Šolsko obzorje. Iz Bremena 14. jun. Dragi Tovarš! Gotovo nisi še dopisa iz Breniena prejel in ga tudi več ne boš, na torej! tukaj nekoliko verslic od nenavaduega dopiaalca. Kar me k piaanja mika, je vzrok, da dečka, ktera sem v Ameriko poalal, sta bila pod raviiateljera, kteri je tvoj apoštovani vrednik. Ko smo belo Ljubljano zapuatili, sino na potu do Dunaja malo videli, posebno ker hiiio ae vso noč peljali. Toliko bolj sta stermela dečka, ko ob Bvitlem jatru Dunaj zagledata; ,,to je mesto", s(a klicala, ko smo ga nekoliko prehodili! Čudno ae jima je dozdevalo, videti pse in rogate kozle vprežeiie. Zverinjak v Schoiibrunu ji je toliko mikal, da je bilo ostre beaede treba, ji naprej spraviti. nZdaj še le poztiava prav živali, kteie so nani naš g. učitelj nainalane kazali in nain od njih govnrili", pravita dečka. Razgled ,,lep vid" pri Schonbrunu na višavi ji je kar očaral. Raslljinski vert, vertovi drugib velikašev z vodnjaki in ribicami, prater b svojim vrišem, visoke hiže, zlasti zvonik av. Štefaua so jima besedo iztisuili: nO ko bi se vruila v Ljubljano , to bi vedela kaj praviti svojim součencem". Enako se je godilo v Pragi. — V Draždanu je bil zopet zverinjak glavna reč, ker smo našli nekaj zverin, kterih iia Dunaji nismo videli. V Berolinu pa je zopet sloveči zverinjak nas mikal , ker tudi tukaj amo nekaj novih zverin nahajali, klerih poprej še ne; zlasti pa je nas mikal ,,aquarium" , kjer so vse mogoče žive živalice od vsakojake kače in ribe do vseh mogočih morskih živalic in ptičev , kteri so tako peli in vrišali, še bolj kot vrabei pri sv. Jakobu. In kaj bi ne, ker teh pevk je gotovo nad pet tisučev skupaj. Kedar je pa strežaj opico ,,8inipansen" razdražil , jc toliko upila, da ao vse drnge živalice potihnile za nekaj časa. V Berulinu je nas inikala proceeija sv. Rešnjega telesa dan v katoliški cerkvi. Prišli snm po lepih mestih v Hainburg, kjer smo v ladjostaji nasli gojzd velikih bark! To sta se čudila, to gledala, to popraševala , da je tudi jezičnemu dohtarju besed manjkalo; kako smo gledali Hamburg, kar ga je po ognji I. 1842. novega; to je res tako lepo, da se kot pri pavu zavolj repa nog pozabi, tako v Hamburgu zavolj novega mesta pregleda Btaremu nizkemn, geidemu, smerdečemu iu nesnažnema delu. Iz Hamburga smo se peljali v ,,oinnibusu", ker je ta pot bližja in cenejša v Bremen nego pot doli v okrožji čez Hanover! — Bremen! to je torej rnesto , kjer se borao ločili; o kako je čedno, lepo mesto! Hiše ne lahko čez dvoje nastropje; in vse v praznični obleki, ker eo že 15. svoj vojaški polk sloveano aprejeti imeli. To je bilo napisov, priprav, zastav vseh barv; to Bino gledali ! Ko se pri ravuatulJHVta morskih bark oglasimo , pravi gospnd: ,,Če hočete, ne že jatri odpeljati, se lahko zgodi, barka 9Xew - Yorkft odveslja jutri v New-York ki je še prostora!* Milo me dečka pogledata, kaj boni rekel, ker Iri dni se je treba poprej ločiti, kot smo mislili. Ker pa je tri dni mnogo časa, vse drago in ne vem, kaj bi tri dni v Bremenu delali , sem ponudbo sprejel, in 14. zjutraj je železnica 800 Ijudi potegnila do morske ladjostaje v Bremerhafen na morji, kteri vsi so ali Evrope siti, ali areče isčejo ali jih poklic žeue; vsa pot — poltretjo uro smo derdrali — je pusta, nerodovitna zenilja. Ob 10. uri železnico zapustimo, popotne reči vzamemo, in hajd na barko! Vse je mergolelo od ljudi; (ukaj so se poslavljali ljudje, tukaj 80 solze tekle; mnogi je Evropo zapu.stil, da je več videl ne bo. In moja dečka! Vsaj ae iijuneinu apremljevalcu so solze tekle! Prosila sta me, da naj gotovo pozdravljam od nju gospode ravnatelja, učitelja in kaleheta, in da jih ne boata pozabila, in aoueence. Blagoslovil sem ji, in opoldne harke več videl niRem za ktero sem gledal, dokler sem mogel. Še aem morju zročil par vročih solzic, še za nji in druge molil in potem se vernil v mesto. Dragi Tovaršl zapiši v svoj liat, da učenca šentjakobske šole v Ljubljani: Janez in Jožef Lnkanič, iz Poljan na Dolenskem doma, sta šla v Ameriko, ker je tam oče oziroma stric, kteremu se dobro godf in ki tudi drugim dnbro boče. Sporoči torej pozdravljenim pozdrave, ker vsakemu posebej pisati nimam čaaa. flr. S. Iz Zagreba. (Učiteljski s6o;\) Bratje in prijatelji! Čas nasemn zboru se približuje. Zavoljo tega vabimo Vas vse brate učitelje, da se vsaki, kteri narnerja vdeležiti se tega zbora, najdaljše do konca meseca julija oglasi centralnetnu odboru; ker le takim zagotovlja se brezplacno stanovanje, kteri se oglasijo do omenjenega časa. Sleherni pa, ki se oglasi, ima ob enem poslati 1 gold. za pristopnico, s ktero se zadobijo naslednje olekšave: a) Od 10. — 31. avgusta se more za polovico navadne cene voziti na vseh parobrodih in železnicab, ktere so doslej to olekšavo dovolile, in ktere bojo ae dovolile. b) Dobil bo veaki v Zagrebu brezpiaeno stanovanje. c) Le s priatopnico more se vdeleževati našega zbora. d) Dobil bo v easu zborovanja brezplačno ^Viestnik" in tudi imenik veeh deležnikov tega zbora. e) Imel bo brezplačni vstop k gledalisčni igri in h koncertu, ki se bo napravil v slavo dvestoletnice Anioaa Komenskega, slavnega pedagoga ne le slovanskega, temuč vesoljnega evcta. Na vsakej ,,pii.stopniei" mora biti ime, Btan in kraj bivanja doličnika zapisano. Prosimo tedaj, da nam ae vsc to ua tauko iii razložno zapiše. V Zagrebu, 1. junija 1871. V imenu odbora za stanovanje: Ferdinand Vuksanovic,Venceslav MaHk, predsednik.tajnik. Dostavek. Odbor ačiteljskega društva za Kranjako tedaj vse slovenake učitelje še enkrat vljudno vabi k tej zelo zelo važni nčiteljski skupsčini in ob enem tudi naznanja, da sprejema oglasila s pristopnino k temu zboru do 15. t. in., iu da jih bude potem skupno naznanil v Zagreb in tudi razpošiljal sprejemnice vsein, ki so se pii odboru oglaaili in vstopnino vložili. Ob enem podpisani odbor tudi naznanja, da prodaja po 1 gold. Brečke za loterijo raznih učil, ktera se bodo na izložbi šolskih učil nakupila in potem izžrebala. Naj inanjši dobitek bo vreden 5 gold., naj večji pa 150 gold. Po tej hvalevredui poti bode tedaj prišlo innogo lepih učil v ljudske šnle. Učitelji, solaki predniki in sploh prijatelji domačega šolstva, kupujte te srečke, da se pospešuje dobro delol Odbor učit. društva za Kranjsko. Iz Notranjskega. Zaloatna, pa resnična je naloga Ijudskega učitelja: ,,Cakajnio in upajmo!" aej npanje je sladko tolažilo; tolažbe pa poaebno Ijudrtki ueitelj potrebuje pri svojem težavnem in trudapoluem poslu. Dobrega nčitelja, ki ima pravi poklic, toiaži že šola sama; kajti vse njegovo delo in početje je v šoli, on je za šolo in v soli posvečen, vse svoje dni obrača v prid mladini, v prid vaemu človestvu. Kako imeniten stan je to, kako sveta mu je dolžnost, vae to vestoo in natančno opravijati, sej si je zvest pregovora, ki se glasi: Po delu pride plačilo. Res po vsi pravici sinerao učitelji pričakovati in nadjati ee boljše in bolj vredjene plače, kteri že dolgo naaproti gleciamo v temno pribodnost. Slavna deželna vluda zdatno podpira težavni stan ubogib učiteljev, a ta areča doleti le tega ali unega, ne pa vse; zatorej se mi Ijudaki učitelji zaupljivo obračamo na odbor učit. društva za Kranjako, kteri bo gutovo po svoji tnoči pomagal učileljem s tem, da bode slavneinu deželnemu zboru predložil naše želje, kteri bo vendar že enkrat čul na.še terkanje in nas nc bo pustil še dalje pred durmi stati in čakati tega, kar zaslužimo in kar drugod že učitelji vživajo; ne bilo bi potem inarsikomn tieba domovine zapustiti in na tujem si kruba iskati; kajti naveličali so ae (aki že, požirati aolaki prah za tako pičlo plačilo ter ga apravljati v prazen želodec. Pisavec teh verstic ga raora požirati za petdeset soklov na dan, in še to malo kako se dobiva, Bog pomagaj! Koliko ostane od tega za časopise in lastno izobraževanje, koliko za druatva in za dopisovanje — to si vsak sam lahko preračuni, in zraven naj se se učitelj po svojem atanu apodobno oblači, ako bnče, da ga bode inladina in sploh občina spoštovala. Naj bi se vendar pri vstanovljenji novih šol določevala učitelju boljša in vredjena plača, kajti vsak prebrilko skuša, ako avojo plačo neredno prejema. In to plačilo vživa pisatelj zdej že tretje leto in verh tega je že peto leto učitelj in je učiteljsko spraševanje že dostal, a vendar se niu noče prikazati zvezda, ki bi ga rešila iz le ječe in rriu odperla boljšo prihodnoat, da bi apremetiila njegovo upanje v vživanje in mu zlajševala še ostalih kiatkih dni število. — e — Iz Idrije. (Mala pomoč našemu revnemu šolstvu.~) Iz raznih krajev avstiijanskih dežel se pogostoiua čujejo tnžni glasovi, da Ijudska aola zavoljo tega uapredovati ne more, ker jej prinianjkujejo koristni, potrebni in večkrat še celii najpotrebuejši učni pripomočki. Ce ti glasovi veljajo za druge dežele, veljajo gotovo tudi za našo kranjsko domovino. Tega sera se prepričal pri vseh šolah, ktere aein ae do aedaj pri priložnosti mogel ogledati; prepričal sem se tega iz innogih pogdvorov nied učitelji, ki so vsi enako tožili. Naj bolj zanesljivi porok, da imajo kranjske Ijudske šole zelo zelo malo učnib pomočkov, so mi pa obila sporočila naiih učiteljev o atanu svojih šol. Koliko pa učui pomočki šoli, učiteljem in učencem koristijo, koliko nauk lajšajo in pospešujejo, tega ne bodem razkladal; sej so že vsi učitclji v tej zadevi dobro podačeni in dovolj zvedeni; le pomagati si obilo ne morejo, kajti primanjkaje jim potrebnega — materijala. Enako slabo preskerbljeni so pa tudi učenci 8 potrebnimi samoučili ali Bolakiini pripravami. Koliko ovira napiedck pomanjkovanje raznega šolskega orodja? Kako se morajo učenci kaj naučiti, ako nimajo dobrih šolskih knjig, papirja, pisank, peres, svinčnikov, ravnil i. t. d.? Kako more učitelj od učenca tirjati, da naj se nauči to ali uno, da naj spiše nalogo, risa podobice, ako niraa niti pisalnega niti risalnega papirja? Koliko je v iiasi revni deželi takih primerljejev, to vedo naši ueitelji naj bolji. Gotovo je skoraj v vaaki šoli na Kranjskem 25 — 30^ nčencev, kterim slarai ne morejo kupovati potrebne šolske priprave. In kdo naj jini jo kupi? Učitelj? Ta jih ie svojim lastnitn otrokom nategniti ne niore. Srenja? Ta se še za take malenkosti (!) še ne meni. Dobrotniki? Teh kranjske Ijudske šole lahko na perste štejejo. Vlada? Ta se, žalibogl le poredkoma spominja nizkih jjudskih šol; visoke so jej bolj pri sercu. Da bi se tedaj tej nezgodi in opoviri saj nekoliko pomagalo, nameravamo pri nas vstanoviti draštvo ,,Šola" v podporo kranjskemu ljudskemu šolstvu. Osnovalni odbor, v kterem so učitelji, uradniki i zaaebniki, je dotična pravila že izdelal ter poslal slavni vladi v poterjenje. Poglavifno delalnnst omenjenega društva bode obatala v tem, da bode društvo nakupovalo razne učne pomočke, knjige, šolske priprave, papir, piaanke i. t. d. ter jih pošiljalo pridnim alabo plačauim učiteljeiu in revnim šolam in učencem. Da bode pa mogoče ta blagi namen doaeči, treba bode obilo obilo podpore od zanebnib, nešulskib doinoljubov naših, kajti le v tej nadi pričeli bodeino trudopolno delo — na blagor doinačega šolstva in raile našc domovine. L. Iz Kamnika. (Praznovanje sv. Alojzija^) Naša solska mladina je dan sv. Alojzija posebno lcpo praznovala. Dcčki so imeli pri o. o. frančiškanih peto sv. mašo, pri kteri ao učenci lepo peli; dekliška aola pa je imela v mestni farni cerkvi na Šutini slovesno sv. mašo. Pravi šolski praznik pa je Aolska mladina obbajala še ta dan popoldnc. Ob 3 se mladina z učitelji zbeie pred poštno hišo in od tod gre na Veihpnlje. Tii se veisli petje za petjem, igra za igro in se tudi deklamuje in telovadi. Potem se otroci okrepčajo pri ki.slem mleku in kruhu, in sc zopet radujejo do večera. Le prehitro je šolski mladosti minul ta dan, kterega se bode vedno z veseljem spoininjala. J. Yj. \z Ljubljane. V seji c. k. deželnega šolakega aveta 1. preteč. m. je bil na versti načert toliko za učitelje važne postave o pravnih razmerjih učiteljev v javnih Ijudskih šolah na KranJHkem na podlagi osnove, kakor jo je predlagal odbor c. k. šolskega sveta. Po vladinem načertu bi bile šolske erenje razdeljene v 4 rede po 600, 500, 400 in 300 gl. letne plače; dež. šolski svet pa je sprejel odborov predlog, po kterem bi bila učiteljska plača razdeljena le v dva reda in sicer za učitelje vLjubljani 8 600 gl., za druge učitelje po deželi pa s 400 gl. naj nižje plače (Minimalgehalt). Solski ravnatelji meščanskih noI bodo imeli 200, nadučitelji treh ali večrazrednih ljudskih šol 100 gl. in nadučitelji dvorazrednih šol pa po 50 gl. letne dokladc, in 25^ od letne učiteljeve plače pa ae bode ravnateljem dajalo za stanovanje. Učitelji bodo še za naprej lahko imeli cerkvonikovo slnžbo, toda osebno je ne bodo smeli opravljati. Dolnčilo se je, da se bodo tudi učiteljice srnele možiti, ako dobndo dovoljenje od krajncga šolskega sveta. Vidi se, da je c. k. dežeini šolski svct pravna razmerja Ijudskib učiteljev prav vgodno naslavil; sedaj pride tedaj ta načert na naj važnejšo stopnjo, t. j. v deželni zbor, kjer se bode pretreaoval, konečno dolučil in svetlemu cesarju predložil v poteijenje. Nadjamo se, da vccina deželnih poslancev pripnznava, da ae tudi na Kranjakem, kakor po drugih daljnih in sosednih deželah, vredijo te razmere in učiteljem kot naj tehtnišim delalcem njihpva plača zboljša lako, da je bndo imeli uaj iiianj saj toliko, kaknr je imajo uradui Blužabniki in železniški čuvaji, kterim ni treba niti posebnega znanja, niti učil in drugih pmnoekov za svoje daljno izobraževanje. Kianjski Ijudfki učilelji tedaj težko pričakujemo deželnega zboia, ter bodemo z upertimi očmi glcdali na obravnavo te za nas (oliko važne po.stave. Videli bodemo, koliko podpornikov in zagovornikov ima naš učiteljski stan nied dež. poslanci. Izgovor, da je dežela preubožna, da bi napravljala in razsirjevala šole in očitelje bolje plačevala, ima ravno (oliko podlage, kakor 80 jo imeli izgovori pri drugih napravah. Lahko naatejemo več [»osamesiiili srenj iu okrajev na Kranj8kem, kjer se je denarja na ogromne kupe vkup apravilo sarno, da se je po želji kakega po.samnega človeka napravila kaka nialovredna cesta, kak mosl, nepolrebno pretežko zvonilo i. t. d. Ce se za vse drugo dobi denar, zakaj bi se ne dobil za ljudsko šolstvo. kteieinu vendar nobeii le količkaj nmikani človek ne inoie nasprotovati. V začetku tudi ne bode za šolslvo loliko stroškov, kakor se sedaj marsikdo boji. Nove šole ne bodo tako hilro rantle kakor gobe i/. tal, sej tudi zmo/jiib učiteljev ne bode dovolj; tedaj bode za pervi začetck že zadoatovalo, da se dobro vredi in zboljša to, kar že iniamo. Sim pa tje k sedanjim učileljcviin dohodkom ne bode treba kaj ali saj malo dodajati, samo vrediti jih bode treba tako, da učitelj nc bode beraeil od hiše do hisc, temuč, da jih bode v odločenem času — na četert leta ali na meaec — redno dobival ali pri srenjaki ali pa pri okrajni blagajnici. Ako ae pri tem v deželi vstanove kaki poaebni dohodki (kakor nekteri naši previdni deželni odborniki že prav hvalevredno nainerjajoj, bodo se poinanjkljivi učiteljevi dubodki kakor tudi dohodki k pokojnini brez kakih posebno velikih davkov lahko plačevali iz deželnega zaklada. Volje in dela bode (reba. — Prišlo je od ministerstva za bogočaetje in uk dovoljenje, da se tudi v Ljubljani uapravi c. k. izobraževalnica za učiteljice. Že to jesen se bode pod zač. vodslvora c. k. izobraževalnice za učitelje pričelo pervo letp. Tudi ženski mladoati je tedaj odperta širokeja pot do javnega učiteljstva v naših Ijudskih šolah. — (Šolski praznik.J Dobrotljivi stvarnik je v človeško serce položil željo po veselji. Zlahtno veselje odpira eerce vsemu lepemu pravemu in dobremn. Posebno je mladina kakor nalašč (ako vstvarjena, da po trudapolnem in vročem šolskem delu išče veselja in se hoče prav iz dua svojega serca radovati. To željo po veselji so inodri odgojniki že v starib časih rabili v sredslvo pri odgoji. Želja po veselji se (edaj pri mladini sme živiti tuliko, da ne prestopi meje in ue postane pohlepa po nezmernem radovanji. Med radostimi, ki otroko ne le vnanje mikajo, temuč imajo tudi nravno in znanstveno vrednost, so šolaki prazniki in šnlske veaelice v pervi versti. Kdor je poskuail, ve, kako veselje pri mladini napravi že samo to, če ae ji obljubi ali napove šolaki praznik in kako steje dneve in ure, kdaj bode prišel ta čaa, ter je vsa bolj pridna, ačljiva in vbogljiva donia in v šoli. Tak šolski prazuik obhajala je naša mladost prejpietečeni teden. — Na sv. Alojzija dan t. j. 21. pretečenega meaeca so učenci perve in druge meslne šole pri sv. Jakobu imeli pervo av. obhajilo in ob enem so obhajali tudi praznik svojega šolskega varha. Maševal in s primernimi ogovori opravljal to slovesnost je šolski katehet g. France Bostjančič, peli pa so učenci. Za drugi dan t. j. na Ahacijev dan namenjen bil je za učence perve inestne šole praznik ali šolska veselica na prostem, pa ker je bilu ta dan nevgodno vreme, obhajala ae je ta .šolska veselica na Kresni dan. Ob 7 zjutraj šla je vesela družba (173 učencev) z učeniki in drugimi šolskimi prijatelji na Ro/.nik k cerkvici, kjer je bila sv. maša, pri kteri so učenci lepo peli. Iz cerkve šla je vesela družba na Drenikov verh, na naj lepši razgled pri Ljubljani. Tu bo učenci dobili nekoliko zajterka, potem pa se radovaM 8 petjem in z razniini igiami. Tudi 80 se jiin razkazovale vse gore in drugi znameniti kiaji tega kraonega obzorja. Potem šla je pot skozi gojzd v zgornjo 8iško k Zibertu na Vodnikov dotn, kjer je veselo kardelo koailo. Po kosilu pričeli so se igre z dobitki, govori, petje in telovaje na prostem. Iz med govorov odlikoval ae je Voduikov zivotopia, najdenje idrijnkesa rudnika in bitka s Turki pri Sisku (na Ahacijev dan). Prišli so k lej veseiici zraven innogo staršev in drugib šoNkih prijateljev tudi niestni župan g. K. Dežman, domati župan g. vitez Gariboldi, Jjubljanski Holski nadzoruik g. F. Smolej, prof. Pirker in nazadnje še dr. Jancz Bleiweis, kteremu so mladi govorniki svoje govore o Vodniku i. t. d. eden pred drngim radostno ponavljali. Na zadnje zapnje ae še cesarska pe.sem, in dražba gre v versti po dva in dva v bližnji vert, kamor jo je povabil prijazni g. vitez Gariboldi, in tu učenci zapojo za odhod še nektere pesmi, in gredo potem ob 7 zvečer nazaj v Ljubljano. Ueencem iu sfaršem, ki ho bili pri tej veselici bode ta dan gotovo dolgo v spominu, ker drnžilo se je kolikor toliko vse, kar mladini tekne v prirnerno razveneljevanje in izobraženje. — IzMetelkotove uslanove za kranjske učitelje dnbili so letos darila ti-le gg. ueitelji: Škerbinec Janez, v Predvoru pri Kranji, Pezdič Jauez v Ljubiiein na Gorennkem, Krek Valenlin v Komendi, Požar Anton v Logalecu, Gantar Janez v Plauini in Jerše Janez \ Postenjah. (Pri tej priliki se prosilcem naznanja, da nazaj dobodo kolek, ki so ga na (o prošnjo za vne bodi ga treba" prilepili, ker prošnje za vstanovna darila so po postavi koleka oprostene.) — Papeževa petindvajaetlelnica se je tu in tudi v okolici slovesno obhajala. Napravljale ao ae razsvitljave in zažigali kresovi. Drustvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovani in sirotam na Kranjskem. Pristopili so gg.: Punčah Simon z Oblok s 6 gl. vpisnine in 4 gl. letnine za 1. 1871., Ozimek Anton iz Sorice z 10 g\. vpisnine in 6 gl. letuine za 1. 1871. Za 1. 1S71. so plačali gg.: Belar Leop., ravnatelj in ueitelj v Ljubljani, 6 g!., Peruci France z Dola 5 gl. (1 gl. preinalo), Stanonik Mikl. iz; Starcga terga pri Poljanah, Vranič Juri s Preserja, Zupan Lorenec iz Postojne za I. 1871. ost. 1 gl. in za 1. 1873. 6 gl. in Močnik M. iz Ljubljane 4 gl. za 1. 1871. Učiteljsko društvo za Kranjsko. Pristopila sta gg.: Paplar France iz Polhovega gradca z 1 gl. vstopnine in Vavken Andrej s Cerkljan z 1 gl. vštopnine in 1 gl. letnine za 1. 1871. Plačali so gg.: Stegnar Feliks iz Idrije, Cenčič Jernej iz Št. Jurja, Sch&nbrunn France iz Metlike za I. 1871. po 1 gl. in Zarnik Ivan, organist v Kamniku, za 1. 1869. in 1870. po 1 gl. Opominek. Vse p. n. gg. družbenike, ki še za I. 1870. niso plačali in se tudi ne oglasili, vljudno opominjaino, da naj sedaj poravnajo svoj dolg, ali naj se saj oglasč, da kočejo plačati. Kdor tega ue stori, zgubi pravico do društvenega imeuja. 0 d b o r.