GlasHo „Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VII Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18-—. = Posamezna številk« stane Din I SO. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VflL Špekulacija Pred par tedni so zagnali beograjski trgovski krogi krik o slabi letini v južnih krajih. Govorilo se je o predstoječi lakoti. Zahtevali so ukinjenje uvozne carine za pšenico, koruzo, fižol in drugo. Na poznejši konferenci izvoznikov so »naši ljudje« iz Novega Sada in Zagreba protestirali proti takemu ukinjenju in pov-darjali, da imamo dovolj živeža za lastno uporabo, pa tudi za izvoz in da je zato za našo »Narodno pirivredo« neumestno in škodljivo, da bi se ukinila uvozna (zaščitna) carina za žito. Zmagala je slednja struja in uvozna carina ostane v veljavi. Kljub temu se še vedno piše o pomanjkanju ku-ruze in fižola. Zdaj se že kažejo jasnejši obrisi one igre. Glasnik »Vidovdan« iz Vojvodine napada te privredne kroge imenoma, da so pokupili pred tedni ca 20.000 vagonov koruze povprečno po ceni Din 1.80, in pognali sedaj ceno na Din 2.10 do 2.20. Ti privredni krogi« so tedaj zaslužili v dveh mesecih svojih 70 milijonov Din, katere bodo izvlekli z navijanjemi cen iz žepov konzumentov. Če bi ukinila država za nas nepotrebno uvozno carino na žito, bi bila taka špekulacija nemogoča, ker bi držalo ameri-kansko žito naše cene v šahu. Danes se pomirjajo duhovi, cena koruze in fižola nekoliko pada. To je samo mala slika za one «privredne kroge« in sistem velike trgovine in njenih kartelov. Zato kličem vsem zadrugarjem: »Doli z zadrugo, podpirajmo trgovce in »Narodno privredo« in dobro jim bo na zemlji.« 300 Din Ako danes vprašaš železničarja, ki ni član naše Nab. zadruge, kaka je razlika med našo zadrugo in med Gospodarsko poslovalnico, ne bo vedel drugega povedati kot: V zadrugi treba plačati 300 Din deleža — v oni aprovizaciji pa nič, pa je ravno tako dobra. Dopade se jim zadruga radi tega, ker se lahko pride na občni zbor razgrajati, če komu ni kaj prav. — Vse bi bilo, tudi tisto, mi smo od južne — bi odpadlo — ampak delež, delež, ta je zapreka. Kdo bo dal 300.— Din, kje bodo zmogli delavci 300,— Din. Kaj je 300 Din? Marsikatera organizacija stane mesečno 10 Din, v dveh in pol letih 300 Din — in je vprašanje, kje je denar bolje investiran. V zadrugi je 300 Din vloga, ki je in ostane last člana, in ki jih dobi nazaj kadar izstopi. V društvu je 300 Din prispevek, ki ga ne vidiš več. Čast organizacijam in njih delu in dobri volji. Marsikatera koristi, marsikatera ne škoduje, vendar ne gre, da bi tam prezrl zadrugo. Obresti od 300 Din deleža, ki jih zgubiš, ker jih zadruga ne plača, 15 Din letno se ti gotovo splačajo. Vendar je toliko pomisleka radi onih 300 Din, da so nekateri zgubili že dvakrat do petkrat toliko, ker so čakali in se niso mogli odločiti. Kaj je 300 Din deleža? Radi teh 300 Din se odlaša rešitev vprašanja Gospodarske poslovalnice že četrto leto. Koliko stane to na moža, bomo morda še ke-daj zvedeli. Samo na ^avku na poslovni promet je to ca 60 Din na moža letno. Kaj še drugo! Da se prihrani teh 300 Din deleža se je mnogo riskiralo in mnogo več kot po 300 Din zgubilo! Čudno! Taki stiskači so nekateri pri 300 Din deleža, da se zaračuna! In je vrhu tega še tako slab računar, da ne vidi nekaj drugega: Nad 4000 železničarskih družin plačuje v Sloveniji vsako leto ravno 300 Din v ustanovo, ki bo imela v teku 25 let nad 102 miljona čistih izdatkov in samo 35 miljonov čistih, z obrestmi vred največ 50 milijonov skupnih dohodkov. V 25. letih ca 50 milijonov dinarjev deficita ali povprečno 2 milijona dinarjev na leto! Že v letu 1931—1933 se bodo pokazali prvi znaki pogrošne kalkulacije. In je ni luči na gori, ki bi opozorila teh 4000 družin na to, kam plačujejo letno 300 Din! Samo člane zadruge se pomiluje, da so morali enkrat posoditi 300 Din. Ali ste že kaj čitali, slišali o oni ustanovi in pogrešni kalkulaciji? Ali so varuhi železničarjev že razmišljali o tem? Povedali ljudem? Odsvetovali, kot se jim odsvetuje naša Nab. zadruga s 300 Din deleža? Zanimivo, a žalostna resnica: Za blatenje se najde tisk, se prireja shode, na take stvari pa nihče ne misli, se zanje ne zanima in se pri njih dolgočasi. Dokler gre navidez dobro, se s tem hvalijo in odrekajo zaslugo drugim, ko nastopi kriza — je narobe. Kot lovci, ki so se prepirali, kdo je ustrelil medveda, ko so pa konečno našli kravo ustreljeno — je vsak pripisal »lovski blagor« tovarišu. Je za marsikoga malenkost 300 Din deleža ali 300 Din letno, ali da se ne oglasi nihče, ki bi malo osvetlil prvih 300 Din ali vsaj drugih 300 Din je čudno in značilno za naše razmere. Reorganizacija dela Savez Nab. zadrug je pozval z razpisom št. 3326 od 8. VIII. t. L, naj stavijo zadruge svoje predloge glede reorganizacije dela v Savezu, kar je obenem tudi že predlog glede spremembe Uredbe o Nab. zadrugah. Isto tako se obračamo tudi mi na članstvo in na interesente, da stavijo svoje predloge glede reorganizacije Sa-veza in spremembe Uredbe o Nab. zadrugah. Našim članom bo znano, da smo mi že večkrat kritikovali uzakonjeno Uredbo o Nab. zadrugah. Saj ima ta Uredba s Save-zom vred dosti dobrih strani, predvsem: Prosti smo vsakega davka in večine taks. To pomeni za našo zadrugo gotovo 200.000 Din letno. Dobili smo z Uredbo tudi Savez Nab. zadrug in lepo doto, kapital ca 170 milijonov dinarjev, ki se je deloma sicer zgubil, deloma dolguje Min. finansija Savezu še 72 milijonov dinarjev in ca 50 mil. dinarjev ima že Savez Nab. zadrug v roki. Iz tega kapitala nam daje posojila po 4%. Savez je naša revizijska ustanova (da nas ne revidira trgovsko sedišče v Ljubljani). Savez bi bil lahko naša nakupovalna centrala, v mnogih slučajih nam daje dobre nasvete, zbira naročila in kupi poceni za svoje zadruge. Ima pa Uredba v Nab. zadrugah precej nedostatkov, ki ovirajo razvoj zadrug. Pripomniti moramo, uredba je bila na hitrico, v ugodnem trenutku sestavljena v 3 dnevih — ih odglasovana. Prva napaka uredbe je, da zahteva pri prodaji takojšne plačilo (čl. 2). Čemu si vezati roke? Danes se ne morejo ganiti ne Savez ne zadruge. Druga napaka je čl. 3. V enem' kraju samo ena zadruga. — Tako se imenujemo mi zadruga v Šiški. Za poštarsko zadrugo v Beogradu so si belili lase, kako naj jo sprejmejo poleg obstoječe zadruge drž. nameščencev. Čemu si vezati roke? Ta člen, ki se sicer lahko formalno obide — naj se spremeni, in da Savezu proste roke, da prizna drugo zadrugo, kjer je potreba, da pa zabrani ustanovitev druge, kjer se cepijo radi neumnosti. Tretja napaka: Noben član ne sme izstopiti, kadar bi hotel. Čemu braniti, komur ne dopade v zadrugi. Za te določbe se danes noben odbor ne zmeni. — Četrta napaka: Jamstvo naj traja tako dolgo kot po zadružnem zakonu iz leta 1873 (1906). Tedaj eno leto dalje. Peta napaka: Kot delokrog teh za- drug se je predvidevalo samo nabavljati, prodajati — na hranilnične, stavbene akcije itd., so sicer mislili (glej pravila Sa-veza) — pa pozabili besedilo vnesti v zakon. Tako se dogaja v praksi, da imamo poleg Nab. zadruge separatno hranilnico in ni dana možnost, da bi to spojili ali upravljali kot eno podjetje. Savez je večino teh napak itak sam uvidel, spremeniti se pa ne da dosti. Sicer se ponavadi obide zakon, vendar čemu la-virati s formalnostmi? Savez se je spravil sedaj nad vprašanje kredita, posojilnic in stavbenih akcij. Ne obetamo si preveč od teh predlogov. Birokratizem/ in nezaupanje državnih uradnikov škodujejo tudi našemu pokretu dosti. Poštenih, vztrajnih in zadosti inteligentnih delavcev pa je malo. Dosti bo dela, predno se bo naš Savez razvil v ono, kar naj bi bil. Poskusimo. Kdor dela, tudi včasih zgreši napake, vendar on dela in navadno nekaj ustvari, več kot oni, ki samb od daleč kritikuje. Gotovina in kredit Vsako jesen rabimo šumo denarja. Posameznik, kakor tudi Nab. zadruga. Treba kupiti knjige in druge potrebščine za šolo, obleke, za šolarje vsaj, obutev, nato pride kurivo, sadje, krompir, Špeh, in tako naprej. Posameznika baše, pride v zadrugo iskati skoro vse navedene stvari na kredit — in zadrugi se pozna tudi. Zadruga mora vsaj jeseni pravi čas kupiti žito; fižol po možnosti za celo leto in kreditirati še vse: obleko, kurivo. V takem času pride Nab. zadruga v položaj, da nima zadosti denarja, da bi vse nakupila, kar treba, vsaj za daljšo dobo ne. Odkod vzeti denar? Delež, ki ga je vsak položil, se izgubi, tu ne pomeni dosti. Treba stiskati, ščipati, omejevati kredit. — Pri takih prilikah se pa pojavi vprašanje: Gotovina in kredit. V takih situacijah ne miore biti zadrugi vse eno, ako kdo plačuje sproti, ali če si nabere za dva-do tritisoč dinarjev dolga. Če bi imeli same člane, ki plačujejo v gotovini, bi se lahko založili z žitom za 8 mes. Ako bi vsi člani po principu enakopravnosti jemali na kredit (živež, oblačila, kurivo) za povprečno 1800 Din mesečno, bi rabili za količkaj uspešen obrat še 2 milijona dinarjev kapitala. Do jeseni je izdanega na kredit povprečno 900.000 Din mesečno. Jeseni naraste to število radi nabave krompirja, kuriva itd. na 1,100.000 Din in še več. Da plovemo pri sedanji odmeri kreditov tako dobro, ni zasluga upravnega odbora Nab. zadruge, temveč zasluga onih članov, ki plačujejo vedno in vse sproti, če jim je le količkaj mogoče. Kaj ima član od tega, ako plača sproti? Šele zadnje leto smo vpeljali pri prodaji manufakture skonto 2%. S trgovskega, računskega stališča je ta skonto premajhen. Pri takojšnem, mesto pri mesečnem plačilu, se dobi skoro pri vsaki fakturi skonto 2%, pri razliki 4—6 mesecev plačila znese skonto do 5%. *To je s trgovskega stališča. Zadruga pa ima tudi nalogo, da navaja člane k plačilu v gotovini. V resnici navaja danes zadruga svoje člane sama, da jemljejo na kredit: živila, obleko, premog; kar se prodaja, vse se dobi na kredit, celo na obroke (izvzemši alkoholne pijače). Pred leti je kupovalo proti gotovini dve tretjini članov, danes niti polovica. In če bi šlo tako naprej, bode plačevalo sproti samo 20% članov. Naše mnenje je: V normalnih časih, ko je človek zdrav, sposoben za delo, naj skuša vsak plavati nad vodo. Naj po možnosti vsak kupuje proti gotovini. Bolje za zadrugo in bolje za člana. Pride jesen, pride upokojitev, bolezen, \druge nabave, pa imaš še -\vedno priliko, da prvega porabiš denar za drugo in se zadolžiš začasno za živila. Kako to doseči? Morda bi bilo prav in izvedljivo, da bi priznala zadruga onim, od katerih ima materijelne koristi, tudi gotovo materijelno priznanje? Prosimo debate o tem poglavju, predloge, mnenja. Izločiti moramo iz kredita vse one, ki stanujejo na progi in naročavajo pismeno v terminu. Tu ima zadruga večjo korist od tega, da se drže termina in plačujejo naslednjega prvega, kot da hodijo sami prvega osebno kupovati in plačevati. K objavljenemu načrtu pravil beograjske potrošačke zadruge Nimamo pravice vtikati se v one razmere, zanima nas načrt le v toliko, ker se govori v Sloveniji o tem/, da je mogoče, da bodo skušali kedaj tudi nam: vsiliti podoben sistem zadrug. Beograjska železničarska potrošačka zadruga ni v bistvu nikaka zadruga, temveč navadna delniška družba. Tako je bilo in tako se namerava obdržati. Delež bi znašal v oni potrošački zadrugi 3 X 1000 Din, nadalnjega jamstva ni. Dobiček se ne deli po konsumu, temveč po vloženem kapitalu (deležih). Ta zadruga pozna člane, vlagače in potrošače. Član, delničar postane lahko samo nastavljen železničar. Samo član dobiva dividende. Vsi nečlani, potrošači smejo kupovati v tej zadrugi — potrošači znesejo skupaj dobiček, ne dobe pa koncem leta za to nikakega povračila. Upravni odbor dobi 12% nagrade od čistega dobička itd. To so v glavenm obrisi novih pravil, to je bila tudi vsebina starega sistema. V praksi so dogaja tole: Posojilo se dobi v potrošački zadrugi po 10%, vloga pa je nesla 25% dividende odnosno obresti. Oni, ki je imel pravico biti član in biti deležen dividend je, poznam konkreten slučaj, vlagal mesečno 1500.— Din, ker je rabil denar za gospodinjstvo — je tudi prosil in dobival mesečno po 1.500 Din posojila. Koncem leta je imel 18.000 Din dolga po 10% obresti in 18.000 Din vloge po 25% obresti — tedaj čisti dobiček ca 1.450 Din. Ta dobiček je znesel v prvi vrsti ku-povalec, morda delavec, ki se mu odreka pravico biti član, akcijonar te zadruge. Skratka, izkoriščanje mase potom kapitala. Ima ta sistem svojo dobro stran: Uradništvu v Beogradu, ki nima zadosti dohodkov, je ta zadruga impuls, spodbuda, da štedi in obenem mu je dana prilika, da se okoristi na račun mase, ki »naj išče« drugod nadomestilo, postranski zaslužek. Take zadruge« kot je beograjska, so izjema na svetu. Na stotisoče je konsumnih zadrug, milijone imamo zadrugarjev po svetu, povsodi velja princip — jednako-pravnest vseh članov - konzumentov. Povračilo čistega dobička sorazmerno s kon-sumom in ne z vloženim kapitalom. Akcija zadrug je v prvi vrsti naperjena proti sistemu delničarstva, proti kapitalizmu. Nas ne briga beograjska potrošačka zadruga, obžalujemo samo, da ni prodrla tam ideja in princip pravega zadružništva, ki danes osvaja cel svet. Zanimajo nas pa razrootrivanja onih, ki sicer odklanjajo te vrste »zadruge« (ki jih nameravajo vsiliti v Sloveniji), pa lepo tiho in mirno čakajo že par let, da gre n. pr. vprašanje Gospodarske poslovalnice svojo pot. Morda jo oni, ki imajo načrte za ustvaritev filijalk one delniške družbe ravno lepo prestrežejo i z eno potezo ustvarijo, kar si ne želi skoro nihče nas železničarjev. Razredna loterija vabi vse, da poskusijo svojo srečo. Tudi železničarji izdajo precej denarja za to igro. Zadene vsaka druga srečka. Verjetnost da se zadene, je precejšna. Glavni dobitek zadene le eden, večina dobitkov je enaka vlogi. In velika večina odide praznih rok. Po enem do treh let igranja pa je bilanca skoro vseh igralcev ta, da je malokdo dobil to povrnjeno, kar je vplačal, večina je na precejšni izgubi. Kdor išče sreče v naši hranilnici, jo vsak najde. Sreča ni velika, je pa popolnoma sigurna. Vsak dobi to nazaj, kar vplača in vrhutega dobi še obresti od 4—7 % povrnjene. Posojila v naši hranilnici Marsikateri železničar se je že čutil užaljenega, če je zahtevala naša hranilnica po dva poroka za posojilo, ali če mu je bilo posojilo sploh odklonjeno. Boljša prva zamera kot druga! Pri iz-davanju posojil postopa naša hranilnica natančno in previdno: če bi kar tako na-lahko izdajali posojila, na lepe oči —• kdo bo pa vlagal v tako posojilnico! Vlagateljem moramo skrbeti za absolutno varnost njih vlog. Nobene lahkomiselnosti in špekulacije kot pri Slavonski banki. Zakaj odklanjamo nekaterim posojilo? Je več razlogov. Prvi vzrok je denar. Je mnogo službenih edinic, ali posebne kategorije uslužbencev, ki pridno vlagajo, malo dvigajo. Njih se je prijela beseda štednja, samopomoči itd. So pa nekatere kategorije uslužbencev, ki imajo sicer dobro plačo, pa ničesar ne vlagajo. Od teh in od nekaterih mest dobiš samo prošnje za posojila. Eni agitatorji zbirajo, drugi se smejejo, če^.ga obdelavaš za vlogo, in poznajo hranilnico samo, kadar rabijo denar. Že pred pol letom je bil zato v odboru hranilnice stavljen predlog, naj se to ulpošteva, kjer se vlaga, tam naj se tudi daje v prvi vrsti posojila. Ta predlog ni bil sprejet. V praksi pa se bo moral izvajati — v to nas silijo že razmere in poslovanje hranilnice. Imamo po progi požrtvovalne člane, ki agitirajo za male vloge in je čisto naravno, da imajo oni nasprotno tudi pravico priporočati, da se da komu posojilo. Oni so agitatorji za hranilnico, so pa tudi zaupniki za posojilnico. Ozirati se moramo na njih delo, ipa tudi na njih priporočila. Pri podelitvi posojil se upravni odbor ozira predvsem na taka priporočila. Če preostane denarja, pridejo drugi na vrsto. Hranilnica z dobro organiziranim aparatom zaupnikov ima vse one prednosti, kot jih imajo v tem oziru »rajf-ajznovke«. Odbor more sam ali potom zaupnikov presoditi, komu se da v prvi vrsti posojilo. V tem oziru nam je dal mnogo spodbude in vzgleda tov. Šinkovec, zaupnik za progo Sava—Savski marof (uradnik prog. sekcje Zidani most). — Da bi imeli na več mestih tako agilnih ljudi! Zadružni vestnik Nekako sredi septembra dospe večja partija manufakture za zimo, kot sukno, barhenti v okusnih vzorcih. Izbira bo precejšna. Cena manufakturi in bombaževini je šla na svetovnem trgu za ca 10% kvišku. Kolikor imamo stare zaloge, prodajamo še po stari ceni. Sukno za uniforme je že dospelo. Cena 162 Din za meter. Oktobra dobimo vagon svežih jabolk. Naročila sprejmemo do 15. septembra. Zanimamo se tudi za bosanske slive (za okuhavanje itd.). — Sedanja cena nam še ne ugaja; če bodo cenejše, naročimo in razglasimo potom okrožnice. Nova moka še ni dobra (fermentov še ni zadosti v nji) zato naj se dene, ko se kruh zamesi malo več kvasa. Nabava kuriva. Železniška uprava, pa tudi naša Nab. zadruga je že razglasila in pozvala železničarje, naj si preskrbijo kurivo poleti in ne novembra, decembra. Prihodnji mesec (september) bomo še lahko redno prodajali premog, drva — od oktobra naprej pa bo preskrba že motena in otežkočena. Lani smo po 20—40 dni čakali, da smo prišli na vrsto, in ponavadi je prišel voz ravno, ko je bil dež, ali pa ko smo imeli največ navala v trgovini. Radi tega je negotovo, če bo to zimo sprejemala Nab. zadruga naročila za kurivo. Premogovnik Peklenica (postaja Mursko Središče) prodaja sedaj izboren premog po ceni 235.— Din, ki ga daje železničarjem tudi na obroke na 3—4 mesece. Vrhutega ima vsak železničar letno pravico do brezplačnega prevoza 2500 kg premoga in 2500 kg drv« Na ta način je lahko vsem omogočeno, da se že zdaj sami in poceni preskrbijo s kurivom, v jeseni bo trda za vagone! Nabava krompirja. V času od 20. do 28. septembra in 10. do 20. oktobra bo Nab. zadruga delila krompir. Večina članov želi gorenjski krompir, ki obeta letos, da bo izvrsten. Za ceno še ne vemo, je mogoče, da bo znašala do Din 1.25. Naročila sprejema zadruga do 15. septembra. Za večino članov, posebno za one na deželi je ugodneje, da si ga nabavijo sami. V malih množinah se dobi krompir od kmeta mnogokrat cenejše kot pa v večjih partijah. N. pr. ob 11. uri dopoldne proda kmet preostali krompir rajše po 1.— Din ali 80 para, kot da bi ga peljal nazaj domov. Manipulacija s krompirjem, prevoz, vse stane. V krajih kot Novomesto, Kočevje, celjska proga bi bilo pametno, da si člani, ki nimajo denarja, sami zberejo naročila, in si poiščejo poceni blago v svojem kraju. Račun plača Nab. zadruga, dotičnik, ki je prevzel posel nabiranja, nakupa in razdeljevanja naj javi svoje stroške Nab. zadrugi. Vse se pa more vršiti sporazumno z upravnim odborom. Da ne bi kdo predrago plačeval! Pričakujemo ravno glede teh poljedelskih pridelkov (krompir, fižol, jabolka, orehi, itd.) od naših članov informacije glede kvalitete in cene v njihovem kraju. Ugoden nakup je odvisen razim dobrega poznavanja trga- tudi od sreče in slučaja, kdaj se zaključi kupčija. Je mogoče, da se bo letos uganjalo neumnosti s krompirjem in fižolom), da bodo kmetje ali prekupei preko mere navijali cene radi vesti v suši v južnih krajih. Zato je težko prerokovati cene in moment, ko naj se zaključi kupčija. Lani smo zadeli pravilno, za letos bomo videli. Morda bodo imeli posamezniki več sreče. Na nekaj moram še opozoriti: Članom, ki so prezadolženi ali so sicer neredni plačniki, ne bomo dajali krompir na obroke! Ne pozabite na vreče, zadruga jih nima zadosti na razpolago! Upoštevajte! Kdor noče piti ricinovo olje, naj pije laško olje mesto domačega. Tako bi rekli Madžari ali Nemci. Nekaj je na tem. Mi uvažamo velike množine tujega olja (takozvano namizno olje, laško olje) na to, kar raste pri nas doma, pa pozabimo. Podpiramo tujce, posebno naše sosede, ne podpiramo pa domačinov. — V Nabavljalni zadrugi prodajamo dobro olivno olje po 24 Din, bučno olje celo po 15 Din za liter. Naši člani pa kupujejo skoro samo tuje olje. Zakaj? To vedo Štajerci; bučno olje je mnogo bolj izdatno; kdor se nanj navadi, se miu priljubi okus, in ne bo maral več drugega olja. Kako to, da uživajo mesta kot Gradec, samo bučno olje? Začeti se mora, poskusi se, navadi se. Ker se ga rabi manj in ker je cenejše, si prihrani družina v poletnih mesecih 10—20 Din mesečno samo pri olju, če vzame bučnega mesto laškega! Za bučno olje smo dobili jamstvo, da je pristno, nepomešano z lanenim. Podpirajmo domačo industrijo, da ne bo treba kedaj res piti ricinovo olje! Vsem članom. Razpasla se je grda navada, da nekateri člani reklamirajo nedostatke za prejeta živila po eden, dva ali celo tri mesece po prejetju. Ker se Nab. zadruga na take reklamacije absolutno ne more ozirati, n a z n a-n j a m o , da se bodo v bodoče upoštevale samo one reklamacije, ki bodo uposlane ali osebno izročene najkasneje osem dni po prejetju nakupljenih živil. Upravni odbor. V zadružništvu je naša Bodočnost! TERMINI Veljavni od 1. aprila 1927 dalje. Ker se nekateri zadrgarji sploh nočejo držati predpisanih terminov za nakupovanje in s tem povzročajo nepotreben naval nakupovalcev v zadružni trgovini, ki rodi slabe posledice za zadružno trgovino samo, nakupovalce zadrugarje pa spravlja v nepotrebno nervoznost in čakanje na eni, ter spravlja zadružno osobje v nadnaporno in netočno postrežbo na drugi strani, prinašamo danes ponovno določene nakupovalne termine z željo in prošnjo, do vseh zadrugarjev, da se jih v izogib neprijetnim eventualnim odločbam, kar najvestneje in točno drže. Nakupovanje proti naknadnemu odplačilu: 1. Za mesto Ljubljano z ljubljansko okolico: od 1. do 9. v mesecu. 2. Za Gorenjske proge vštevši kamniško progo: od 10. do 14. v mesecu. 3. Za Dolenjske proge: od 15. do 17. v mesecu. 4. Za Štajerske proge: od 18. do 19. v mesecu. 5. Za zamudnike: od 20. do 21. v mesecu. Člani, ki kupujejo proti gotovini celi mesec brez omejitve. Za vsako ceno je preprečiti naval v trgovini posebno okrog prvega v mesecu, ker se gnetejo te dni člani iz vseh prog. Pri navalu trpi redna solidna in točna postrežba. Da se izbegne raznim v naglici napravljenim nedostatkom in kasnejšim pritožbam, velja edina beseda »Držite se nakupovalnih terminov«. LISTNICA UPRAVE. Na vse pritožbe, da nekateri člani ne dobivajo našega lista, odgovarjamo, da so tega dotičniki po večini sami krivi, ker nam ne naznanijo takoj spremembo svojega bivališča ali pa nam pošljejo nejasne in nerazločne naslove. Ako pa vzlic temu lista ne dobivajo, leži pa krivda na pošti oziroma na poštnih selih. Vsako neprijemanje lista reklamirajte v prvi vrsti na svoji pošti, obenem pa takoj javite upravi potom dopisnice nedo-statek in ne čakajte par mesecev. Izvoljene zaupnike prosimo, da tudi v tem oziru skrbe in pouče članstvo. Pri redu moramo sodelovati prav vsi. Uprava. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vse dopisovanja zmožne člane prosimo za sodelovanje. Članki, vesti, predlogi, nasveti, se ra-devolje sprejemajo in uporabljajo, četudi niso slovnično dovršeni. Take članke in dopise uredništvo samo predela. Izogibati pa se je brezpogojno člankov politične in osebne vsebine, ker tako pisani članki gredo v uredniški koš. Kdor hoče, da ne bo pisal za koš, naj take stvari odloži v političnem časopisju. Program našega lista je le gospodarsko zadružno vzgojnega in informativnega značaja. Uredništvo se hoče strogo držati tega programa, ker hoče z vzgojnim delom iz vseh članov ustvariti eno dušo in eno telo, da kot taka enota uspešneje nastopamo proti izžemalcem povojne dobe. Uredništvo. Cenile živil za mesec september lO^r Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 5 30 Moka mehka » 520 Moka krušna n 4 — Moka ajdova n 9‘— Moka ržena ff 5 — Moka koruzna n 2-60 Moka krmilna n L80 Zdrob pšenični ff 5-50 Zdrob koruzni ft 3-50 Otrobi pšenični ff P70 Otrobi koruzni ff 120 Testenine. Makaroni dolgi jajčni kg 11 20 Makaroni domači ff 9’60 Polzi jajčni » 1L20 Polži domači ff 9-60 Rezanci domači široki n 9 60 Špageti domači n 960 Fidelini domači ff 960 Šubiotti in bleki kg 960 Zvezdice za juho n 9 60 Zrnje. Riž I. vrste kg 8-— Riž II. vrste M 7'— Koruza v zrnu ff 240 Kaša prosena >1 5-50 Ješprenj domači >t 5'— Ješprenček za juho tf 8 — Fižol koks ft —'— Fižol beli yt 2-60 Leča ff 5 50 Sladkor. Sladkor v kockah 16 — Sladkor sipa ff 14'30 Sladkorčki (bomboni) 9f 25'— Sladkor v prahu y> 16 50 Kava Kava Portorico kg 64 — Kava surova I. vrste 50 — Kava surova II. vrste 99 44‘— Kava žgana 99 56’— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 1450 Kava žitna 99 8'— Kava vidrova 91 14 — Kava figova 99 24 — Kava Enrilo škatla 16' — Kava Enrilo kg 24'— Cikorija Franck 99 20 — Cikorija kolinska 99 19 — Drugi predmeti. Mast domača kg 26 — » v dozah po 10 kg doza 280 — Mast v dozah po 5 kg 99 —•_ Čajno maslo kg 52 — Kuhano maslo 99 42 — Sol debela kg 280 Sol drobna kg 3 — Čaj v dozah doza 12, 24 Čaj v zavitkih zavit. 3, 6, Čaj v zavitkih 99 7,15 Kakao na kg kg 38-— Kakao v zavitkih zavit. —'— Paradižniki a y2 kg doza lo-— Paradižniki a V5 kg 99 — Marmelada kg 22- Čokolada a M tabl. 12 — Čokolada a 1/io » 450 Čokolada a 1/2o 99 2 50 Čokolada z lešniki 99 3 — Rožičeva moka kg 8 — Dezert šnite kom, 250 Jajca n V— Delikatese. Slanina krušna 99 25 — Slanina mesnata .»Ham- burška« kg 28-— Slanina prekajena debela 99 28 — Slanina papricirana 99 28 — Salame ogerske 99 100 — Salame krakovske 99 36'— Salame navadne 99 18‘— Kranjske klobase kom. 5‘— Prekajeno meso I. kg 28 — Šunke Praške 99 —•— Krače 99 18‘— Svinjski parklji, glava 99 10 — Svinjske glave brez kosti kg 18 — Sardine velike škatle 11 — Sardine srednje 99 950 Sardine male 99 6 — Med cvetlični I. kg 24'— Med cvetlični II. 11 Sir pol ementalski I. 99 40 — Sir pol ementalski II. 11 34 — Sir trapistovski » 26 — Maggi velike steki. 22 — Maggi srednje 99 14 — Maggi male n 9 — Maggi na drobno dkg 1'50 Juhan velike steki. 12 — Juhan male 99 6'— Juhan na drobno dkg PIO Gorčica (ženf) kozarec 10-— Keksi v zavitkih zavitek 5, 6, Reberca z Špeh. kg 26 — Reberca brez Špeha n 26-— Sir Permazan 5 let star 99 IGO'— Polenovka suha kg 24 — Sir Chalet komad 3 50 Salama letna kg 28 — Salama Veromeška 99 80 — Salama Kremionska 99 80'— Salama Planiška 99 60'— Salama Alpino ala Ogerska 99 32’— (dokler zaloga traja) Sadje. Češplje suhe bosanske kg 9 — Češplje suhe domače 99 —•— - Hruške suhe domače 99 —'— Orehi celi 99 —•— Rožiči 99 6 50 Fige v vencih nove 99 12 — Mandelni dalmat. 99 54 — Rozine fine 99 38'— Grozdiči - Vamperli 99 18 — Čebula 99 2 — Česen 99 12'— Limone komad 1, 0'75 Pomaranče 99 * Tekočine. Kis dvojno močan liter 4'— Olje namizno fino 99 18 50 Olje namizno bučno la liter 21'— Olje olivno 99 24'— Konjak a 7/io 1 steki. 60 — Rum a V2 1 » 35 — Konjak medicinal 0/35 99 30 — Žganje borovničar a V2 1 99 25'— Žganje hrušovec a V2 1 99 23 — Tropinovec a V2 1 99 23 — Brinjevec a V2 1 99 23 — Slivovka a V2 1 19 23'— Malinovec a V2 1 „ 17 — Mineralna voda a IV2 1 „ 6 — Vino dalmat. črno lit. 10 — Vino dalmat. črno a 7/io 1 dezert steki. 18'— Vino dalmat. belo lit. 12 — Vino dalmat. belo a 7/i0 1 dezert steki. 20'— Francosko žganje »Brazayf 18 — Krtače za ribati 1) 4'— Omela za parkete yy 30 — Omela velika >> 14 — Omela mala jy —'— Metle rižove vel. jj 11 — Metle rižove male n 9 — Jelka čistilo za parkete steki. 24 — Jelka čistilo za parkete J) 13 — Sidol čistilo za kovine tuba 550 Svitol čistilo za kovine n 4 80 Smirkovo platno pola P50 Tepači veliki kom. 18'— Tepači srednji )9 13'— Tepači mali >> 8'— Sveče velike paket 8'50 Sveče velike kom. 1 50 Sveče male paket 8'50 Sveče male kom. 1 — Vžigalice paket 10 — Vžigalice škatl. P— Zobotrebci zvezek 0'50 Črnilo steki. 3 — Svinčniki kom. P20 Svinčniki tintni JJ 3 — Peresniki JJ 1'50 Mera metrska JJ 4‘— Slame za predsobe komad 18, 4 Muholovci JJ 1 — Prah za čiščenje obleke zavitek 14'— Šampon 4'— Manufaktura. Rusko platno za moške letne obleke m 46 — Sukno iln štofi za moške od 60 obleke M do 342 Kamgam beli JJ 190'— Lister, črn in modri JJ 170 — Hlačevina JJ 22—70 Rips za ženske obleke JJ 85, 110 Cvirnato za ženske obleke JJ 18—30 Krepi 99 U'50—16'50 Etamin, barvani Ji 30 — Batist, barvani m 34'— Koton >> 11—14 Modra tiskovina a 12—17 Cefir ”.1 12-3450 Deleni volneni >> 34'— Poplin svileni a 27, 29 Svila siva (umetna) jj 29, 34-— Pongis svila jj 45'— Rips za srajce jj 17'50 »ZADRUGAR«,. dne 28. avgusta 1927. Štev. 9. Pique .„ 19— Majice otroške „ 15—27 Crepdechin v vseh barvah „ 140— Damske rokavice, letne „ 30—36 Svila surova „ 65—170 Damske kopalne obleke „ 42'- Molin zelen za srajce m 14 — Moške kopalne hlače „ 19— Flanela zelena za srajce 14*— n ~ * Elastika za naramnice kom. 1, 0'75 Ruš m 16'— Naramnice Klot črni „ 38—63 Otročje naramnice ze- „ 15, 20 Klot barvani „ 30— lene z vez. „ 11—20 Oksfort za srajce „ 12, 20 Samoveznice (kravate) „ 20— Serg „ 35-70 Vata tabl. 5 — Elastik-podloga m 12—20 Damske podveze par 18—32 Žima podloga „ 20, 30 Moške podveze „ 10—12 Rukavina „ 20—30 Elastika za rokava „ 5 — Brokatopodlaga za Elastika ozka m L25, 1-50 damske plašče „ 55, 60 — Elastika za podveze „ 3-50—9 Inlet barvani „ 16—27 50 Robci žepni „ 4-9 50 Met beli m 17—50 Traki črni in beli m 050 Sifon „ 13-25 Pavolca D. M. C. rdeča Batist-šifon „ 25'50 in modra valjček 2'— Batist „ 34— » D. M. C., bela 150 Kanafas „ 11—20 50 Igle varnostne duc. 150 Etamin, beli „ 30— Bucke „ 3 — Madapolan amerikan. „ 12— Šivanke F50 Platno belo »Triglav« „ 13— Sukanec (cvirn) beli in Platno belo »Jeftino« „ 9 50, 16 50 črn štev. 10 -16 valjček 5'— Platno domače za rjuhe „ 27— Meterska mera za šivilje kom. 4, 7 Platno Wassertuch za rjuhe „ 30 50 Sukanec beli in črni 10—16 20-30 40—50 Kotonina rjava „ 10—13 špula Din 5'— 375 3.— Platno za nahrbtnike „ 54'- Platno za zastore 100 cm „ 32— Obutev. Platno za blazine „ 32 50 Čevlji moški visoki par 220'— Gradi za moško perilo „ 13, 19 — Čevljf možki kovani ;; 175, Gradi za žimnice „ 45-57 Čevlji moški nizki Schim\ „ 220’— Platno za obrisače „ IZ, U, 17 Čevlji moški visoki Schimy „ 220— Obrisače Frotir kom. 25—50 Čevlji otroški JJ Obrisače za kuhinje kom. 8—12 Čevlji ženski visoki boks „ 220— Servijeti „ 15— Čevlji ženski nizki boks „ 195 — Mizni prsti barvani m 42, 53 Čevlji damski s špango par 175—150 Mizni prti damast „ 60— Sandali veliki „ 65—110 Prtički kom. 18 — Sandali srednji „ 80—90 Stenske preproge kom. 60, 100 Sandali mali „ 44—60 Posteljne garniture garn. 1ZU, Jbl), iliU Copate „ 12-24 Odeje posteljne Dežni plašči kom, 165'— kom. 200—715 Kuhinjska posoda. Rjuhe flanelaste „ 58, 82 Lonci emajlirani in aluminium Pletenine in galanterija. Srajce moške bele kom. 48, 60 Kastrole emailir. Ponve emailir. Zajemalke emajlirane po velikosti Srajce možke Cefir „ 54-115 Pokrivače Srajce moške, rips kom. 62 — Zajemalke penovke Srajce skaut „ 42-45 Umivalniki jSrajce moške mrežaste „ 20, 24 Vedrice za vodo Srajce moške oksfort „ 45, 60 Ra 7,n n Damske srajce Srajce iz klota „ 30— kom. 60'— Ribe morske sveže, vsak Spodnje hlače „ 25—48 četrtek, petek Nogavice moške „ 10—28 Kruh dnevno svež kg 4— Nogavice ženske Nogavice dolge otroške „ 13—48 „ 8-20 Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev Nogavice kratke otroške „ 9-20 državnih železnic v Sloveniji«. Majice moške „ 33—44 Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Majice sokolske „ 20-34 Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.