Poštno tc.koči ras:an Št. 24. Conto cnrrente con la postu. Posamezna številka 20 stoiink. Izhaju ; vsako srcdo popohlne in soboio zjutraj. Stanc za celo leto 15 L. „ pol leta 8 „ „ čctrt „ 4 „ Za inozemsivo celo leto 35 L OC)RISKA STRATA « Največkrat se čuje ime prejšnjega državnega kancelarja dr. Marxa, ki je katoliški centrumaš. S tem pa ne soglašajo popolnonia socialjiidemo- kratje in se bolj ogrevajo za sedanje- ga predsednika državnega zbora Loebeja aid pa za bivšcga pruskega nrinistrskega predsednika Otona Brauna. Tretja odločna republikan- ska stranka ima tudi svojega kandi- data v osebi hamburškega senatorja ¦tir. Petersena. Gotovo pa je, da se bodo morale stranke, ki imajo sorod- na načela zediniti za enega kandkiata. Ni izkl.iučeno, da bo ta ravno dr. Marx, odikrit in pošten politik, po svojem značaju najbolj podoben umr- Jemu Fridteriku Ebertu. Tu.ie velesile bi ga tudi ne odklanjale. Desničarji, to so nemški nacionalci, ljudska stranka in Ludendorffovi fa- šisti, še lščejo kandidata. Najbolj jih vlečejo generali in tesni Viljemovi prijatelji Mindenburg, Mackenscn, veliki admiral Tirpitz, skrajno ncm- ško zagrizeni grof Westarp in po- diobne veličine. Zunanji minister Stre- semann pa meni, da ne smejo nacio- naJjsti takoj z barvo rra dan in se za- to trudi za kandidaturo sedanjega državnega kancelarja dr. Lutherja, ki plava lepo po sredi med vsemi. Tcžka iiidiistrija hoče tudi svojega človeka za državnega poglavarja. Fo mnerju veletovarnarjev in velcban- kirjev bi bil zanjc najbolj primeren dr. Cuno. Ta politik, vodja največje neniškc paroplovne družbe, jo jc pa s svojo denarno politiko tako zavozil, ču nirnu dosti izgledov, da bi zinagal. Komunisti se ne nagibajo ne na eno ne na drugo plat. Sami pa še ni- uiajo pripravnega človeka, ki bi ga predstavili delovnim množicam. Za- to še čakajo, kakšno razpoloženje bo nastalo med ljudstvom; potem se bo- do odločili. Volilci bodo inreli žal, več kot do- volj izbire, če se ne bodo razni slam- nati kandidatje umaknili. Dan voli- tev v Nemčiji bo pokazal ali bo nem- ška zemlja postala vzor demokratiz- ma in bo jamčila za mir v srednji tlvropi alii bo le pomagala razpihati tlečo žerjavico sovraštva med narodi v iiov zubelj. DNEVNE VEST! Zaplenjeni. ZoiHi nas je doletela velika sreča: v srcdo popoldne, ko je bil list že skoro dotiskan in pripravljen za po sto, nam je merodujno oblastvo ja- vilo, da »Goriške Straže« ne smemo razposluti, ker je zaplenjena. Šli smo protestirat, toda vsi naši ugovori niso nič izdali. Ker priobčaiemo dckret o zaplembi nu drugem mestu. o zadevi nc bomo nadalje razpravljali. »Naša koža jc že podplat postala.« pravi- mo z nasim Prešernom v nicer tie- koliko bolj prozaični obliki in smo dobre volje. Ker luun je bifo po zaplembi nemo- goče izoati drugo. izdajo, priobčuje- mo v današnji številki celotno vsebi- 110 zaphnjene razun onili odstavkov, ki so zapadli rudečemu svinčniku političnega oblastvu. Da pa list ne bo instar ei, smo mu dodaU prilogo in ga izpopolnili z novejšimi vestmi in (lof)isi. Prosimo naročnike in eitatelje naj imajo z nami Ijubeznivo potrpljenje. Saj vendor vemo in se zavedanw vsi: pri težkem ileluje treba požrtvo- vainosti. Preko vsch ovir živi v nas vseh < prepričanje: smo kovači, ki kujemo značaje m gradirno bodočnost! Pozor vojni oShodovanci! Hipotečni zavod v Gorici (Isti- tuto di credito fondiario) je ot- voril v pondeljek 2. marca v svojih prostorih Corso Vittorio Emanuele III št. 19, III nadstr. poseben urad, kjer bodo dobivali vsi vojni oškodovanci brezplačna pojasnila glede novih odredb za vojno odškodnino. Tarn bodo do- bivali tudi brezplačno obrazee za prošnje. Uradne ure so dnevno od 3—5 ure popoldne. Vojnim oškodovancem! Vsled razburjenosü, ki je vslecl no- vih odlokov glede vojne odskodnine in izplucUa rekvizicij, zavladala po deželi, pričakujejo naši čiiatelji z go- tovostjo, da jim bo današnja »Straža« piinesla popolno jasnost. Te jasnosti, zal, dams se ne moremo podati. Vpra- šanje je zcio tezko in odvisi od njega pravilne rešitve velika korist all o- gromna škoda naše dezele. Da imamo prav in da se trenutno se ne moremo spustiti v podrobnosti, dokazuje cla- nek odv. dr. Oktavijana Ragusa iz Gradeža v »Piccolu« z due 3. t. m.t v kuterem med drugim pravi: >j(az- burjenje in nejasnost sta zavladala pred vsem radi negoiovosti nnulov, ki vlada pri navadnih davkarijah, pre- fekturah ter edo pri merodajnih thinistrstvih: finanenem in notra- njem«! Opozarjamo pu citatelje, naj za du- nes skrbno preeitajo äanek, ki ga prinasamo v gospoilarskem delu na- šega list a! Povejte, kam ste deli miljone! Kakšni prijatelji kmetov in delav- cev sc konuinisti, so dokazali pri Cer- gu s tem, da so požrli ubogiin vojnim oškodovancem par milijonov njihove- g'i težko prisluženega denarja. Kam so šli milijoni? V čigave žepe je zlez- lo premoženje revnega ljudstva? Na la vprašanja' bi moraJi komunisti od- govoriti! Üdgovoriti bi morali jasno in točno pred vso javnostjo! Toda kmuiiisti potuhnjeno niolče, iz njiho- vili ust ne slišiš ene besede o milijo- ni'h. Kaj bo Čerg? — pravijo. Glejte, k met je in delavci, kaj se je godilo v srediijem veku! Katoliška cerkev je dala osiepiti učenjaka üalileja, boiila se je proti znanstvu, bil.a je nasprotna celo Maitiji üubeu. V sredmjem veku so pekli in cvrli na grmadah nasprot- nike verc. Gleite, kako živi papež v Riinu, glejte, kaksno knjigo je napi- sal ŠKOf Jeglič za ženine in neveste! Ko bereš te neumnosti v »Delu«, se primes kar za glavo. Ne, gospodje komunisti, ljudstva ne boste farbali. Vedite, da ne gre pri Cergu ne za srednji vek, in ne za gnnade. ne za Galrleja in ne za. (jubca, ne za papeža in ne za Jegličevo knjigo ženinom in nevestam, teniveč za veliko zlodej- stvo nad nasim ljudstvo, gre za težke liiilijone, ki ste jih požrli ubogim slov. knietom.. I3ovejte, v čigave žepe je šel denar, povejte, kdo je vzel kmetom niše in se naj edel njihovih žuljev. O tem pišite, na to odgovorite, go- spodje komunisti! Petletnica smrti. Letos je preteklo pet let, odJvar je zatisnil svoje oči dr. Pero Rogulja, ki je bil na Hrvaškem najodličnejši in najdelavnejši Krekov učenec. Z Ro- gulio pričonja na Hrvaškein katoiliški pokret; on je osnoval »Pučko (1-jud-. sko) stranko« in se je vrgel z vso vneino v boj na gospodarsko-zadru- žnem poiju. Njegov spomin živi še danes rned Hrvati. Telefonske pristojbine. Postno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu nam isporoca, da so se s 1. marcem zvišaile pristojbine za tcle- fonske razgovore z inozemstvom za 5 odsto'tkov. Kulturni boj na Češkem. 2e večkrat smo pisali kako razbur- jenje je povzročilo pastirsko pismo sJovaških škofov, kjer prepovod-ujejo katolikom članstvo pri brezverskih koinunističnih in socialističnih orga- nizacijah. Vsled tega pa je nastala tudi nevarna kriza v vladi, kjer sede tudi voditelji češke ljudske stranke. Svobodomiselne stranke zahtcvajo naj se ostro kaznujejo vsi duhovniki, ki so brali s prižnic dotični pastirski list. To hočejo spraviti tudi pred par- lament. Vodja ljudske stranke mini- ster Šramek se pa teniu odločno u-fw- ra. Nevarnost je, da se vlada razbije. rl'o pa ni tudii svofbodoniiselnim stran- kam všeč, ker so same po številu pre- šibke, dia bi vladale. Zdaj iščejo izho- da iz te zagate. Najlepši spomenik. Baje bo razglaseno 29. julija t. 1., ko bo kralj praznoval petindvajsetlet- nieo svojega vladanja, splošno po- uiiiožčenje. Ni baš malo. italija je s prvim januarjem lctoš- tiiega leta dolgovala Angliji še 577 mi'lijoncv funtov šterlingov. Kardirtalove besede. Nadškof v Pisi, kardinal Maffi, je razposlal svojim vernikom pastirsko pismo pod nasIovoiTi »Ne ubijaj«. V začctku govori o dvobojiii in samo- morih, potem pa prei.d'c na razmene, ki vladajo danes. Kardinal. Italijan ]X> rodin in velik domoljub, pravi: ^U&tavim se pri naslednji tocki: pri umorili med brati, ki so danes tako pögO'Sti. Morilci ostanejo nekaznova- ni. Nobena stvar ne vpije taiko po ma- ščevtinju, kakor 1c ena kapljica po ne- dolžnein piielite bratske krvi. Kajnov rod ne neha, a naj se zaveda, kjer o- maga elove'ska pravica, tja priliaja I3og, ki ne prizanese zločineem in iiin vpije ,Prokleti'!« Strah jim je šinil do mozga. Franeozi se kar ne niürejo otresti inisli, da bodJo enkrat z njimi Neinci še obračunali. Zato skušajo z zelez.no pestjo tiščati Nemčijo za vrat, da bi si ne opomogla. Kolinskega okraja še nočejo izpraznili. Svoj koraik utc- meljujejo s torn, da Nemci še vedno tajiio vzdržujejo strahovite annade pod poveljstvom gencrala Von Seck- ta. Bajc se vsa športna in telovadna društva vadijo le za vojsko. Izvežba- nih je že baje 2(H).()Ü0 eastnikov in podčastnikov. Če bi izbrulmila kaka vojska, tako trdijo Franeozi, bi naen- krai Nemčija razpolagala z enim mi- lijononn dobro oboroženih inoz. Naj zavktda pravičnost in postenje tudi v visoki politiki, pa ne bo treba Nem- cem tajnili armad in ne Francozom očitnih. Nasprotnik španskega diktatorja. Spanski samodržec Primo de Ri- vera je ze naletel na moenega naspot- nika. izmed generalov se mu ni nihee upal nasprotovati. Zdaj je pa proti njemu očitno nastopil general Bercn- guer. Ko se začno aranade cepiti, je koncc generalskih vlad. Zadružništvo v Sloveniji se širi. ^ V pretekkm letu so osnovali v Sloveniji 57 novih zadrug; in sieer: 17 kreditnih, 8 konsumov. 9 elektra- ren, 5 stavbenih, 4 mlekarske, 4 za agrarno reformo in 14 raznih. Prene- halo pa je v letu 1924. trideset za- drug. Po večini konsumov. Tudi med priniorskimi Slovenci bi morala za- družna misel prodreti v zadnji ko- tiček! Reveži. Belgrajska vlada je povišala place svojim poshuiikom. Washingtonski poslanik dobiva mesečno pol milijona kron, v Parizu 400.000, v Rimu in Beriinu po 200.000 kron. Uboga urad- iuška para pa mora preživljati sebe in družino s poprek 7000 kroiiami mesečno. Prostaško ocenjevanje. Znaiii zgodovinar profesor Dane Gruber je pred kratkimnapisal zgo- doviiu) Istre. Pridejan je lep pregled narodnega preporoda, spisan od prof. Spinčiča. Ta strokovnjaška knjiga je tako razburila glavno tržaško suo- parsko glasilo, da bruha že par dni strupene članke polne onemogle jeze iz sebe. Pravi, da ta knjiga sramoti Italijo, najbrze ker nepristransko opi- suje, kdo jc živel, se bojeval in uinir.al v tužni Istri. CLanki, ki jih oin^njeiii list prinaša ne bi spad-all niti v naj- bolj prostaški list. Gospodije okroi xPopola di Trieste«: plemensko so- vraštvo še ni spričevalo za znamstve- no delo in pošteno kritiko! Zasedanje poslanske zbornice se prične po najnovejši odločitvi miiu predsednika v pondeljek dne 9. t. m- Krščanska požrtvovalnost. Kakor je bravcem že znano. je za- Cel sedanji irancoski prvi minister lx)j proti katoliški cerkvi. Predvsem je hotel zadati smrtni sunek verske- mu pouku v šolah. Francoski katoli- čani so sprejeli ta boj nenstrašeiio. Ker niinajo otroci ka1(>. st. 2422., ki prišteva med vojno skodo »vsuko škodo, ki jo je povzročil sovražnik v nasprotju z vojnim pra- vom«. Danes je znana ta preširoka in i'euteme!je:ia razlaga že velikemu de- lu nase dežele. Zato vlada povsod ve- liko razburjenjc in jeza. Ljudje se vpraŠLijejo: kako je mogoče od nas zahtevati, da povrnemo državi že izplačano vojno odškodnino? Gotovo je, da pomeni napačna razlaga finan- cne intendanee naravnost revolucijo v vojnoodlškodniiiskem vprašanju in največjo nevarnost za prcrnnoga na- ša 8'ospo'darstva. Te nevarnosti ne odstranjuje tudi kr. odlok od 11. ja- nuarja 1925. St. 50, ki določuje, da bo finančiio ministerstvo dovoljevalo do 7(1% prodinjme od privoljene oziroma likvidirane vojne odskodnine na ra- čun teh terjatev nasproti Avstriji. KAj HOMO UKRENILI? Brez skrbi prijavite in sicer takoj vse terjatve nasproti Avstriji na pod- lagi v »Gor. Straži« prioličeriega vzor ca, ki se jih prijavlja prefekturi. Glede terjatev, o katerih smo dunes aovorili in ki se morajo prijaviti tr- žaski iinanem INTIiNDANCI, PA POČAKAJTE. Glede teh terjatev mo- ramo priti do popolne jasnosti. Razla- ga finančne intendanee bi zamogla naše ljudistvo težko oškodovati. Taj- ništvo Kinetsko-delavske zveze je že posredovalo v tej zadevi na pristoj- nih mestih ter je tudi pozvalo poslan- ca rksednjaka, ki se nahaja v Rimu, da napravi pri merodajnih minister- stvih j)otrel>ne korake. Torej, do koncnih navodil počakajte s prijavami! Pripravite pa vse potrebne doku- mente, kakor tudi seznam škode, o kateri mislite, da pripada v to prošnjo. Ne dajte se begati od raznili špeku- laittuv in ne trosite po nepotrelmem denarja. Po rnnogih vaseh so namrcc razni posredovalci kot n. pr. odvetnik Boccini že otvorili svoje pisarne, v katerih proti visoki odSkodnini (50 lir) izposJujejo tozadevne prijave. L>e enkrat, ne dajte se begati! „Gofiška Mohorjeva družba". Vabilo na naročbo. Zo])et stopaino pred slovensko j ]indst\o s toplo in nujno prošnjo, naj hi v obilnem številu pristopilo k »Go- i'iski Mohorjevi družbi« ter se naro- eilo :)d knjige, ki jih dru/.ba za leto 192(). izda. Dosedanje družbiue pirbli- kaeiie je javnost z zadovoljstvum •^prejela. Ne da bi se hvalili. se skli- etijemo na ugodno, da laskavo kriti- •r nase družbe, pohvahl »t o p r e k ¦> r i s t- n o d r ii ž o o, k i b u j n o i n kre p- k o ]) r') c v i t a ter j e j i z r a z i 1 s v o j o po s e b ii o ii a k 1 o n j e- >i os t.« Naj ilodamo še besedc presvetleg-i dr. los. Srebrniča, našega roja-ka ^i'ske^a Škofa, z dne 2. lebruarja t. 1.: »7> dni sem piejel književni dar (ioriške Moliorjeve družbe v krasni i'-'t'dni opremi. Sprcjmile za prelepe knjige ntojo prav iskreno zahvalo, ter izraze niojega prisrenega veselja in easiitanja, da se Vain je prvi ko- rak v svet iako lepo posreeil. V bli- iini Hh imam pred seboj kol doku- meni bozjega biagoslova, ki sprenilja Vase delo tor velikega divnega idea- lizmu, s kitlerim se iz Ijubezni do Hoga za nujvei'je dobrine našega dnigega iiaroda v inejaii Italije zrt- vujete. Cudovito mnogo nudite za neznutno letmuo, ki jo je družha od svojih elanov prejeia. Iskreno ielim, da In vsaka dnizina zmogla neznat- no vsoiieo, ier pristopilu k druzbi kot elanft.da bi druilHi res vse zbrala pod svoje oki'dje. Una je zu to legitimi- rana med \senii drugimi, ko je od svete Ce/kve dobila posebno poslan- stvo in pose ben blagoslov za to. Pri njej naj hi se luirodu nasemu dobro gcdlilo! V to svrho želim Vam, vele- eenieni pniaielji moji, ki ste etani odbora, kakor sploh vsem. ki pri dnnhi in za druzbo kakorkoli aktiv- no sodelujejo, obilno boijega biago- slova. Želeč Vam iz srea posebno varstvo prebl. Device Marije, ter poši- l ia joe Vam s svojega otoka v Jail ran - skcm morju iKijlepse pozdruve...« Ta vspodbuda pa naj ne velja sa- mo uam, ampak *i;di vsakemu posa- nieznemii uüu. v'sak ltd nuj si'steje v doiznost, da pridobi družbi vsaj še enega .Jlana in pustavi s tern nov ka- men k zgradbi, ki naj postane skupno o'si'ujisCe in niogočna vez, objeiiiajoc'i vsc nase sloveusko in hrvatsko Ijud- stvo v mejah Italije. Moiiorjeva družba bodi naša skup- ;)j domača hiša, skupna ljud'ska sola, in vsem skupno društvo, v cigar o- kriiju naj bi se zbirali vsi brez raz'li- kc .stauii, veliki in mali, priprosti in izobruženi, da gojimo z združenimi moenii, kar je nam najisvetejse in naj- dražje. — Nabiranje clanov naj se. koiler se ni še zgodilo, takoj prič- ne. i'osamezne lrakcije vsake obči- iie ali duhovnije morajo inieti poseb- nega nabiralea. V to svrho prosmio sodelovanja Marijine družbe in naša prosvelna društva. Ce se nabiralec ni pri kom sliičajno oglasil, naj se doticnik ncniudoina vpjse pri doma- čeiii dtušnein pastirju ali pri krscan- skem izobraževalnem društvu. Lah- ko pa jMslje letnino 5 Ilr naravnost na drtiištveno pisarno v Gorico - Ri- va Piazzutta stev. 10. To pa naj se zgodi takoj. Iz tehničnih ozirov se z a k 1 j u č i nabiranje n a d a n s v. J o ž e f a U9 MARCA). Po tern ' diievii naj cenj. poverjeniki ozir. na- biraici takoj dopošljejo družbi izpol- ( njene nabiralne pole. . j Tru-ci z nabiranjem bo pae obilo poplačan z uspehom. I )ruzba izda letos za prihodnje ieto j>oleg k o 1 e d a r j a, ki ne bo zao- stajal za. letošnjini ne po vsebini ne IX) opremi, vsaj še troje knjig. Kole- dar bo uredil pisatelj kr. Venceslav I iJcle. j Druga knjiga bo zgodovinski ro- lii a n: »M u č e v, i š k a k r i«. Snov je vzeta iz zlate d*obc krščanstva 3» časa SV. Ciprijama. Roman je enako- vreden s svetovno znanim roinanotn " (.)uo vadis« in »Benhurjem«. Spisal i'.a je Irancoski pisatelj Bertrand, prevedel pa v krasno slovenščino naš odlični softrudnik Ivan Rejec. Trctja knjiga bo vsebovala p r i- p o ve dnosnov, zajeto iz d o m a- č e g a k in e č k e g a z i v I j e n j a v poljudni obliki. Cetrta knjiga »S o c i a I n a č i- t a n k a« bo obravnavala temel'ine l)nobleme sociulnega življenja. Sesta- vil jo bo is sodelovamjem priznanih vcšoakov iiaš rojak g. Janko Kralj. V sedanjih časih je orientacija v teh vprašajijih nad vse važna. Vse to prejmejo člani za never- j e t n o n i z k o c e n o 5 (p e t) lir. Naša družha ni nikakoršno zasebno tiRovsko pod'jctje, temveč cerkvena, \ ^em dostopna bratovščina, ki hoče vse svoje gmotne in duševne sile žrt- vovati v to, da izboljša izdajo svojih knjig. Vsakdo naj .se pravoeasno oglasi. Sedäj je čas. Družba tiska knjige le v tolikem številu, kolikor je prigla- šencev. Letos so prav mnogi iskali lepe družbene knjige zaman. ker sc ' !so prej name naročili. Da se jim kaj taikega zopet ne pripeti, naj sc sodaj nemudoma priglasijo! Cim večje bo število udov. tern lep- še in boljše bodo knjige. Pogumno toraj vsi na delo! Naj ne bo sloiven- skc hiše, ne dnižinc, ki bi ne bila na- ročeua na Goriške Mohorjeve knjige, Sv. Mohor naš zaščitnik naj to nase stremJjenje podpira s svojo mo^očno priprošnjo pri Bogu! V Gorici, dne 1. mar*ca 1925. Odbor Ooriške Mohorjeve druibe. Prosvetna zveza. Gospodinjski tečaj. ZgoHije vipavsko okrožje priredi v Vrhpolju, p. Vipava gospodinjski te- eaj, ki se začne 15. inarca t. 1. in bo- de trajal G tednov. Prošnje je vložiti na dekli-štki knožek v Vrhpolju p. Vi- pava; tozadevne okrozniee so preje- ia vsa društva. Vipavska dekleta, pr- vič po vojski se Vam nudi ugodnost. d'a se lahkordoma, praktično in teore- tično izobrazite v vseh gospodinjskih strokah, zato ne zamudite te izred- no ugodne prilike. Prosnji za S'prejem je priložiti priporočilo društv. pred'- sediiika, ali, če ni dništva, voditelja iVlarijine družbe. Za pripr. odbor jjospod. teeaja Franicai Kodre. Poslovnik je izšel! Na niiiiogobrojua vprasanja, kdaj izide poslovnik prosvetnih društev javlja,rno, da je ravnokar doitiskan. Potreba po tej knjižici je bila v re- sni!ci nujna. V nasi Krajini deluje razveseljivo število društev, ki jim je inanjkalo doslej enotne učne knji- ge, po kateri bi uredila svoje poslo- vanje. Ta knjižica je sedaj tiskana. Vsalz drustvenik, odbornik in pri jalelj našega gibanja naj takoj na- roei poslovnik pri Prosvetni zvezi, Corso Verdi 37. „Pevec". Izsla je 1/2 štev. »Pevca« za ieto 1925. z naslednio vsebino: Premrl, Dr. Josip Ceriii. - Prijateljem sio- v'LMiske pesmi! Aljaž, Pevski spo- 'iiini. — Na&i zbori. — Vestnik P. Z. - Iz glasbeni'h iistov. — Doina in drugod. — Sporočilo iiprave. — Glas- bena prilo'ga: 1. Schwab, Zvonovi. — 2. Schwab, Kukovca. - - 3. I^reinrJ, Moj blagoslov. »Pevec« si je pridobil v teku svo- JL.ua štiriletncga obstoja odiličnih za- slug zetja. Prinasa stal- iK) glaslwiK) prilogo. Izhaja vsak drugi mesec in se naroča pri uptfavi v Ljubljani, Mikk)siceva cesta 7. Sta- ne z glasbeno prilogo za Italijo L. 15. Širite Joriško StražoM Iz širnega sveta. Mučeniki v Moskvi. Pred 14 leti sta v kat. Cerkev pre- stopila ugledna gospod in gospa Abri- kosov. Sprejela sta latinski obred, ker je bil do leta 1917. v Moskvi dovoljen samo ta. Ko sta pa bila nekoč v av- uijenci pri sv. očetu Piju X., ju je ta opomnil, naj se priključita katoličanom vzhodnega obreda. Po izpreobrnitvi sta oba stopila v 3. red sv. Doniiuika in sta svoje Življenje posvetila delu za zedinjenje rojakov sv. Cerkvijo. Priie- jala sta se sestanke za nekatoličane in spreobrnjence. Bila je to v tistih časih zelo nevarna stvar, ker so v carjevi državi veljali večji sestanki za zarote. Ustanovila sta tudi Vincencijevo društvo, da podpirata uboge. ZaOetkom revolu- eije 1917. se je dal Abrikosov posvetiti za katoliškega duhovnika vzhodnega obreda. Ker ni bilo v Moskvi katoliške cerkve, je dobil dovoljenje, da sine pre- narediti eno sobo v svoji nisi za ka- pelico; tarn je daroval sveto daritev v staroslovanskem jeziku, Kmalu na to se je pri njem oglasil nek ruski pra- voslavni duhovnik in ga prosil za pouk v katoliški veri. Zedinil se je s sv. Cerkvijo in je potem še vse svoje župljane pridobil za zedinjenje. Tako je bilo leta 1920. v Moskvi že 200 katoližkih Rusov vzhod. obreda. Carska vlada je dovolila samo 15 katoliških knjig tiskati v ruščini. Zato je gorečima apostoloma pri njunein delu zelo pri- irtanjkovalo primernih ruskih katoliških knjig. Imela sta pač več tujejezičnih knjig, a te za Ruse niso bile uporabne. Kaj sedaj storiti? Gospa Abrikosova je zbrala nekaj vnetih mladih gospa, jih ždružila v pobožno družbo in začele so prevajati te tujejezične knjige na rusko tako, da je nastala eela zbirka kato- liških spisov v ruščini; seveda so morali vsled razmer ostati le v roko- i^'isih. Pod vlado boljševikov trpi ple- menito dielovanje oheh apostolov veliko škodo Abrikosov, zdaj duhov- ni'k Vladimir, je bil vržen v ječo. Tudi gospa s sedtmero svojih duhovnih licera je morala v zapor. Angleski j katoličani so protestirali in pozvaJi svojo vlado ,d,a posrednie. Vladimir Abrikosov je bil naj prej obsoien na smrt, potem so ga pa izgnali iz dr- žave. Zdaj se nahaja v Rimu, kjer n':)do'in«Kstuj« v ječi za-prit^a ruskega Stran 4. *U()lvM$KA STKAZA« Ivatoliskeiga š-kofovega uamesdnika Fjodorova. Tudi gospa je bila izpu- ščcna iz zaipora, vendar je bila potem že dxugie obsojena v ječo in v izgnan- stvo v Sibirijo. Sedaj je še v ječi. Drugi Mezzofanti. Pred leti je veljal kardinal Mezzofanti za nekako svetovno čudo, ker je ob- vladal popolnoma gladko celo vrsto je- zikov. Pred kratkim pa je umrl v Man- chestru na Angleškem škof Casartelli, osebni prijatelj papežev, ki je govoril in pisal nič manj kot dvajset jezikov. Upor na Turškem. Zmagovadni predsednik turske re- pufoljke Kema-I paša se irjora />e v pr- vih dneh svoje vkide boriiti proti last- nim d'rzavljanom. Na severovzhodu .Miiile Azije so se uprli divji Kurdi pod vodstvoni svojega seika (pk'inenski vojvodaj SaMü. Zahtevajo naj se zo- pet obnovi kalis at in vrne pregua-ni sultan, ki je bil tudi uajvišji niusli- majiski eerkveni poglavar. Po zadnjih sporočilih iz Angore pa so baje Ke- nialove čete preniagale vstaše. Ven- dar je ta vstaja ix)vzročila pa dee sedanje angorske vlade, ker je mini- sterski predsednik oeiial opoziciji zvezo s Kurdi. Zdaj pa prihaja na da«, da so hncli pni vsej stvari tudi AngJeži svoje prste vines. AnRleži znajo v kalnern ribu.rili. Kmalu se naveličajo drug drugega Pravijo, d*a ni nikjer toliko razpo- rok ka-kor na Ogrskem. Pred vojuo °,e Jili je od tisoč parov razporočilo 5(). Sedaj se je pa to število potrojilo. Navadno se razporoče med tretjim in petim letom zakona. Zakonske zveze se po večini najprej naveličajo tako- zvani »boljši« krogi. Me.d kinečkmi ljudstvom ni te navado. Kniet je se vediio steber vseli držav. Domače zdravilo. Nihče navadno ne sluti, kje se skri- va zdravilua moč. Proti nervoznosti imajo cele skiadovnice knjig z re- cepti. Nemski zdravnik dr. Hamdner pa> trdi, da je najboJjsi l.ek za nervo- znost solata iz zelene (seine). Le po njej! Ne bo več starega kruha. Švicarski i>ek Matti je iznašel po- seben načjn peke, da ostane kruh še po dveh letih vedno enako svež. To je važnega pornena posebno za ladje in arrnade. Mož l>o s svojo iznajdbo, ee se (vbnese, prav gotovo oliogatel. Judovsko kraljestvo Judje so vedno eakali, kdaj bo prišel Mesija in ustaiiiovil judovsko kraljestvo na zeiulji. Zdi se pa, d>a so se zdaj že naveličali čakania. Hocejo si kar saiini ustanoviti svoje kraJje- stvo in sicer v Palestini. Preteklo le- to se je naselilo v sveti deželi nad 12 tisoč iiovih .ludov. Vsi judovski pri- seljenci so precej bogati in so doibili v svoje roke že vso trogvino in vodil- na niesta. Angkvski podkralj v Pale- stini sir Samuel Herbert je tudi .hid in jih v njihovem streinljenju podpi- ra. Pri mohaniedanskih Arabcih pa povzroča to nastopanje vročo kri in se mu ostit) protivijo. Hudičev zrakoplov. Cloveški lnožgani so pa re« iznaj- clljivi za ubijanje. Strahovita orožja in keruikalije svetovne vojne še niso dovolj ucinkovita za plavolaso zver. V Angliji so zgradili letalo. ki s? bo saino1 brez pi lota kiinarilo in na do- ločeneiii inestu nietalo bombe in stru- pene pline. To bo prav peklensko o- rozje, ki se inn ne bo mogoče ustav- i.iati. Novo prestolnico hočejo. Maiokje su kaj takega sponiiiijo. lira'/ilei so jo pa le ugajiili. Njih do- sedanje glavno mesto Rio de Janeiro iim nič več ne do]>ade. Skleuili so, da si stzidajo novo. Inženir (ioes je žt uapraviJ nacrt za novo rneslo, ki se bo zvulo »rcjž-a vetrov«; to pa zato, ker bodo glavne ulice vodile pnoti vse-ni snierem glavnili vetrov. V sredi bo velik trg »Park Hraziliie«. Tu se bo dvigaJ visok stolp, ki bo se večji kot llif/elov v Parizu. Povsem arneri- kansko! Mlad starec. Na Mad'/arskein je te dni doibil se- düiininoseindesetletni suirček tri novc zobe. I )oslej je bil škrbast. od zdaj naprej bo pa zopet laliko orelie tri Kakor v luladosti. lzlet v smrt. Nek liovoporočen par v Londonu se je peljal prejÄuj,i teden s svati na iz- lec z avtoinobilom. Na ivekeni ovinku je šoierju izdrknilo knnilo iz rok in z vso silo je voz zroix)tal v glo- bok (jbeestni prcpad. Naienkrat se je razpočila še posoda za bendn. Av- to je kot ognjena kro^ija trkljai v glo- bino. Od 33 oseb je toilo na mestu It mrtvill, ostale so i>a težko raiijene. Strahovita explozija. V petek je pretresel glavno liiesto Brazilije v južni Ameriki Rio de Ja- neiro oglušujoč i)ok. Koj nato je bilo A'se pristanišce zavito v gost diin. So trenotek in prebivalei bolj oddal.ienili mestniSi delov so z grozo vkLeli, kuko je eksplozija vrgla v zrak eele liiše in na stotine človeških iidov in trupel. Takoj so rešilni oddelki drveli proti 1'iistanišču. Cjrozno razde.ia.nje! Nad 3(K)0 his v bližini velike svetovne hi- ke je biio docela razrusenih. Vnel se je bil iiatnrec parnik natovorjen s pc- trolejein, zubelj je objel kmalu bližnje skladišče razstreliva s 30.000 kg dii- namita na otoku sredi hike. To je pov- zročilo eksplozijo, ki je obeneni ubila preko 300 ljudi, 600 pa nevarno ra- nila. Ogenj se še vedno širi. Mrličev je vedno več. PrebivaJstvo beži iz mesta. Res, Amerika je v vsem pred iK.iUii! Dr. Anton Gregorčič snirtno ne- varno boian. Bolczvn dr. Gregorčiča se je zuditji dm skrajno poslubsala in je po izjavi zdravnifcov pričttkovati naj- Itujse. Sivolasi bolnik ne govori več' in liid: njr-fiova zavest je ze skoro pri krajn. Kaj je novega na cleželi? Ajba. Dieni vodja da,\čne izterjevalnice gos-pod Muziiik je že zna-n kot inož, ki prevrača raane ko>zolee. Misli nienda, da niu je vse dbvoljeno, kar se Ljubi njegovi nannšljeui vseirujgoe- nosti, Oblastni gospod si nienda nii- sli, da je i)i lxjstave izvou njego-ve volje.. Naj sledi en tak priuner. ()b- cinsk-i svet v Ajbi je sklcnil. da se obdačijo od avgusta 1924. prašiči na- rueujeni za doinačo rabo po 2 liri na glavo. Ni bilo pa nikjer razglašeno, da je treba ta občinski davek 'plačaiti še predno se prašič zakolje. Pa tudi to še ne bi bilo tako hud.«. Najlepše je šele to, da zahtevn Muznik kar preko vseli odredb ix) štirideset lir davka inesto jhj dve. To se je zgodi- lo še konceni pretečenega nieseca. Ko se je stranka upirala, se je g. Muznik, zopet preko vseh predpisov, spikstil v pogaja.nja in končno prisilil strauko, da je plaeala 30.50 lir dav- ka. Drugi vaščaui zopet so morali plačati po 20 lir. PrasaiiH) g. davčnega izterjevalca 'VUiznika, kako «pravienje tako po- stopauje? Mar misli, da so naši ljudje popolnoma brtzpravna para? Počasi g(;;S|)od, Vaša zvezda zahaja. Ste že posiali jKMiižnejši, pa euvajte se, da nc boste. še bolj, ako se pravočasno ne spametujete! Solkan. Preo.pu«ini čas je polekel v nasi občini zelo mirno in dostojno. Starej- ši Ijudje pra\ijo, da takega piista se niso doživeli. Razun par plesov, ki M) iih priredili nekateri tukajšnji go- stilničaTji, se ni vršil uobedeii. 'i'ako je tudi prav! Tudi nikake pnireditve kulturuega značaja ni bilo v eelem preiečenein letii. 'I'o se je pa zgodiio le v i">rotest ker uain noee pristojir.i oblast kolavdirati dvorane g. Alojzi.n MozetiCa. (jg. varnostni organi z «¦¦*.;« p. Mirko torn Mozetičem komisar- jeni po volji višje sile, le ne jezite se, 6e se v Solkanu v predpustnein času ni plesalo, kakor tudi da se ni vršila nobena druga veselica, kajti teinu ste krivi edino le Vi! Pustite kolavdi- rati dvorano, katero hočenio mi, pa bodete kmalu videli, kako bomo pri- C'eii prirejati veseliee in sioer v prvi vrst'i kultunie. Ookler tega ne stori- te, je zastonj Vaša jeza nad nami, kajti nasa volja je trdnejša! od Vaše trine in uagajivosti. Solkanci. Planina pri Cerknem. Novo z'ivijenje vJada med našo niJadiin«. Društvena soba ie njeno središče, tu se zbira in izoibražuje. od tu odn.eva krasua. nastt pesem po minn vasici. Pod vodstvom vnelega. lxizrtvovaLnega predijediiiika je dru- šitvo vprizorilo v dvorani (jospodar- skega do-iira 22. t. in. pustno prire- ditev. VziK)red je -bil pester: peije, dvos-|)ev in šaloigra. Komični dvo- spev: >-Cevljar in krojač« je zazibail nabito polno dvorano v veseli smell, ki je naraščal tekom cele prireditvvj. Sa'loigra-trodejanka: »Navaden člo- vek« je pa bila prednašana izvrstno in dovrseno. Vsa cast vsem igralcem iii igralkam. Vse vloge so bile v ro- kaJi rrcprostih fantov in deklet. Oo- spod'ieiui Zodva je s svojim liinm nastoiixjiin, z ljubko iiežno govorico in z neprisrljeno mimiko očarala vso dvorano. Isto lahko trdimo o Danja- noviOu in Dusanu. Kdo bi dvomil, da sta to res dva absolviraua visoko- šolea. I^odobno tudi o drugih. Vsak je izvrstno dovršil svojo vlogo. Splo- siia /elja nas vseh, ko smo zapuščali civorano, je bila, naj zopet kmalu vi- dimo te igraJce na odru. Ostali mJa- d'ini, ki še ni vpisana v doniačih pro- svetnih drtištvih pa kličemo: mJadi- na, okleni se prosvetne organizacije, tu je tvojü rešitev, tu je tvoja izo- brazba, tu je |)ravo veselje donuK ki naj vlada med mladino! Gorenjepolje. Nase prcksvetno dnistvo »Zornica'; v (iorenjieimpolju se iskreno zahvalju- je vsem, ki so posetlli drustveno pust- no zabavo. Posebno zaJivalo izreka- iiio vsem onim povabljenecnii. ki so nas prosrovoljno obdarovaii. Obenem prosimo, «prostitc, ako ni bilo vse v poliiein redn. Upaino priliodnjic to po'PiMvi-li. Lig nad Kanalom. I'risli so zadnji dnevi pusta in urno so j)otekli. Vse je norelo naokrog, a na- si tantje so ostali pri svojem miniem zivljenju in nadaljevalii svoje vsakd'a- uje delo. Kako da so ostali otožni sre- di pustnega veseljaV — Kaj se oto- žni! Veseli so bili in zadovoljni, tako da bi jih bili gotovo drugi zavidali, 6e bi iim le bilo niogoče zreti v njih sr- ca. CJkusili so zadovoljnost in veselje, ki ju druga leta ob taki priliki niso imeli. Zato so tudi z enako dobro- voijnostjo na pei>elnieo vstali: niče- sar iiiso pogrešali, nieesar se niso ke- sali. nobenega žalosrnega spomina ni- so imeli. Zdiravi in neaitnijeni so lahko ta.Ki»j prijeli za kramp in lopato. Ali se je tako godilo tudi driigini, ki so se v norem veseljačenju kopali? Tako je treba pusta praznovati, da vese- lje ni le navidezuo, ampak pravo no- tranje ter da ne traja sanio tist.ih par dui. Vi pa, liški fantje, zaveda.ite se tega pred vsemi drugiini in tako de- lajte tudi luiprej. Bog vas živi! Prvačina. Od \seii koneev in krajev naše de- žele bercs v »Straži« ix)ročilia o ne- preslanem napredovanju prosvetnega gibanja in raznih koristnili naprav. l.e iz Prvačine, ki ima kar tri godbe in veliko dvorano, ki bi jo prav radi imeli tudi drugod, in ki ima prav vse ix>goje za, živahen razinali drustve- nega zivljen.ia, posebno petja in telo- vadbe, _ le iz l^rvačine ne slisis ni- česar. Ceniu »Straža« ne poroča, da so in.eli na pustno nedeljo »Nebesa na zemlji« nainesto pekla in da so se pozno v uoč po veselici vrreli kot nori? Da so na pustni torek zopet ple- sali, ko so prej celo dopoldne eili inladeniči našeinljeni hodilii z godbo po vasi, in da se je vse to norenje vr- silo zato, ker je Ijndstvo prevee bo- gau), da laliko na vso rnoč pleše, ker je toliko izobniženo, dia ne potrebuje , nobenega prosvetiitega društva, zlasti ne krščanskega, ker mladina vse zna, ie tega ne, Cesar krvaivo ])()tre-buje — - kako se izobrazi in poplemeniti sree. Mladnia, čuj resno besedo. Ne mi- sli, da je tvoja edina naloga pies, ki krade sta.rišern denar, tebi \vd zdravje in ]M)štoJije. Izberite si kaj bolj po- trebnega: društvo, pa poskrbite, da se bodo red no vrsila predavanja kot jih ima 140 prosvetnih društev teden za tednomi po vaseh krog vais. Poglejte, kako so pridni drugod. Berite saino »uorižko stražo«, ki je odjsev vsoga življenja ined slov. Ijud- stvoin pri nas, berite »Nas čohiič«, gJasilo poštenrh krščanskih društev, ki so združiena v matici Prusvctni zvezi — in boste z žalostjo spoznaJi, kako da lee zadaj ste ostali. Pa kako boste bralii, ko se smejete. kadair je treba dati^barih 15 lir za »Stražo« ali 6 lir za »Colnič!« Za vino pač, za pies in druge neuinnosti, za kaj poštenega pa ne! V obcini je okrog 246 bis. Iz- med vseh gospodarjev, fantov in deldet pa lahko na prste na rokah se- šLeješ \'S'^ naročnike »Stražev< im »Čoiniča«. Žailostno, pa resnično. — Zganite se vsaj vi, gospoidtirji, in po.i- dite k sosedu in ga toliiko časa silite, da naroči in plača kak naš list; čez paj- meseeev vam ta sosed i>oreče: »Zakaj me nisi že prej opozoril na ta in ta Jist?« I^rvaška mlaidina danes v resnici ¦ prvaci v zaspanoisti, skoraj tudi v ple- siinju in zanikrnosii. Kar pa sc tiče ])ošteiicga dela za lastno izobrazbo, nekdraijega lepega petja. vztrajne telovadbe ltd., v tern nazadnjaci in ne zasluži svojega imena. — Ko bi hi ali vsi gospodar.ii »Stražo«, bi jim povedali še to, da so pa- merni naprvdni knietje ustanovili konsumno zadrugo, katere se pa ve- eina. kmetov boji. Ne vedo nairirec, da je ravno v zadružni.štvu njiliova moe. Naj lx) za danes dlovolj. Sp. Idrija. 1 )olgo že ni bilo obširnejšega po- nxiila v »Straži« iz naše vasi. Pred- pretečeni mesec 25. Jan. smo položili k večnemu počitku ix)sestni.ka Matija Podubnika iz Sp. Kanomlje. Društvo rnu je kot vsakemu članu zapelo tri žalostiiike. Pokojni je bil vzoren dru- žinski oče in med ljudstvoin splošno priljubljen. N. p. v m. Ostalim naše sožalje. — Drustvo žal ne more na- stopaLi z javniiiui prireditvanii raidi pornanjkanja prostora, kJjub temii. da imanio zelo primenen oder naiprax - ljen naliašč za solske prostore. üpa- mo, da se bo sčasoma zopet dovolilo zgolj poučne oziroma kultunie prire- ditve v šolski sobi. Za sedaj se pa iiioramo Oiinejiti le na društvene do- mace zabave. Breginj. Due ll>. febr. t. 1. je tukaj umrl po kratki, mueni boleznj Andrei Rosič iz Breginja St. 1 IS. Nameraval se je poroeki due i8. febr. Okliei so se v Iretje izvrSiili due 15. febr. Dva dni pred iiameravano ix)roko je še sain tolkel orelie za štruklje, poteni se ga je lotila bolezeii in po groznih bole- činah —¦ je šel nainesto v cerkev k poroki v hladni grob. Bog urn daj veeni mir! Grahovo ob Bači. Due 18. lebruarja se je porocib gosp. Marija Florjančič iz ugiodne in sixkstc^vane hise s Koritnice z g. An- drejein Kosoni iz podrnelške fare. Cerkveno slavnost je opravil v ix>-- clruzni cerkvici na Kneži brat zaro- etnea cast. g. Viktor Kos. kaplan v >OOR1ŠKA STRATA« Stran 5. Bovcu. Mlademu paru želimo ohilo sreče! Reka pri Cerknem. Iz zadnjega dopisa iz naše vasi je bilo razvidno, da so nam vzeli nad 4U let obstoječo šalo, katere nam kljub ninogim protestom niso vniili. ^aša ukaželjna mladina pa postopa Po vasi in zapravlja mlada leta. Go- tovo mislijo oblasti, da smo neolika- 111 hribovci, kar pa ni res. To je do- kaza.1 naš neddjski sestanek, na ka- terem smo ustanotvili »JVUekarsko '^adrugo«. Udeležba je bila zadovo- '¦'iva, čeravno so pokazali nekateri Posestniki iz bližnjih vasi našo slo- vansko nevzajemnost. Bodite pa- •netaii! Združite se vsi brez izjeme, kaijti le v skupnosti je nioč in napre- dek! Cim več je udeležbe, tem bolj Sotov je procvit in uspeh zadruge, Tud'i naša üospodarska zadruga do- bro uspeva in je imela v razmeroma Kratkem roku lep uspeli. Le tako na- Prej! Pustimo pijančevanje, lianno- jtiko in pies in zdrnžimo se raje v kakšno izobraževalno društvo, po- tern bo naša vas za vzgled drugim tcr ^omo lahko s ponosom rekli: »Mi ne ^oistajairno, ampak napredujemo.« Iz Medane. Skoro leto dni je tninulo od naših °bčinskili volitev, če &e te volitve sploh smejo tako imenovati. 2e ta- ^rat smo v »Goriški Straži« poročali, da lx> v Medani župan oni, ki bo znaJ nročiJo radi drzavnoy.borskili volitev n:*ilo priobeeno. 1 )ejstva so pa doka- j^la, kako točna so bila ta iwrocila, *j€r siljjo že sadovi na dan. Kakorsen ~?lavec, takšno delo. Medanska ob- cina je iz hvaležnosti imenovala za °"Cinskega zdravnika D'Ottoneja, te- p največjega sovražnika Slovöncev, ^r jih lazi po zemlji. j. Le tako dalje, slavni Ninci in niči! ; ^*r z barvo na dan, saj se poznamo, ^o dontači. ¦ * ^redništvo »Goriške Straže« rade v°*Ue potrjuje, dla gosp. Gradnik Jas. J'tajsi ni pisal dopisa, ki je bil priob- en v našem Idstu 25. febr. in ni znjim v.11iknki zvezi. Frizadetim resno pra- j^io: nobene vloge ne igra oseba j^Pisnikova, zato ne iščite ga. Po- Pravite rajši svoje zinote in ncrodno- rj*' Kdor hoče v javnosti delati, se ^°ra zavedati, da hna javnost pravi- /°' njegovo delo presojati in če ni Pr^vi,lno tudi obsodiiti. Uredništvo. Idersko. . ^ustni dnevi so za nami. Nastopil ^ Postni čas, čas premišljevanja in ^zmišljanja. Tudi v naši vasi so re- j? ozir. vprašanja, o katerih bomo ^raili vrej ali slej razmišljati, ker •^gi silijo od dne do dne v ospredje. .^no tako vprasanje bi bilo, obno- Stev našega prost, gasilnega društva. ^0 društvo, ki je imelo pred vojno V(>jo brizgalno ter vsc potrebno o- °dje in SVoj dorn, aikoravno skro- ^ön, spi sipanje pravienega. Treba bo i;(>sredovati na pristojnih mestih, dö. .^ drustvu čimpreje izplača voj. od- ^()dnina, k.cr brez nje ni niogočc mi|liti na obiiiovitev. .^išijo se tudi glasovi o zavaroval- jlci goveje živine. Predvojno smo nieli podružnico deželne zav. gov. ^lvine, k,i je našcinu kmetu stala v vsaiki nezgodi krepko ob strani tesr m« lajšala usodne ure. Ali ne bi ka- zdlo, da se v teni oziru kaj ukrene? Tudi o konsumu se že nekaj go- vori. Fa pocakajmo, da pridejo na tem polju vsi do spoznanja, da le v zadružništvu je naša rešitev in naš O'bstoj. Södaj pa pride, kar bi moral že prej oineniti namreč to, da vse za- družno, ozir. dtüstveno delovanje za>- dobi le tedaj svoj razmah, če imaimo tudi potirebne prostore na razpolago. In žalibog tell nimamo. Zato čutiino nujno potrebo po zadruznem oz. dru- stvenom doinu. Ce že ne bi zmogli palace, bi zmogli vsaj eno dvorano, ki bi odgovarjala našim potrebain. Tneba bi bilo le nekoliko dobre volj'e in požrtvovalnosti, kajti kamen h kamnu.... Če pomislimo, da nimajo ne zupji'iistvo, ne izobraž. društvo, ne posojilnica i. t. d. svojili prosto- rov, ter morajo biti le na »situ«, te- daj bomo razuimeli, da se mora vzeti vso stvar resno v roke. Gospodarji, od vas je odvisno! Razmere se spre- minjajo, ter časi hitijo. — S časoni pa prihajajo nove potrebe. Dal Bog, da bi o tem rnnogi raz- niišljali ter prešli tudi v dejanja. Vaščun. Idrijske novice. Za zvišanje rudurskih vine se borba nadaljujc. Vsebino Icpaka, katerega je izdaJ tukajšnji politični tajnik Vlahovich, smo že zadnjič o- menih. Voditelji federacije rudar- kv in gozdarjev so na istega odgo- vürili, da ne gredo nikamor v depu- taciji, ker je prošnja že vložena na pristojnem mestu. Na ta odgovor zastopnikov delav- stva je odgovoril g. Vlahovich zopet potoin lepakov. V njili pravi, da vo- dilelji delavstva zamenjavajo ekono- mično zadevo s politično. Radi stran- karstva so onemogočili vsaka poga- janja ter tako pokazali, da zahteva rudarjev za zvišanje plač ni tuneljiJa na neobliodni denarni potrebi, aniipak je bila le politična poteza. V svoji deputaeiji konceni iaiiuarja so delavci izjavili, da odklanjajo vsako odgovornost gledt morebitnih posledic, a,ko se plač v na.ikrajšein času ne zviša. — V svojciii lepaku je tukajšnja fašistovska sekeija oidvr- nila vsako odgovornost glede zavla- čevanja in glede ugoddtve prošnje. Ker vsak do odklanja vsako odigo- viirnost, je jasno, da je zadeva pre- resna in da temelji na globoki resnič- nosti. Naj bi se pristojna oblastva za- vzela za ugodno rcšilev te upraviüe- ne zahteve naših rudarjev!!! h'üvi podpreiekt. V soboto zvečer je prispel k nam novi podprefekt g. dr. Alacevich, ki je prtjvzel v pondeljek svoje posle. Gospoda poznamo, ker je bil pred letoni diii že na tem mestu. IJprav- ija te posle zaienkrat začasno. V nedeljo bo posetil naiše niesto Yidernkki prefekt. V nedeljo dne 15. t. in. je v Trstu po operaci'ji umrla gospa Frančiška Poženel (roj. Podobnik). Zadnja že- Ija pokojiiice je bila, da bi počivala v domačem kraju. Pripcljana je bila 17. t. m. do-mov in naslednji dain položena k večnemu počitke. Naj v miru poči- v. »GORIŠKA STRA2A« tajni.tvu K. D. Z. da napravi potrebne ko- rakc. Avgust Čopi: VII. kateyjorija dol)i 1)40 lir. Pošljitc tajni.štvu Kmcčko-dolavske zve- ze vsc dokumente z natančnimi pojasuili, da vk>/.i prošnjo. Avgust Čopi: Invalidi v državni siu/.bi ne izgubijo pravice do penzijc. Naj pošlje do-. kumcnle istemu tajništvu, da; ukruie po- trebno. L. /., Praprot: 1) Izvoz v Nein. A. se itak ne izplača; 2) ne; 3) nc. /. St. Kultwasser 25: Ce so marke iz pred vojne sc nc izplača menjati, ker so brez vrcdnosti. Ce so iz povojnih časov, dobite zanjc kakih 5 zlatih mark. Zamenjatc pa v vsaki banki. /. Kr.f Trbiž 65: Optanti še nimajo pravi- ce do vojne odškodninc. Q. poslauca pa ni v üorici. F. Kr., Staroselo 3: 1) Radi kobile vloži- te prijavo na fiuančno iiitcndaiico podpri- čano s štirimi pričanii. 2) Razlastitvcni za- kon je še vedno v veljavi. /•/. K., Idersko 3.: Rcka je drzavna last- nina. Pravico ribolova ima tisti, kdor za- prosi 7anj in inn prošnjo UKodiio resijo. Darovi. Za Alojzijevišče: Elektrostrojna zadruga v •Cerknem 25 L. Srčna luala ! - Za Alojzijevišče: Družina Antona Bati- stiča iz Vrtojbc 25 lir mesto venca na grob pok. hrutranca Henrika; družina CJorkič- ¦Črnc 15 lir mesto pustninc beračem. Iskrena »livala! Za »Slovensko sirotiščc«: na svatbi g. Janküta Kodriča in gdč. Milke Piščantc v Brjah nabrali 14 L, g. Fakuč 11 L kot zbirko pevskesa zbora na Ustju; D. F. 5 L. — Bog poplačaj! Izjava.*) Na dopis v »Slovencu« št. 40 z dne 19. 11. 1025. nasK.v'jen: »Kako je na Sv. üori pri üorici«, t>:.ier sc trdi, da sein moral vsled svojeß'a ülovenskega prepričanja prestati že vcC siln-.isti in zapostavljcnja od strani fa- šistovskih oblasti in italijanskcsa samostan- ske^a vodstva, --- izjavljam javno, da to ne cdfcovarja resnici. üd preč. samostanskega prcdstojniSlvä nisem imel prestajati nikakih sitnosti, nasprotno dolžan sem inu za niar- sikatevo izkazano mi ljubav in uslugu re- smeno livaicžuost. 2elii:i, da to javnost izve in se s tem po- pravi prc-C. samostan. vodstvu prizadeta krivica. Sv. Oora pri Gorki, dne 4. III. 1925. Z cdličnim spoštovanjem QABRIJELCiC ANDREJ. ]3odpisani javno preiklicujern vse žaljive besede, ki sem jih govoril o Feličetu Cotiču iz Sovodenj, ker so bile licresnične. Ferletič Ivan. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja urcdništvo samo v toliko, kolikor zahteva z^akon. Vabilo na redni občni zbor »Stavbene za- dnitfe v Desklah« r. z. z o. z., ki se bo vršil dne 15. marca t. 1. ob 3. po- poldne v zadružni pisarni s sledečim dTievnrm redom: 1. PoroČilo načelstva in nadzorstva. 2. Citanje iu odobritev bilance za le- to 1924. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Za sluča.i pomanjkanja zakonitega števila članov se skliče osem dni po- zncje drugi občni zbor, ki bo sklepal pravomoeno, ne glede na stevilo nav- zočih članov. K obikiii udeležbi vabi ODBOR. Vabilo k 11. red'nemu občneniu zboru Kmet- ske in d'elavske gospodarske zadruge r. z. z o. j. na Reki pri Cerknem, ki se bo vršil dne 19. marca 1925. ob 2. uri popoldne na Reki v hiši g. Tau- sa, stev. 13. DNEVNI RED: !. Poročilo o poslovanju v 1. 1924. 2. Poročilo nadzorstva. .). Odobritev računov. A. Prememba pravil. 5. Razni predlogi. V sluca'ju nezadostne udeležbe se lx> vrsil v smislu § 16 pravil pol ure kasneje na istem niestu in z istim dnevnim redom, občni zbor. ki bo sklepal pravnoveljavno ob vsakem stevilu čhinov. NACCLSTVÜ. Vabilo k obenemu zboru „Kmečke in delavske gospo- darske zadruge" v Hudajuiiu ki se bo vršil dne 19. marca t. Lob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom: i. Poročilo načelstva. ?,. Poročilo nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1924. 4. Slučajnosti. Vstop dovoljcn samo članoni. ODBOR. MODISTKA sc priporoča cenj. da- niam v mesiu in okolici. — Via Car- ducci $t. 11, II. nadstr. (leve stopnice). SVILOREJC1! Zdaj je zadnji čas, d.a si zagotovite dobro seine svilo- prejk. Prednaročila sprejema Just Ušaj, agronom, Gorica, Via Favetti 6. Fotograf JOSIP NARÜ se je preselil iz ill. Via Carducci n: Koren, n:\sproti Atternsove palač-i Zologo zfl stauborstvo u Eorici. Via Carducci - - Telefon 240 Prva goriška zaloga stavbnega in sorodnega materijala. Zastopstvo domačih in inozemskih tvrdk. Cement, apno, vsakovrstna opeka, ce- mentni kvadrati za podove, enaki iz ce- ramike, marmorja in beneškega kamna, marmornate ploščice, litosil, parket, ža- luzije na ovoj tvrdke KOMAREK iz Mo- nakovega. ---- *—zz Cevi iz litega in kovanega železa, so- lidne potrebščine za vsakoršno indu- strijo in pečarje, ploščice za oblogo sten domače in inozemske, predmeti za hi- gijenične naprave v ceramiki in v por- celanjenem železju, katramirana le- penka KOMEROFING, lesni cement, as- falt, nepremočljivi predmeti, žične mreže. Lastna izdelava vsakovrstnih u- metnih marmorjev, belih in pisa- nih, kocke za mozaike, mlinski kamni izzzz: domači in inozemski. zu CENE BREZ KONKURENCE. <*mk Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimapijoiii). DEFIDR! Ö GORICI, CQRSO VITT. ER. III. it. W SPRE3EMÜ OD 9 - IZ IM Z - 4 IM AM 1000 PRVOVRSTiNIfi CE- PLJriNK trt beli burgundec ter par sto ernega biirgundca in zlahtnine na prodaj. — Ivan Lavrenčič, Vrhpolje i pri Vipavi 26. KUPI SE TAKOJ večja množina pristnega medu. Naslov pove uprava. SEMENA za vrt in iijivo. nemška iz Erfurta prodaj a Just Ušaj, agro- nom v üorici, Via Favetti 6. Prodam. Parcelo in stavbo pripravno za vsako lesno industrijo ali kaj drugega. Ima 14 konjskih sil vodne moči v lepem kraju. 7 km od železnice, 2 minuti od glavne ceste. Kupna cena približno 160.000 dinarjev. — Več pove lasinik Osvald Werdnik, Jesenice-Fužine 61, Slovenija, Jugoslavija. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica OORSO VERDI 32 - - (hiša Cenfr. Posoj.) Velüia zuloga fieSHcgs platna iz znane tousrne Fsgenshart S Stoyaiann, ysaho- urstnu blsgo za poročEncc klfor tudi velika izhira moGke^a in Immw süHm. Blaiyo sofiidnoX Ceitie z^mieiriie! DDDQ W W DDDC ozdravljena '"Pl z najnovejšim pasom BROOCK MiFCilüüiCi: iü (Jiff-vnica E.Grapulin-Gorica naspr. ljudskemu vrtu, Corso Verdi 27. POZOR! PEKS - TRG0VC1 IZ GOBICE IN OKOLICE tovarne ^Distillerie Itoliaine in Milano" je v ullei Oberdan št. 13 imei kasarno v hisl FratEteli dl Lenardo) Glavni zastopnik BRATUS MARCELO POZOR! P O D Rf U & N 1 C A LjKhljanshB hreditne banhB v Eorici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. ¦— — lzvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. in s'ascicarna iiiics /tali šf. 6 (ppej SüüüiE). Cenj. odjentalcesni in slavnemu cbčšnstvu naznatnjam, da sem w hSši, kjeo* imam že dolye» Eet dobroznano pekarno in slaščičarnoy preure- dil na novo slaščičarno z najboijšim pccivom, sBaščicami, likerji in delikatesnimi vini. PriporüCL?m se vsent novoporočencem, bir- mcincem čn drušivom za obilen ofoisk in jasnčim s solidno postrežbo. Sprejemajo se naročiSa.OdiBikovana pekarna in slaščičarna J. BRATUZ. Nouo preurejena üia Ifiameli šfev. 6 (prej äcuols).