189 Slovstvene stvari. 0 zadevah Wolfovega slovarja. Odprto pismo gospođu K. Dežmanu II. Infandilm jubes renovare dolerem 3. Da častiti naši bralci morejo sami soditi, ali je bilo pravo postopanje to, kakor se je postopalo po smrti knezoškofa Wolfa o zadevah siovensko-nemškega slovarja, zato je pred vsem treba, da poznajo 26. člen oporoke Wolfove, ki govori o izdan j i slovarja. Dam jim ga tedaj celega v zvestem prevedu, izpustivši iz §. 26. le to, kar se tiče izdanja sv. pisma. Oporoka ranjkega knezoškofa Wolfa je datirana od 17. avgusta 1858. leta, in po smrti njegovi razglašena 7. svečana 1859. leta. Omenjeni §. 26. se po izpustu onega, kar se ne tiče slovarja, in pa po izpuščenih določbah, kako naj se iz prodanih knjig (slovarja in sv. pisma) skupljeni denar na korist Alojzijevisču obrne, glasi tako: „Mislil sem, da moram svoje rojake, ki težko pričakujejo slovarja nemško-slovenskega in slovensko-nemskega, razveseliti s tem , da stroške tega izdanja (Auflage) nase vzamem; prvi del slovarjev v dveh debelih zvezkih v veliki osmerki utegne že letos natisnjen biti. Ce pa umrjem, predno je natis obeh teh od dežele komaj pričakovanih knjig izgotovljen, nalagam Alojzijevisču, svojemu dediču, dolžnost, stroške za popolno izvršitev tiska obeh knjig (slovarja in sv. pisma) iz zapuščine moje poplačati; da pa v tisku teh knjig nikakor ne nastopi kaka zamuda (ja keine Verzo- gerung eintrete), zato pooblaščujem gospode izvrševalce oporoke svoje, da še pred izročitvijo zapuščine mojemu dediču za poplaČanje teh stroškov potrebni denar za tisek in papir dado; mojega naslednika v škofijstvu ali generalvikarja pa prosim, da od mojega za Alojzi-jevišče prejetega premoženja zmirom toliko gotovine pripravljene ima, da se stroški tiska in drugi stroški (Druck- und sonstige Kosten) za obojno delo zmirom o pravem času poplačati morejo. To je od besede do besede jedro knezoškofove oporoke. Hitro hitro je hotel neumrli mecen svojim rojakom izročiti popolni slovar, katerega nemško slovenski del se je ob življenji njegovem dotisku bližal, in razločno je izrekel, da ga je volja, vse stroške izdanja na-se vzeti. Da pa naši čitatelji in med njimi posebno oni, katerim je mar za to, da narod naš brez dalje zavleke dobi nemški slovar, tudi izvedo, kako sta bivši knezoškof dr. Widmer in pa sedanji knezoškof dr. Po-gačar še kot prost postopala o tej zadevi, naj po aktih, ki so tiskani v „poročilu deželnega odbora" za leto 1874., razložim to stvar bolj na drobno. Da se drznem delovanje dveh škofov kritikovati, mi Vi, gospod Dežman, ne boste v greh šteli, vsaj ste me, kakor sem že povedal, v „Tagblattu" svetu razglasili za „škofa" ne sicer „de nomine", pa „de facto"; zato smem kot bivši „škof" pretresti delovanje onih dveh gospodov knezoškofov, od katerih bila je odvisna izvršitev slovarjeva. Sicer je pa tudi vsa ta zadeva po prvih besedah §. 26. gori navedene oporoke pre-blagega knezoškofa Wolfa postala deželna zadeva — kot tako so jo v deželnem zboru leta 1861. pripo-znali tudi vsi in odlični pravoslovci , med njimi tudi c. kr. deželne sodnije svetnik vitez Strahl — in to mi tudi „neškofu" daje pravico, da se potegnem, Vam nasproti, za toliko let zavlečeno izvršitev §. 26., kateremu vzrok sem bil jaz, ki sem kot predsednik bivšega „slovenskega društva" že 8. junija 1848. 1. v prvi seji odborovi kot eno prvih opravil njegovih oklical izdelovanje slo venskega slo var j a na podlagi Vodnikovega rokopisa, ki mi ga je prof. Metelko za to delo blagodušno ponudil. („Novice'' 26. list leta 1848.) In na veliko moje veselje glas moj ni bil glas vpijočega v puščavi o tej važni zadevi. Zbralo se nas je nekih 10 rodoljubov po dvakrat vsak teden popoldne, da smo Vodnikov nemško-slovenski rokopis množili s pomočjo druzih slovnikov in poslanimi nam dru-zimi zbirkami , ter tako z dodanim obilnim gradivom cenjenih pisateljev slovenskih pomnožili Vodnikov rokopis tako, da našemu izdelku, ki ga je g. Cigale konečno še dopolnil in popolnoma vredil, ni moglo več ostati ime Vodnikovega slovarja. — Tudi teh zgodovinskih črtic omeniti ni se mi zdelo odveč, da niti Vi, gospod Dežman, niti gospoda knezoškofa ne mislite, da ranjki knezoškof Wolf ni vedel, kako je teklo z Vodnikovo „osnovo" nemško-sloven-skega slovarja, in da osnove Vodnikove za slo-vensko-nemški slovar nikakoršne ni bilo. Gosp. knezoškofu Wolfu ni nič „beigebracht worden"; blagi gospod se je sam marljivo brigal za to, kar je in kar ni, in ker je prav dobro vse to vedel, prav zato je zapustil za izdanje slovarja tudi veliki zaklad, živo prepričan, da „za3tonj se „mačke švigajo" in da od malopremožnih naših slovničarjev, ki nimajo škofovskih dohodkov, se ne more zahtevati, da bi slovar izdelovali iz golega rodoljubja, zraven pa glada mrli! Deželni odbor, spolnovaje svojo dolžnost, se je po sprejeti nalogi večkrat brigal za to, kako stoji z izdelovanjem slovensko-nemškega slovarja, pa zmirom je slišal le to, da ga še ni. — 31. marca 1874. leta ga je c. kr. deželna so d ni j a sama, kateri se je tudi to-likoletna zamuda prečudna zdela, prašala, kaj je s slovarjem? — Deželni odbor je vsled tega dopisa naprosil gospoda knezoškofa dr. Widmerja, naj blagovoli povedati, kako stoji z nesrečnim slovarjem? Odbor je dobil odgovor , ki je natisnjen v omenjenem „poročilu dež. odbora za leto 1874". V tem odgovoru pravi gosp. koezoškof, „da 26. §. Wolfove oporoke govori le o tisku, o stroških za spi sanje slovarja pa da ne reče ne besede. PreČastitemu testatorju bilo je podtakneno (wurde beigebracht!!), da rokopis 2. dela je že gotov in da treba je le ga v natis dati. Ker pa temu ni bilo tako, se je zahtevalo od dediča (Aloj-zijevisča), naj se vendar tudi rokopis na stroške njegove nakupi. Ta želja se je na korist narodu spol-nila; kupil se je Zalokarjev rokopis za 3400 gold., ki se je v merodajnih krogih za tisek pripraven proglasil; kmalu potem pa se je to zanikalo. Privolili so se potem tudi še drugi stroški. Pod predsedstvom preč. gosp. dr. Pogača rja, zdaj prosta, se je neki odbor ustanovil, ki naj bi za tisek pripraven rokopis oskrbel. V ta namen pri vzeti delavec je stal celih 1100 gld., al ne ena pola ni prišla iz njegovih rok na dan. Za Cafove na posameznih listkih napisane besede se je plačalo 500 gold., in da so bo-goslovci na cele pole v abecednem redu prepisali Cafove listke, plačalo se je 648 gold. Tako se je potrosilo 5648 gld., —a ne ena pola se ni za tisek izgoto-vila. Nasvetovani so bili zdaj za vrednika slovarjevega drugi jezikoslovci, pa s takimi pogoji, da so se kazali prav veliki stroški, a brez gotovosti izvršitve. Jaz sam nisem mogol več nositi vse odgovornosti. Naprosilo se je mnenje preč. stolnega kapiteljna, od katerega pa nikdar nisem ne črtice pismenega odgovora dobil. Vse ima predsednik razpu-ščenega brez vspeha delajočega odbora (dr. Pogačar) zdaj v svojih rokah. Zapuščina knezoškofa Wolfa se skrbno hranuje in račun o tem vsako leto razglaša." Tako se je glasil odgovor g. knezoškofa dr. Wid-merja 4. maja 1874. 1. — tedaj pred dvema letoma. Deželni odbor je prepis tega odgovora nemudoma poslal c. kr. deželni sodniji in jo prosil, naj g03p. ku-ratorja primora, da se izvrši oporoke §. 26. — Deželna sodnija je z odpisom od 20. junija 1874. leta od* govorila, da knezoškofa siliti ne more zdaj v to, ker je zapuščina knezoškofa Wolfa že dediču izročena. Sodnija tedaj o tem dalje oblasti nima, in po tem takem ne ostaja druzega kot pot pravde. Deželni odbor je brž (26. junija 1874. leta) povabil gosp. prosta dr. Pogačarja s stolnim kapiteljnom v sejo in v to sklical v posvet, kaj zdaj storiti, tudi skupščino strokovnjakov iz „Matice" i. dr. Prišli so vsi pozvani, le g. prosta Pogačarja ni bilo; prišel je pa pred sejo k deželnemu glavarju in mu razodel, da je bivšemu prof. Pajku v Mariboru izročil izdelovanje slovarja. Temu 190 „fait accompii-uu nasproti ni skupščina mogla druzega ukreniti nego to, da je za potrebno spoznala, da se g. Pajku za hitrejo in iožjo rešitev naloga še kak strokovnjak pridruži, — da se tako za tisek pripravljene pole še kritiki druzih strokovnjakov podvržejo itd. (Opomniti moram, da, takrat po dolgi bolehnosti zadržan, jaz nisem bil pričujoč v tej seji; ko pa bi bil, ne bi bil pritrdil tej poti ,,per longum et latum", o kateri tudi gosp. 8kupščinarji niso pomislili, koliki stroški vedno ustavljanega tiska se narastć pri takošnem postopanji.) In vsied teh razprav je deželni odbor poročal o navedenem poročilu deželnemu zboru to-le: ,,Zdaj je upanje opravičeno, da bode tudi slovensko-nemški del Wolfovega slovarja v kratkem Času dodelan in ti s kan.u To je bilo anno 1874. junija meseca. Ko se je letos bližal deželni zbor, vprašal je pismeno deželni odbor gosp. knezoškofa dr. Pogač ar j a svečana meseca, naj blagovoli razodeti, kako je s slovarjem, da more poročati deželnemu zboru; al — odbor ni dobil na vprašanje nikakoršnega odgovora. Res:^„keine Antvvort ist auch — eine Antwort." Častiti čitatelji zdaj po aktih vedo vse, kar je treba, da sami lahko sodijo, ali je dopisnik iz Dunaja „Novicam" v 19. listu pravo trdil ali ne. Ne bilo bi nikakoršnega komentara več treba. Da pa vendar kažem, da bi bil „Tagblatt" modrejše ravnal, ako ne bi s puhlimi frazami in sofismi zagovarjal 151etne za-vleke slovensko-nemškega slovarja, treba, gosp. Dežman, da se ,,sine ira et studio" še enkrat srečava v prihod-njem^listu. Častiti čitatelji, mislim, da mi bodo radi absolucijo dali, ako jih trpinčim z obširnimi razkladbami, kajti tu gre za narodno blagć velike važnosti, za katero sem že 1848. leta glas povzdignil in katera bila bi že davno dobro gotova, ako bi nam bil mili Bog pri življenji ohranil gospoda, ki je velik del svojega premoženja žrtoval narodu slovenskemu! Jaz nisem provocira! pravde, provociran pa o nobeni reči nisem vajen molčati. Dr. Jan. Bleiweis. 191