0$ novfni letw Ob zaključku leta in ob vstopu v novo si izrekamo zahvale, čestitke za sodelovanje ob istočasnih željah za še lepše, srečnejše in uspešnejše naslednje leto. Tako naj bo tudi letos. Kljub težavam skušamo skupno premagovati ovire na vseh področjih v delovni organizaciji. Zakon o združenem delu zahteva realizacijo obveznosti, srednjeročni plani so v začetku izvajanja in vse to nas je našlo skoraj nepripravljene. Vse te obveze pa zahtevajo od slehernega dodatne napore in moči, zato je vredno poudariti, da bomo za dosledno izvajanje vsega in realizacijo sprejetih nalog, do zastavljenih ciljev, potrebovali še veliko energije in moči. Za izvršitev vsega pa je brez dvoma prvo potrebna materialna osnova, zato le-tej naj tudi v bodoče velja še posebna skrb in odgovornost. Devetmesečni rezultati gospodarjenja kažejo določene uspehe, vendar bomo morali še veliko storiti v tem letu, da bomo ob zaključku leta lahko poravnali vse obveznosti do družbe in zadostili lastnim željam. V letošnjem letu smo praznovali 30-letnico gozdarstva in lesne industrije na Koroškem. Ob tem smo veliko povedali, da smo združeni in enotni ustvarili vse, kar imamo. Naj bo torej moto nadaljnjega našega razvoja in napredka enotnost med nami vsemi, ki živimo v LESNI. Želim in prepričan sem, da bo takšno sodelovanje in skupna želja po napredku še nadalje prisotna v nas vseh, le tako bomo lahko nizali lepše in večje uspehe. V tem srednjeročnem obdobju smo si v LESNI zastavili smele in velike cilje — hočemo hitreje in v korak z ostalimi naprej v spoznanju, da lahko takšen korak pospešimo le, če združujemo znanje, delo in sredstva. Vsi programi, ki smo jih načrtovali, dobivajo svojo podobo. Prav zato moramo v naslednjem letu v LESNI poiskati prav vse možnosti in to od proizvodnje do prodaje, da bomo nadaljevali začrtano pot ter, da bomo kos vsem nalogam, ki nas čakajo. Naj zaključim z mislijo, da so pretekla leta kronana s spoznanjem, da le skupno združeni kmetje, gozdarji, lesarji in vsi ostali delavci lahko hitreje in trdneje ustvarjamo; zatorej z optimistično vero v naslednje leto. S tako mislijo si nazdravimo, zaželimo sreče, zdravja, zadovoljstva in uspehov v 1979. Peter Planinšec, dipl. inž., glavni direktor LESNE \ J J \ (BcaLcem O^ifracnika zeli £cecno nooo leto 1979 Oltednl&kl oclboc za izdajanje gladila OJibacnik $ Ustanovni občni zbor temeljne organizacije Blagovni promet Ustanavljamo novo temeljno organizacijo Blagovni promet, ki bo začela s poslovanjem 1. 1. 1979. V proces ustanavljanja vsake nove temeljne organizacije spada tudi konstituiranje družbenopolitičnih organizacij. Osnovna organizacija sindikata je ena izmed temeljnih družbenopolitičnih organizacij, ki mora delati v vsaki organizacijski enoti, kjer delavci uveljavljajo svoj družbenoekonomski položaj, se borijo za socialistične, samoupravne družbenoekonomske odnose in uveljavljajo svojo odločilno vlogo pri pridobivanju in delitvi dohodka in samoupravne pravice na vseh področjih dejavnosti. Zato so imeli delavci bodoče temeljne organizacije Blagovni promet v četrtek, 19. 10. 1978 ustanovni občni zbor sindikata. Osnova za delovanje osnovne organizacije sindikata je program dela in pravilnik, ki je v skladu s pravilnikom občinskega sindikalnega sveta. V programu dela so si zastavili naslednje naloge: 1. Utrjevanje vloge osnovne organizacije sindikata v samoupravnem sistemu. 2. Prizadevanje za razvoj proizvajalnih sil, krepitev materialne osnove dela in stabilizacija. 3. Družbeni standard, rekreacija in oddih. 4. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita. 5. Organiziranje in kadrovsko usposabljanje. Program dela je zelo obširen, zato bo potrebno aktivno sodelovanje vseh članov sindikata, da bodo lahko uresničili vse zastavljene naloge. Ker so člani osnovne organizacije sindikata tudi člani krajevnih skupnosti, bodo morali tudi tam aktivno nastopati, da bodo vskladili interese svoje temeljne organizacije z interesi krajevnih skupnosti kjer živijo. Program dela bodo še dopolnili, predvsem na tistih področjih, kjer se bodo ob samem delu pokazale pomanjkljivosti. Vlogo, naloge in način delovanja so si določili s pravili OOS TOZD Blagovni promet. Seveda pa bodo pravila dopolnili z nalogami, ki so bile sprejete na kongresu Zveze sindikatov Slovenije in zveznem kongresu. Po teh pravilih so organi osnovne organizacije: članski sestanki, občni zbor, izvršni odbor kot naj-višji in stalni izvršilnopolitič-ni organ, sindikalne skupine in nadzorni odbor. V izvršilni odbor so bili izvoljeni naslednji člani: Pori Bernard — predsednik ter člani Uršič Joža, Gregor Darinka, Kolenc Jože, Krevh Ela, Giinter Olga, Kotnik Rudolf, Jelen Filip, Gole Primož. Kako tržno zagotoviti uresničitev predvidenega razvoja Lesne Dne 11. 1. 1978 sta prodajni in nabavni sektor konstituirala iniciativni odbor za izvedbo priprav za organiziranje TOZD »Blagovni promet«. Ta korak je bil posledica predhodnih razprav in opredelitve »Lesne« o bodoči organiziranosti, ki naj izhaja iz določil Zakona o združenem delu. Na prvem sestanku odbora smo spoznali, da je organiziranje omenjenega TOZD tako zahtevno, da je nujno vključiti strokovnjake iz tega področja izven DO. Umestnost take odločitve je predvsem v tem, da nova organiziranost globalno posega v poslovanje celotne »Lesne« in mora biti zato postavljena tako, da bo dolgoročno zagotavljala plasma proizvodnje in s tem krepila socialno varnost vseh delavcev, ki združujejo svoje delo v OZD, obenem pa zagotavljala nadaljnji razvoj podjetja ter odpiranje novih delovnih mest. Kot zunanjega sodelavca smo izbrali Zavod za zaposlovanje v Ljubljani in z njim 3. 2. 1978 podpisali pogodbo za svetovanje pri oblikovanju TOZD. Konec meseca februarja smo sestavili program opravil za oblikovanje TOZD Blagovni promet s katerim smo predvideli konstituiranje nove organizacijske enote na makro nivoju v prvi polovici meseca avgusta 1978. Tako zastavljen rok se je sicer nekoliko odmikal od programa, ki ga je zastavilo vodstvo »Lesne«, saj je ta predvideval konstituiranje s 1. 7. 1978. Vendar smo se zaradi že omenjene pomembnosti izvedbe predvidene organiziranosti komercialnih služb v delovni organizaciji odločili, da mora biti v tem primeru čas podrejen kvaliteti, ki bo zagotavljala dolgoročno realizacijo smotrov OZD, ki izhajajo iz ciljev proizvodnih TOZD. Takšna odločitev se je izkazala za pravilno, saj smo na našem področju glede na zastavljeno usmeritev organiziranja »Lesne« do danes naredili največ. Delavci prodajnega in nabavnega sektorja smo imeli dne 20. 9. 1978 referendum na katerem smo sprejeli statut TOZD in samoupravni sporazum o združevanju delavcev v TOZD. V javno razpravo smo dali tudi že predlog SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih proizvodnih temeljnih organizacij, delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena in TO skupnega pomena za Blagovni promet. Trenutno pripravljamo predlog pravilnika za razvid del in organizacijsko shemo. Poleg tega smo formirali osnovno organizacijo sindikata in zveze komunistov. Obe organizaciji sta že sprejeli programe dela, ki so zastavljeni tako, da intenzivno samoupravno spremljajo in usmerjajo organiziranje TOZD. Imenovali smo že tudi delavski svet in njegove ustrezne izvršilne organe. Glede na opravljeno delo lahko zaključimo, da bodo vse priprave za organiziranje TOZD zaključene do konca leta in da bodo s tem terminom dani vsi pogoji ne samo formalno ampak tudi za popolno zaživetje nove temeljne organizacije. Na koncu moramo še konkretno odgovoriti na naslov tega članka. Namreč pri pripravljanju organizacijske sheme smo poskušali TO zastaviti tako, da bomo sposobni prodati, kljub povečani proizvodnji, finalne izdelke v naslednjih letih in usmeriti »Lesno« v tak položaj, da bo bolj neodvisna od politike predvsem velikih trgovskih podjetij, ki niso vedno pripravljena zasledovati tudi interese proizvodnih delovnih organizacij. Z zastavljeno organizacijo, ki je sredstvo za doseganje postavljenih ciljev želimo torej doseči cilj vseh ali posameznih proizvodnih TOZD, to je povečanje čistega dohodka prav s povečanjem prodaje po količini kot tudi donosnosti prodaje ob cenejši in kvalitetnejši oskrbi z repromateriali. Janko Ogriz, oec. 2 ■ viharnik Za oddaljene enote (predstavništva) niso predvideli članov v izvršni odbor, ker so ta toliko dislocirana, da bi bilo praktično in fizično nemogoče, da bi se njihovi člani udeleževali sej izvršnega odbora, zato bo član izvršnega odbora Gole Primož iz Ljubljane zastopal interese vseh predstavništev. Člani nadzornega odbora: Sekavčnik Jurij — predsednik, ter člana Praninger Ana, Ku-hclnik Betka. Da bo temeljna organizacija Blagovni promet lahko zaživela, je bilo potrebno konstituirati še organe samoupravljanja in ostale družbenopolitične organizacije. Nekaj dni po ustanovnem občnem zboru sindikata so se prvič sestali člani Zveze komunistov in ustanovili osnovno organizacijo. V temeljni organizaciji imajo tudi precej mladih. Število mladih se bo s širjenjem poslovanja temeljne organizacije še povečalo, tako da bo lahko delala osnovna organizacija Zveze socialistične mladine. Temeljna organizacija Blagovni promet bo opravljala prvo in zadnjo funkcijo reprodukcijskega procesa, t. j. nabavo surovin in prodajo proizvodov. Da bodo delavci te temeljne organizacije lahko opravljali svoje naloge, bo potrebno sodelovanje vseh temeljnih organizacij, predvsem pa družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja. Ida Robnik Ustanovni občni zbor sindikata TOZD Blagovni promet Analiza poslovanja GTC Kope I.- IX. 1978 I. SPLOŠNO Poslovanje je bilo pogojeno z ugotovitvijo, da v letu 1978 še ne moremo pričeti z večjimi komercialno interesantnimi investicijami, predvidenimi v srednjeročnem in sanacijskem programu. Vzrok je pomanjkanje finančnih sredstev in dejstvo, da DO Lesna sama ne more prevzeti tako velikih obvez. Takšna ugotovitev in stanje povzročajo zgubljanje prednosti projekta, ki je bil izviren. Vse te ideje prevzemajo drugi, ki so impulzivnejši in tako ogrožajo razvoj KOP na sploh. V letu 1978 smo torej na sanacijo lahko vplivali le z angažiranjem notranjih rezerv v organizaciji in ekonomiki poslovanja. II. REZULTATI POSLOVANJA Nanje vpliva dodatno še sklep SDK, ki je dodatno obremenila našo TOZD za plačane obveznosti Kompasa. Kompas bi moral odplačevati Lesni obveznosti za kredite, s katerimi so bili zgrajeni objekti na letališču: Jastreb, camp, plavalni bazen in parkirni prostori. Zbirni podatki so naslednji: Izguba I.—IX. — nepokrita izguba iz leta 1977 (po sklepu SDK) — izguba v I. polletju 1978 — izguba v II. polletju 1978 129.644,40 1,577.357,55 795.879,05 Skupno: 2,602.881,00 rianirana izguba za 1978 — Pokrito v OZD (nepovratno) — Pokrito v OZD (kredit) — Predvideno pokritje sklada skupnih rezerv SO Slovenj Gradec 2.609.327.00 770.566.00 795.879.00 1.036.436.00 2,602.881,00 DO Lesna je pokrila 60 % celotne izgube nastale v nem obdobju. Izguba je višja od planirane. Vzroki pa melj eni v naslednjih poglavjih. tričetrtlet-i bodo ute- III. ANALIZA Vse dejavnike, ki so vplivali na rezultat poslovanja, lahko delimo v dve skupini: — notranje (subjektivne) — zunanje 1. Notranji: Z novimi organizacijskimi prijemi in zaostritvijo poslovanja ter discipline so vidni v tem letu prvi rezultati, ki se izražajo v naslednjem: a) Bistven pozitiven premik je nastal v štednji materiala za gostinsko dejavnost, katerega vrednost je pod planirano. Vsi obrati so dosegli in presegli planirani faktor. b) Racionalnejša je tudi poraba pomožnih materialov, ki se že približuje normirani. c) Na rezultat vpliva prekoračitev investicijskega vzdrževanja, ki pa je bila nujna, v kolikor smo hoteli zadovoljiti sklepom inšpekcijskih služb in novim zakonskim predpisom. d) Negativen vpliv povzroča velik odpis drobnega inventarja in embalaže. Še premalo pazimo na lome in čuvanje opreme. e) Višja od planirane so tudi nadomestila za uporabo osebnih avtomobilov. Delno je temu vzrok v dislociranosti objektov, del- no pa v slabi organizaciji skupnih prevozov. TOZD je dobil svoj kombi šele pred mesecem in bodo vplivi vidni šele kraj leta. f) Osebni dohodki so v mejah planiranih. TOZD ima ves čas naj nižjo vrednost točke. Skupno od planirane mase je bilo izkoriščenih 52,5 °/o, realizacija (promet) pa dosežena s 55%. Vsako dodatno zniževanje bi povzročilo odhod delavcev, ki že itak nimajo enakovrednih pogojev kot oni v dolini. Nikakor pa se njihov zaslužek ne da primerjati z zaslužkom delavcev v drugih gospodarskih panogah. V pregledih bilance se pojavlja podatek 17 % presežka nad planiranim povprečnim OD. Ta presežek je nastal z najemom sezonske delovne sile od TOZD Gradnje, ker so bili ti delavci izplačani po njihovih delovnih mestih in ne po vrednosti za opravljeno delo v TOZD Gostinstvo in turizem. g) Med letom so se spremenile tudi nagrade za vajence, ki so višje, kot je bilo planirano. Za TOZD je nujno, da si zagotovi lasten kader. h) Obresti za obratna sredstva presegajo plan in bo nujno uvesti še večjo racionalizacijo pri zalogah gostinskih materialov. 2. Zunanji: Dosežena realizacija po objektih v primerjavi s planom: Partizanski dom 52 % dinamični plan 83 % Grmovškov dom 69 % dinamični plan 83 % Žičnice Kope 42% dinamični plan 80% Dolinske žičnice 25 % dinamični plan 90% Kot vidimo, je poglaviten vzrok izgube predvsem nedoseganje planirane realizacije. Temu je v tem letu botrovalo predvsem vreme, ki je povzročilo izpade v glavnih sezonskih mesecih (marcu, juliju in avgustu). Razen navedenega pa je prav v najlepši zimi bila zaradi nepazljivosti smučarjev v defektu najinteresantnejša žičnica Kaš-tivnik, ki je vplivala na realizacijo Partizanskega doma. Del izgube pa so povzročili ostali činitelji, na katere ne moremo vplivati. To je posledica tržnih razmer ali pa stroškov, ki nastajajo ne glede na zasedenost objektov. Ti pa so: a) Kurjava, ki je v tem hladnem letu bila nujna za zaščito inštalacij; b) zdravstvene storitve, ki so predpisane z zakonom in so vedno višje; c) povračilo prevozov na delo in z dela; d) poseben problem so stroški za električno energijo, ki z novimi cenami in prispevki dosegajo nemogoče številke in znašajo skoraj 7 % dosežene realizacije; e) plan močno presega tudi obračunana minimalna amortizacija; f) zvišan je tudi delež za obresti na kredite za osnovna sredstva. IV. ZAKLJUČEK Prav gotovo so vidni prvi rezultati varčevanja. Vendar še zmeraj niso odpravljeni vsi subjektivni vzroki, na katerem bo nujno treba biti bolj pozoren. Najmočnejši pa je seveda vpliv zunanjih činiteljev, ki so tudi vrednostno najmočnejši, glavne pa bomo lahko odpravili le z novimi naložbami, in razširitvijo ponudbe. V kolikor v tem ne uspemo, bo vsak trud za rentabilnost Kop zaman. DUŠAN DRETNIK, dipl. inž. gozd. Novosti v gorskem turističnem centru Kope 1. Sistem žičnic Kope razpolagajo s: — 7 vlečnicami skupne dolžine 4800 m in kapaciteto 5930 smučarjev na uro — 115 ha smučišč — 2 teptalca Prinoth Big s priključki — 1500 m osvetljenih smučišč — 20 km smučarskih sprehajalnih stez V tej zimski sezoni smo posvetili posebno skrb ureditvi smučišč. Vlečnica Kaštivnik, ki je dolga 1420 m z višinsko razliko 430 m, je dobila srednjo vstopno postajo. Tako ležijo vse vstopne postaje nad 1300 m nadmorske višine, kar omogoča vožnjo tudi ob manj ugodnih snežnih razmerah. Z izgradnjo nove dostopne ceste bo stara cesta urejena za smuko od Kop pa vse do Slovenjega Gradca (12 km z višinsko razliko 1000 m). Izvršeno je vse, kar zahtevajo zakonski predpisi o varnosti in redu na smučiščih. 2. Ostala ponudba S povezavo vseh žičnic bo odpravljeno tudi ozko grlo gostinskih uslug na Pungartu. S prijetno smuko lahko v nekaj minutah dosežete 150 sedežno samopostrežno restavracijo ob Partizanskem domu. GORSKI TURISTIČNI CENTER KOPE* POHORJE SLOVENIJA JUGOSLAVIJA Dela na novi dostopni cesti iz Slovenj Gradca do Kop gredo h kraju. Cesta bo pozimi že odprta, od 11 km pa jih bo 7 prekritih z asfaltom. Cesta ima maksimalni vzdolžni naklon 3,5% in širino asfalta 5 m. Največkrat montiranje verig ne bo potrebno. Lesna je pričela s proizvodnjo žičnic tipa Poma in bodo prve montirane že za zimsko sezono 1978/79. Dretnik Dušan, dipl. inž. gozdarstva Brunarica na Pohorju Cenik zimska sezona 1978-79 GORSKI TURISTIČNI CENTER KOPE Partizanski dom (1450 m) 110 ležišč Grmovškov dom (1380 m) 55 ležišč Telefon: (062) 841-356, 841-391 Polni penzion po osebi: Soba z 1-2 ležišči Soba s 3-4 ležišči Soba s 5 in več ležišči Pred in posezona: (5. I.—15. I., 21. III.—30. IV.) 180 170 150 Glavna sezona: (15. XI,—4. I., 16. I,—20. III.) 210 190 170 Nočnine z zajtrkom 130 120 100 Posamezne nočnine 115 105 85 POČITNIŠKE BRUNARICE: Najem brunaric za 1 nočitev: M —4 (4 ležišča) 600 M —5 (7 ležišč ) 840 M —8 (9 ležišč ) 1080 Polni penzion po osebi: Glavna sezona 265 Pred in posezona 235 POPUSTI: Otroci do 7. leta starosti imajo 30 °/o popust na penzionske cene Penzionske cene veljajo za bivanje v hotelu 3 dni in več Turistična taksa in zavarovanje se doplačata V sobah je hladna in topla voda. Na voljo so skupne prhe Brunarice imajo prhe in WC ZiCnice gtc kope (točkovne vozovnice in smučarski paketi veljajo le ob delavnikih) jS > <1> Vlečnica Dolžina metrov Višinska razlika Kapacite smučarje na uro Nadmor. višina zg. posta Cena za 1 vožnjo Kaštivnik 1420 480 1010 1490 8 Mala Kopa 340 42 1020 1525 3 Kopnik 731 228 900 1525 6 Pahernik 671 200 900 1533 6 Velika Kopa 257 37 600 1540 3 Pungart* 1100 171 900 1540 7 Sedlo* 270 35 600 1417 2 DOLINSKE 2ICNICE s> •S £ rt Vlečnica Dolžina metrov Višinska razlika Kapacite smučarje na uro Nadmors višina zg. posta Cena za 1 vožnjo odrasli Cena za 1 vožnjo otroci do 14. let Rahtel II. (Slovenj Gradec) 221 31 513 670 2 l Rahtel I* (Slovenj Gradec) 780 272 1010 670 7 6 Mislinja 440 90 720 692 5 4 Dravograd 265 60 600 480 2 1 Vuhred 410 125 720 492 5 4 * osvetljeno smučišče NOVE INVESTICIJE Zaradi modernizacije proizvodnje bomo morali velik del opreme uvoziti V mesecu septembru in oktobru smo v Miinchnu pri Sloveniales Handels sklepali pogodbe z inozemskimi dobavitelji za nabavo strojev in opreme v višini vrednosti 80.000.000,00 din. Pogodbe smo sklepali z znanimi evropskimi proizvajalci tovrstnih strojev in opreme, ki imajo razvito najmodernejšo tehnologijo. Za rekonstrukcijo in modernizacijo primarne predelave (TOZD Žaga Vuhred in TOZD Žaga Mušenik) bo prispela oprema nemške firme Canali že konec tega leta. Z novo opremo je predvidena nova tehnika žaganja hlodovine s hlo-dovnimi širokolistnimi tračnimi žagami. Tudi za rekonstrukcijo in modernizacijo Tovarne pohištva Prevalje in Tovarne pohištva Pameče bo oprema dobavljena že v letu 1978. Večji dobavitelji za omenjeni tovarni so: Biirkle, Heesemann, Hullhorst, Messe, Schleicher itd. Oprema za Tovarno pohištva Radlje na novi lokaciji bo dobavljena v letu 1979. Glavni dobavitelji te opreme pa so: Waco — Švedska, Dinter — Nemčija, Danckert — Belgija, Widu — Nemčija itd. Pri izbiri dobaviteljev opreme smo upoštevali najnovejše dosežke tehnologije na področju predelave lesa. Pri tem pa smo upoštevali tudi zahtevane kapacitete in možnost nadaljnje modernizacije proizvodnje z vključevanjem dodatne opreme. Simon Rožej, dipl. ing. lesarstva ROKOVNE VOZOVNICE Otroci do Odrasli 14. leta starosti Dnevna vozovnica 100 70 Poldnevna vozovnica 80 50 Tedenska vozovnica 550 400 Sezonska vozovnica 2000 1400 Nočna vozovnica 80 50 Penzionska vozovnica Smučarski paket 60 60 (za skupine najmanj 30 otrok) Člani smučarske zveze imajo 10 °/o popust 70 Dnevna vozovnica 90 60 Poldnevna vozovnica 70 45 SMUČARSKA SOLA: — individualna ura 90 — 1-dnevni tečaj — 3 ure 80 — weekend tečaj — 2-krat 2 uri 100 — petdnevni tečaj — 5-krat 2 uri Za tečaj je potrebno najmanj 5 oseb. Organizira se po dogovoru. 250 IZPOSOJNINA: — za smuči 50 — za palice 10 — za čevlje 20 — za sanke 20 Nekaj novosti iz samoupravnega sporazuma o združevanju kooperantov in delavcev Da bi kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva z delavci v organizacijah združenega dela na področju gospodarjenja z gozdovi, pridobivanja lesa in dajanja gozdnih proizvodov v promet, lahko uresničevali svoj samoupravni položaj, ki je v načelu enak položaju delavcev in v osnovi enak pravicam in obveznostim, ki jih imajo delavci v združenem delu, se kmetje lastniki gozdov združujejo z delavci v temeljne organizacije kooperantov gozdarstva, s katerimi proizvodno in dohodkovno sodelujejo. Ta ugotovitev ne pomeni nekaj novega, pač pa le bolj določna in bolj pravilna, ekonomska in samoupravna ureditev položaja združenih kmetov in delavcev tako, kakor to določata Ustava in Zakon o združenem delu. V medsebojnih odnosih združenih kmetov in delavcev se porajajo številna vprašanja, ki se nanašajo na pravice in obveznosti, izhajajoče iz njihovega družbenoekonomskega in samoupravnega položaja ter jih je treba zaradi njihovega varstva pismeno urediti s samoupravnimi splošnimi akti. Osnovna splošna akta delavcev, ki združujejo svoje delo v organizacijah združenega dela, sta samoupravni sporazum o združevanju delavcev v organizacijo združenega dela in Statut organizacije združenega dela. Enako velja tudi za kmete in delavce, ki združujejo svoje delo v organizacijah združenega dela kooperantov. V okviru celotne materije, ki jo urejata omenjena dva splošna akta, so zelo pomembna tista poglavja, ki urejajo ekonomska razmerja kooperantov, pridobivanje in razporejanje celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka ter oblike samoupravnega odločanja. Glede ekonomskih razmerij predvideva osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju kmetov in delavcev v temeljne organizacije kooperantov, da kooperanti združujejo v temeljno organizacijo svoje delo in sredstva za delo, da so sredstva za delo, ki jih združujejo njihova zasebna lastnina, da so kooperanti in delavci enakopravni glede razpolaganja s sredstvi temeljne organizacije, ki so družbena lastnina, da se skupno gospodarjenje z gozdovi odvija na podlagi planov in programov ter da kooperanti in delavci sklepajo posebne pogodbe o delovnih nalogah in opravilih, ki jih je treba opraviti v tekočem gospodarskem letu. V poglavju »pridobivanja dohodka« pa je rečeno, da združeni kooperanti in delavci pridobivajo dohodek: — s prodajo proizvodov in storitev, — z udeležbo na skupnem prihodku, ki ga združeni kmetje in delavci dosežejo s sodelovanjem z delavci drugih temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije in izven nje in — iz drugih osnov, ki jih določa zakon oz. pogodba, sklenjena na podlagi zakona (regresi, kompenzacije ipd.). Delno novost predstavlja poglavje, ki ureja razporejanje celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka. Če to poglavje na kratko povzamem, izhaja iz njega naslednje: Dohodek, ki ga pridobivajo kooperanti in delavci, je dohodek temeljne organizacije in je vir sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, osebnih dohodkov in skupne porabe kooperantov in delavcev ter za izboljšanje in razširjanje pogojev dela. Dohodek temeljne organizacije kooperantov ugotovijo kooperanti in delavci potem, ko iz celotnega prihodka odštejejo materialne stroš-(Nadaljevanje na 6. strani) OBRAVNAVALI IN SKLEPALI SO MED 20. SEPTEMBROM IN 20. NOVEMBROM 1978 V tem času, in sicer 21. 11. 1978, je imel sejo delavski svet delovne organizacije. Obravnaval je: Pod 5. točko dnevnega reda: periodični obračun delovne organizacije za III. tromesečje 1978 in ga potrdil ter sklenil, da mora programsko-razvojni sektor na naslednji seji delavskega sveta poročati o perspektivi temeljne organizacije Tovarne oken Podvelka. Kolektiv Tovarne oken Podvelka mora biti o tem obveščen na zboru delavcev. Pod 6. točko dnevnega reda: razpravljal je o izhodiščih za sestavo GN za leto 1979 na nabavna in prodajna področja ter z njimi soglašal in jih dal v obravnavo po temeljnih organizacijah. Pod 7. točko dnevnega reda: za pomočnika glavnega direktorja delovne organizacije Lesne je imenoval Potočnik Toneta, dipl. inž. gozdarstva. Pod 7 a točko dnevnega reda: soglašal je s sklepom razpisne komisije pri delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena o sprejemanju kandidata na delovna opravila in naloge predstojnika centra za razvoj. Pod 8. točko dnevnega reda: sprejel je pravilnik o inventuri. Pod 9., 10. in 11. točko dnevnega reda: sprejel je pravilnik o ljudski obrambi, pravilnik o organiziranju in izvajanju družbene samozaščite in pravilnik o zaščiti tajnosti. Pod 12. točko dnevnega reda: imenoval je odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovne organizacije. Pod 13. točko dnevnega reda: razpisal je dopolnilne volitve v delavski svet delovne organizacije za TOZD, ki imajo v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v delovno organizacijo pravico do treh delegatov, volitve za predsednika skupne disciplinske komisije in njegovih namestnikov, predlagal je temeljnim organizacijam — članicam interne banke, da razpišejo volitve delegatov v zbor interne banke. VSE TEMELJNE ORGANIZACIJE SO NA SEJAH ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA OBRAVNAVALE IN SKLEPALE O: — določili so vrednost obračunske točke za mesec september in mesec oktober 1978, — potrdili so rezultate poslovanja v prvih osmih mesecih 1978, — obravnavali in potrdili so periodični obračun delovne organizacije za III. tromesečje 1978, — obravnavali in potrdili so pravilnik o inventuri, — imenovali so inventurne komisije za popis vsega imetja v posamezni temeljni organizaciji, — obravnavali in potrdili so pravilnik o ljudski obrambi delovne organizacije, pravilnik o zaščiti tajnosti, pravilnik o organiziranju in izvajanju družbene samozaščite delovne organizacije, — seznanjeni so bili s poslovanjem temeljne organizacije v mesecu septembru in oktobru 1978, — potrdili so predlog finansiranja adaptacije poslovne stavbe III (stare ekonomske šole) pri delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena (predloga ni potrdila TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec), — obravnavali so osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih proizvodnih temeljnih organizacij, delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena in TOZD Blagovni promet. POSAMEZNE TEMELJNE ORGANIZACIJE SO OBRAVNAVALE SE: TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Dne 25. 9. 1978 — delavski svet — obravnavali so samoupravni sporazum o združitvi v interno banko in predlagali zboru delavcev, da ga sprejme, — določili so dva delegata za sejo kmetijsko-zemljiške skupnosti občine Slovenj Gradec. Dne 30. 10. 1978 — zbor delavcev — potrdili so samoupravni sporazum o združitvi v interno banko in za podpisnika sporazuma pooblastili direktorja temeljne organizacije, — potrdili so samoupravni sporazum o spremembah zadržanih cen gozdnih sorti-mentov za leto 1978. TOZD GOZDARSTVO MISLINJA________________ Dne 27. 9. 1978 — delavski svet — imenovali so dva delegata za sejo kmetijsko-zemljiške skupnosti občine Slovenj Gradec. Dne 9. 10. 1978 — delavski svet — sprejeli so rebalans plana investicij temeljne organizacije za leto 1978. Dne 27. 10. 1978 — delavski svet — sprejeli so sklep o pokritju dela izgube TOZD Gostinstva in turizem po periodičnem obračunu 30. 9. 1978, — obravnavali in potrdili so samoupravni sporazum o spremembi zadržanih cen gozdnih sortimentov za leto 1978. TOZD GOZDARSTVO RADLJE_____________________ Dne 17. 10. 1978 — delavski svet — obravnavali in potrdili so samoupravni sporazum Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije o ustanavljanju temeljnih skupnosti za železniški in luški promet ter samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju v SIS za železniški in luški promet SR Slovenije, — izvolili so delegata v skupščino KS Radlje in skupščino KS Ribnica. TOK — GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC_____________ Dne 12. 10. 1978 — zbor delegatov — obravnavali in potrdili so rebalans plana investicij temeljne organizacije za leto 1978, — sprejeli so sklep o najetju kredita iz sredstev Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SRS za gozdno biološka vlaganja, — potrdili so Samoupravni sporazum o združitvi v interno banko. TOK — GOZDARSTVO DRAVOGRAD__________________ Dne 6. 11. 1978 — zbor delegatov — obravnavali in potrdili so Samoupravni sporazum o spremembi zadržanih cen za hlodovino in druge gozdne sortimente ter za podpisnika sporazuma pooblastili glavnega direktorja Lesne, — obravnavali in potrdili so predlog izhodišč za sestavo investicijskega plana za leto 1979, — sprejeli so sklep o najetju kredita iz sredstev Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SRS za gozdno biološka vlaganja. TOK — GOZDARSTVO RADLJE__________________ Dne 31. 10. 1978 — zbor delegatov — obravnavali so poročilo o izvajanju investicij v letu 1978, (Nadaljevanje s 5. strani) ke, med katere vštevajo tudi med letom izplačane akontacije kooperantov in amortizacijo po minimalnih z zakonom predpisanih stopnjah. Iz tako dobljenega dohodka pokrijejo kooperanti in delavci zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti ter obveznosti, ki pripadajo kooperantom nad izplačanimi akontacijami za prevzete proizvode in opravljene storitve. Del dohodka nad izplačanimi akontacijami določijo kooperanti in delavci v sorazmerju s tem, kolikor so kooperanti z združevanjem svojega dela in sredstev za delo, prispevali h dohodku temeljne organizacije. Konkretna merila o višini tega dela dohodka določijo kooperanti in delavci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana. Pri tem velja poudariti, da s tem delom dohodka kooperanti samostojno razpolagajo. Ostanek dohodka po pokritju obveznosti, ki jih prej navajam, razporedijo kooperanti in delavci kot čisti dohodek: na sredstva za osebne dohodke delavcev in njihovo skupno porabo, na sredstva za rezerve in sredstva za razširitev pogojev dela kooperantov in delavcev temeljne organizacije. V zvezi s tem velja posebej poudariti, da imajo tudi kmetje v skladu s predpisi družbenega dogovora, ki pa še ni sprejet, pravico do zajamčenega osebnega dohodka v sorazmerju s stopnjo združenosti dela in sredstev in prispevka k ustvarjanju in večanju dohodka organizacij združenega dela. Kar zadeva samoupravno odločanje, predvideva osnutek, da kooperanti in delavci uresničujejo svoje samoupravne pravice z osebnim izjavljanjem na referendumu, kadar zakon in splošni akt tako določata ter na zboru kooperantov in zboru delavcev, v organih upravljanja, ki naj bi bil v bodoče zbor delegatov kooperantov in delavcev, pa po svojih delegatih, ki imajo za svojo delegatsko bazo zbor kmetov posameznega okoliša. Na področju delovnih razmerij so delavci samostojni. Enakopravno s kooperanti določajo le obseg delovnih nalog in opravil in njihovo sistemizacijo. Oba omenjena splošna akta bosta tekom meseca decembra letošnjega leta predmet javne obravnave in sprejemanja na referendumih. Predlagam, da tako kooperanti, kot delavci dajo nanje čimveč tehtnih pripomb, tako da bosta z upoštevanjem pripomb in predlogov ter zakonskih določil v resnici odraz dejanskih razmer na področju združevanja dela in sredstev kooperantov in delavcev. Oto Štraser, dipl. pravnik KONČNO BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI 2e leta je bila želja delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena, da se ustanovi blagajna vzajemne pomoči. V letošnjem letu pa je izvršni odbor osnovne organizacije sindikata predlagal iniciativni odbor za ustanovitev te blagajne. Iniciativni odbor se je spoprijel z ne preveč lahko nalogo. Treba je bilo sestaviti osnutek pravilnika blagajne vzajemne pomoči in ga skupno s prijavnicami poslali samoupravnim skupinam. Ko smo zbrali vse pripombe na pravilnik, smo se člani iniciativnega odbora ponovno sestali. Uskladili smo pravilnik s pripombami in ga ponovno dali v razpravo. Dne 8. 11. 1978 je bil ustanovni občni zbor blagajne vzajemne pomoči. Predsednica izvršnega odbora OOS je člane blagajne na kratko seznanila s pomenom te organizacije. Člani blagajne vzajemne pomoči so bili seznanjeni tudi s pravilnikom, nato pa so izvolili člane izvršnega odbora in nadzornega odbora blagajne vzajemne pomoči — za dobo dveh let. Najvažnejše naloge izvršnega odbora, ki so določene s pravilnikom, so: odloča o višini posojila, o odplačilnih rokih, pri tem upošteva prosilčev namen, sestavlja poslovno poročilo itd. Člani blagajne vzajemne pomoči imajo pravico koristiti posojilo in dolžnost rednega odplačevanja mesečnih obrokov. Pravico koriščenja posojila bo imel vsak član blagajne po šestih mesecih vlaganja prispevkov. Pravice in dolžnosti prenehajo, če član tri mesece ne plača rednega mesečnega obroka-članarine, oz. obroka posojila, če izstopi iz članstva samovoljno, če mu preneha delovno razmerje in, če se blagajna ukine. Izvršnemu in nadzornemu odboru in vsem članom blagajne vzajemne pomoči želimo uspešno delovanje. Olga Gtinter GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM - HVALA ZA PRIJETEN DAN Tako so vzkliknili učenci celodnevne osnovne šole na Lokovici, ko jim je delavski svet Gozdarstva Črna omogočil, na podlagi prošnje, enodnevni izlet — oziroma obisk partizanske bolnice v Beli Peči. Svoje vtise so nekateri zabeležili. Ker so napisani tako, kot to čuti otroška duša, preprosto, napisano iz srca, jih predstavljam tudi našim bralcem. V njihovem imenu naj rečem: naj tudi drugi obrati skušajo ugoditi drobcenim prošnjam otrok, ki so željni spoznati steze, kjer so nekdaj korakali trudni borci, steze, ki jih že zarašča mah. Želijo spoznati skromne partizanske bolnišnice, kjer so v bolečinah ječali borci — ječali zato, da so mladi srečni v novih šolah. Vida Gerl so veliko zlata. Zlato so zako- — potrdili so Samoupravni sporazum o spremembi zadržanih cen gozdnih sortimentov za leto 1978, — sprejeli so sklep o najetju kredita iz sredstev Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SRS za gozdno biološka vlaganja. TOZD ŽAGA MISLINJA Dne 3. 10. 1978 — delavski svet — obravnavali so analizo izpolnjevanja srednjeročnega plana 1976—1980. Dne 3. 11. 1978 — delavski svet — sprejeli so sklep o pokritju dela izgube TOZD Gostinstva in turizem po periodičnem obračunu 30. 9. 1978, — razpisali so referendum za sprejem Samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO, — razpisali so volitve za izvolitev delegata v zbor interne banke in za izvolitev delegata v skupno disciplinsko komisijo Lesne. Dne 7. 11. 1978 — zbor delavcev — določili so kandidata za izvolitev delegata v zbor interne banke, — obravnavali in potrdili so predlog za kandidata v skupno disciplinsko komisijo pri delovni organizaciji. TOZD ŽAGA OTISKI VRH Dne 3. 10. 1978 — delavski svet — obravnavali in potrdili so rebalans plana investicij za leto 1978. Dne 11. oz. 23. 10. 1978 — delavski svet — potrdili so spremembo samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo. TOZD ŽAGA VUHRED Dne 3. 11. 1978 — delavski svet — obravnavali so predloge izhodišč za sestavo GN za leto 1979, — potrdili so samoupravni sporazum o spremembi zadržanih cen gozdnih sortimentov 1978 in za podpisnika pooblastili glavnega direktorja Lesne, — predlagali so spremembo samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo. TOZD ŽAGA MUSENIK Dne 20. 10. 1978 — delavski svet — predlagali so spremembo samoupravnega sporazuma o osnovah in mreilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo, Dne 13. 11. 1978 — delavski svet — sprejeli so sklep o najetju devizno finančnega kredita za uvoz opreme za investicijski program rekonstrukcije žagalnice TOZD Žaga Mušenik za leto 1978. TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE____________________ Dne 14. 11. 1978 — delavski svet — obravnavali in potrdili so anekse št. 2 k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za obdobje 1976—1980, — imenovali so odbor za kadrovsko politiko. TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE____________________ Dne 25. 10. 1978 — delavski svet — sprejeli so sklep o najetju devizno komercialnega kredita za uvoz opreme preko SLOVENIJALES — HAN-DELS Miinchen. TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTISKI VRH Dne 5. 10. 1978 — delavski svet — sprejeli so poročilo o izvedbi volitev delegatov v delavski svet temeljne organizacije, članov disciplinske komisije, članov samoupravne delavske kontrole in dodatnih delegatov v delegacijo zbora združenega dela, — izvolili so predsednika in namestnika predsednika delavskega sveta temeljne organizacije, — obravnavali so samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne enote narodne zaščite za TOZD TIP, TOZD CLS in Žago Otiški vrh. TOZD TRANSPORT IN SERVISI________________ Dne 27. 9. 1978 — delavski svet — obravnavali so poročilo o problemih delovnih invalidov, zaposlenih v TOZD Transport in servisi. Ljuba Marzel Pionirji in tovarišice iz celodnevne osnovne šole LOKOVICA se najlepše zahvaljujemo delavskemu svetu Gozdarstva Črna za prijeten izlet v Bistro. Naši pionirji so takole zapi: šali vtise z izleta: STARA LIPA Peljali smo se po strmi cesti. Ob njej so bili prepadi. Ustavili smo se ob Najevski lipi. Stara je že sedemsto let. Tam so nekoč bili Turki. Nakradli pali v zemljo. Na tisto mesto so zasadili sedem lip. Lipe so zrasle v eno samo. Sedaj je že velika in votla. Nekatere veje so se že posušile. Ko se bo lipa čisto posušila, se bodo Turki vrnili in odkopali zlato. Pa vlek Danijel 2. razred POŽGANA DOMAČIJA Ni še dolgo, ko smo se peljali na izlet. Pripeljali smo se k neki domačiji. Videli smo le še ruševine porasle z mahom. Blizu nje je bil spomenik z brezovo ograjo. Spomnil nas je na vojno. Takrat sta se na do- (Nadaljevanje na 8. strani) Naših trideset let (Še o kmečkem prazniku) Čeprav je zadružništvo na Slovenskem staro že sto let, smo vendar pred tridesetimi leti morali začeti čisto od kraja. Težkim pogojem, ki jih je zadružništvo preživljalo pod kapitalističnim sistemom v stari Jugoslaviji, so sledila leta okupacije, ko je bila vsaka zadružna dejavnost onemogočena. Tudi po osvoboditvi je na tem področju še dve leti bilo nekakšno mrtvilo, dokler se leta oseminštiridesetega niso ustanavaljale Splošne kmetijske zadruge. Začetek je bil težaven, kajti kmetje so do zadruge čutili odpor, čemur pa ni bila kriva samo zastarela miselnost ali nepoučenost, temveč propaganda, ki jo je namerno širila reakcija. Odvzem zemlje in skupni kotli, to je bilo takrat strašilo, katerega smo se najbolj bali. Tudi ta led je bil prebit, saj smo kmetje uvideli, da je Splošna kmetijska zadruga nekaj drugega kot KDZ, ki so bile pred tem ustanovljene po posameznih naseljih. (Nadaljevanje s 7. strani) mačiji skrivala ranjena partizana. Nemci so ju odkrili. Oba so ubili. Ubili so tudi očeta in mater. Vse so vrgli v hišo in jo zažgali. Cvetka Močilnik 2. razred PARTIZANSKA BOLNICA V BELI PECI Minilo je že nekaj dni, odkar nas je obiskal tovariš Ignac, nekdanji partizanski kurir. Povabil nas je v Bistro, kjer bi si lahko ogledali partizansko bolnico. Hiteli smo po stezi označeni z zvezdicami. Prispeli smo do bolnice, ki se imenuje po bolničarki Pepci Tomazin, ki je pred nekaj leti umrla. Bolnico smo občudovali od znotraj in od zunaj. Vsa je bila lesena, tudi streha, pokrita z rjavimi jesenskimi listi. Pred njo je bilo postavljenih nekaj klopi. Kar verjeti nismo mogli, da so jo lahko naskrivaj postavili na tako težko dostopnem kraju. Veseli smo bili, da v tej bolnici kljub izdaji ni bilo nobene žrtve. Od bolnice smo se peljali še k Najevski lipi in požgani domačiji. Izlet je bil nepozaben. Zanj se zahvaljujemo tovarišu Zdovcu in previdnima voznikoma. Danica Ploder 4. razred Osnovna dejavnost zadruge je bila odkup kmetijskih pridelkov in preskrba kmetov z reprodukcijskim materialom. Ta naloga nikakor ni bila lahka. Drži, da takrat o kakšni kmetijski mehanizaciji še ni bilo ne duha ne sluha, vendar tudi najosnovnejšega kmečkega ročnega orodja ni bilo mogoče vselej dobiti. V najtežjih letih obnove porušene domovine, ni bilo do kmetijstva tistega odnosa, ki mu kot enakovredni gospodarski panogi gre! Delo v zadrugi je otežkočala tudi obvezna oddaja, saj je morala zadruga nastopati kot odkupovalec vseh kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov, ki jih je bilo treba obvezno oddati. Te prehodne težave so minile in komaj so zadruge dodobra zaživele in začele uspešno gospodariti, je prišlo do reorganizacije, do združevanja v večje zadruge, ko nam je npr. od šestih zadrug v občini ostala samo ena; pred leti pa smo to za-druao dali v sestav medobčinske zadruge in nihče ne more trditi, da je to zadnja beseda... Izredno lepa in topla septembrska nedelja ter poskočne viže Perničanov, so praznično vzdušje v Šmartnem še bolj dvignile. Veselo je bilo srečanje kmetov — zadružnikov, še bolj veselo in prisrčno pa srečanje najstarejših zadružnih delavcev, ki so si tukaj, — nekateri po doloih letih, — spet segli v roke. Ne na sebi. pri drugih namreč bolj vidiš, da so že minila leta: nekateri so sivi. dnini goloalavi, tretji trebušasti, pri vsakem si videl kakšno spremembo. Jeziki so se hitro razvezali, spomini zaživeli... Praznovanje v Šmartnem sta dopolnjevali parada kmetijske mehanizacije in razstava plemenske živine. Komu bi se pred tridesetimi leti sanjalo, da bomo zmožni vzrediti plemensko živino s tako visoko produktivnostjo?! Ali kmetijska mehanizacija! Ko smo z zadrugami začeli, si težko dobil motiko, zdaj po naših poljih, kjer je mogoče, brnijo in delajo najsodobnejši kmetijski stroji. Vendar ta razstava in parada nista vse, s čimer se lahko po tridesetih letih organiziranega zadružništva ponašamo. Dosegamo namreč tudi lepe uspehe v poljedelski in živinorejski proizvodnji, tako da že krijemo v občini potrebe po mesu in mleku. S temi dosežki kmetje opravičujemo zaupanje in pomoč, ki smo ju od naše samoupravne družbe deležni. Ob tem praznovanju se kar samo od sebe vsiljuje pereče vprašanje, zakaj nismo kmetje združeni v eni organizaciji združenega dela? Saj smo vendar eni in isti kmetje člani LESNE in koroške kmetijske zadruge, precej kmetov sodeluje v samo- upravnih organih v obeh ,taborih1. Lepa je bila proslava LESNE, še bogatejše je bilo praznovanje zadružništva, vendar skupno praznovanje bi bilo vsekakor še veliko bolj uspešnejše, bila bi nekakšna kmečka manifestacija. Mar res ne bomo našli skupnega jezika, se vsedli za eno mizo in skupno gospodarili, s čimer bi odpadla marsikatera težava! Zadruge so v letih svojega razvoja imele težave, ki jim je botrovala višja sila, zdaj pa si težave delamo sami! Kako dolgo še tako?? V kmetijstvu in gozdarstvu smo že vse mogoče spreminjali, vendar do združenja teh dveh kmečkih organizacij pa še le ni prišlo. Ajnžik POMAGALI SO NAM, KOT MED NOB Končno je tudi zadnji del Razbora — Suhi dol dobil električno omrežje. Težko smo se odločili za to investicijo, saj smo vsi, ki tu živimo, finančno slabi. Pravijo, da je vsak začetek težak, a nazadnje se vse dobro izteče. Tudi naše delo se je dobro končalo. Seveda pa ne smemo prezreti tega, da so nas materialno podprli delavci temeljne organizacije Gozdarstva Slovenj Gradec, da nam je finančno pomagala Občina Slovenj Gradec in Krajevna skupnost Podgorje. Tudi kmetijska zadruga Slovenj Gradec je prispevala svoj delež. Gozdni delavci so nam prihiteli na pomoč, nam postavili drogove in razvili žico. Zahvaljujemo se Vidi Vrhnjak, ki nam je svetovala, da smo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili. Želja nas vseh je izpolnjena, luč nam je zasvetila dne 27. IX. ob 12. uri. Suhodolčani bi radi v zahvalo stisnili roko vsakemu, ki nam je pomagal. Hvala vsem, ki ste nas razumeli in nam pomagali. Danes lahko zopet ponovimo naše staro geslo: v slogi je moč. Štefka Mclanšek S proslave ob deseti obletnici Predsednik centralnega delavskega sveta je podelil priznanja V soboto, 21. oktobra 1978 so člani kolektiva delovne organizacije LESNE počastili še en jubilej — desetletnico šole za gozdarje Radlje ob Dravi. Šola deluje že deset let kot dislocirani oddelek Gozdarskega šolskega centra Postojna. Potrebe po gozdarskih poklicih so narekovale ustanovitev tega oddelka, ki je bil tudi prvi dislocirani oddelek v Sloveniji. Tako smo v LESNI z vzgojo lastnega kadra pokrivali svoje potrebe z KV gozdarskimi delavci, v letu 1975 pa smo začeli tudi z izobraževanjem lesarskih tehnikov in letos je že zaključila šolanje prva generacija. Proslava je bila namenjena našemu jubileju, našemu napredku in uspehom in vsem tistim, ki so za ta napredek skrbeli. S svojo prisotnostjo in kratkim govorom je počastil naš jubilej tudi direktor Gozdarskega šolskega centra Postojna, dipl. ing. gozd. Viljem Garmuš in predsednik ccn- S proslave ob deseti obletnici šole za gozdarje Radlje tralnega delavskega sveta LESNE Karel Dretnik, ki je med drugim tudi dejal: »Znanost in znanje je pogoj za uspešno delo. Pokazalo se je, da je bila naložba smoterna; vse bolj uveljavljamo izobrazbo ob delu in za delo. Lesna ne bi nikoli dosegla takih uspehov na področju izobraževanja, če ne bi delala po svojih lastnih programih.« Karel Dretnik se je zahvalil organizatorjem izobraževanja v imenu vseh delavcev Lesne za skrbno in nesebično vzgojo mladih in najbolj zaslužnim podelil priznanja. Kljub maloštevilni udeležbi je bila proslava uspešna. Tekstualni del je vseskozi povezoval bogat kulturni program, ki so ga pripravili osnovnošolci z Mute — Orfov orkester pod vodstvom Karla Miheva in dekliški pevski zbor osnovne šole Radlje, ki je s pesmijo zaključil slovesno prireditev. I. R. Vodja izobraževalnega centra Marija Sekirnik, dipl. inž. govori na proslavi Izlet po poteh AVNOJ Sindikalni izlet članov TOZD transport in servisi iz Pameč je bil za vse udeležence lepo doživetje. Program je bil dobro izbran, vreme v zadnjih septemberskih dneh pa takšno, kot si ga na izletu lahko le želiš. Po prijetni vožnji smo kmalu prispeli na Plitvice, ki so odete v jesenske barve samo potrdile, da ne spadajo zaman med svetovna čuda narave. Sprehod ob idiličnih jezerih sredi neokrnjene narave, kjer lahko vsako drevo, list, trava odmre po naravni poti, kar daje kraju še poseben čar, je enkraten. Dolge poti ob številnih jezerih smo se udeležili vsi razen Lipija, ki pa na tako dolgo »vlako« brez traktorja ni hotel in si je Plitvice ogledoval le od zgoraj, zato je pozneje Tone predlagal, naj ne bi dobil reklamnega prospekta Plitvic, ker si jih je imel dovolj časa vtisniti v spomin. Med opazovanjem zanimive Bosanske Krajine in življenja na poljih ter vaseh smo pozno popoldne prispeli v Bihač. Po obisku muzeja I. zasedanja AVNOJA smo se podali na ogled mesta in okolice, katere okras je vsekakor prelepa reka Una, zvečer pa smo s pesmijo in plesom proslavljali Vladov 21. rojstni dan. Kozara! Že med potjo na Kozaro smo ugibali, ali je tisti spomenik res tak, kot ga opisujejo? Kmalu smo se prepričali, da je res. Pogled nanj je fantastičen, kot tudi pogled na okolico samo, ki ga obdaja. Mogočne hraste in jelke, ki rastejo v tem narodnem parku je mogoče primerjati samo z ljudmi na Kozari, ki so tod med NOB s svojimi herojstvi ustvarjali zgodovino. Zelo smo bili ganjeni, ko smo si v prostorih muzeja ogledovali spominske zapise in foto- grafije, še bolj pa pozneje ob poslušanju pripovedi domačina v samem spominskem parku med več desettisoč vklesanimi imeni tistih, ki so padli na Kozari. Močan vtis na nas je napravilo dejstvo, da so na napisnih ploščicah samo imena in priimki brez ostalih naslovov kot so: heroj, inž., dr., ki si jih človek v svojem življenju lahko pridobi. Tam so samo imena ljudi, ki so se žrtvovali za našo svobodo in dali za nas to, kar lahko da vsak samo enkrat — življenje. Jasenovac! Medtem ko smo boj kozarskega ljudstva doživljali boli kot legendarno epopejo junaškega naroda, smo ostali v Jasenovcu brez besed, pretreseni do dna duše. Že med potjo ob prelepi Uni, smo se ustavili ob Črnem jezeru, kamor so v letih splošne morije domači izdajalci pometali nad tritisoč domačinov, neglede na starost ali spol. S strahom smo opazovali temno vodo med skalami kamor so pljuskala telesa in v srcih oživljali agonijo tistih nesrečnikov, ki so tako mučeniško umirali pod sovražnikovim nožem. Res je, da čas zaceli rane, voda odplavi kri, trava preraste grob, vendar spomin na vse padle žrtve po širnih bojiščih v II. svetovni vojni in na življenja, vzeta po koncentracijskih taboriščih, ne sme umreti. Vsak človek, ki je ostal v tej vojni živ bi si moral ogledati vsaj enega od teh muzejev trpljenja, se seznaniti s kakšnimi žrtvami je bila priborjena današnja svoboda, pa se nam za prihodnost in mir ne bi bilo treba bati. V Jasenovcu se ne govori glasno, slučajen smeh zveni groteskno. Občutek imaš, da stopaš po samih grobovih, Panorama Kozare zato je tudi korak bolj tih — plašen. Spomenik, ki se je v obliki tulipana razcvetel na poljani, nekoč prepojeni s krvjo deluje zastrašujoče. Sam dostop do njega po mostišču smrti in ob jezeru, ki ga obdaja, to samo potrjuje. Ko se ozreš na obalo reke Save, ki mirno teče svojo pot, ne moreš verjeti, da je sprejemala v tistih strašnih dnevih na tisoče trupel, jih pokrivala s svojimi valovi in odnašala s seboj. Vsi, ki smo si pred leti ogledali taborišče Dachau smo mišljenja, da je bil Jasenovac po svojih grozodejstvih straš-nejši, verjetno tudi zato, ker so tukaj gospodarili domači izdajalci in je obsojenec v svojem jeziku slišal rablje, medtem ko v Nemčiji tistih laži zaradi katerih je bil pregnan, največkrat ni razumel. Še dolgo po odhodu iz Jasenovca nam številka sedemsto-tisoč žrtev preminulih na teh poljanah ni hotela iz spomina. Čeprav je v avtobusu ves čas vladalo veselo razpoloženje, se od Jasenovca dalje pesem ni več slišala. Nemo smo zrli skozi okna avtobusa, ki ga je zanesljivo krmaril Viatorjev »Puba,« zatopljeni vsak v svoje misli. Razpoloženje se je popravilo šele več ur kasneje pri odlični večerji v Laškem, kjer smo zapravili še zadnja sredstva, zbrana z raznimi šaljivimi akcijami in tekmovanji v avtobusu. Glavni pobudnik le-teh je bil vodja potovanja Franc. On je imel tudi sicer več vlog: kot napovedovalec, pevec in plesalec, kjer se je še posebno dobro odrezal, saj je bil edini kos divjim ritmom polke romskega ansambla v Bihaču. V Celju smo se poslovili od prijaznega vodiča in s prijetnimi vtisi zapuščali veselo družbo avtobusa. V Pamečah smo si rekli nasvidenje še zadnji in odšli na svoje domove, bogatejši za neka doživetja, toda z obžalovanjem, da se izleta ni udeležilo več članov našega kolektiva. Marjan Cuješ Skupina udeležencev izleta pred spomenikom padlih žrtev v Jasenovcu ZAHVALA Ob vse prehudi in boleči izgubi naše ljube žene, mamice in stare mame ANTONIJE TASIČ, Timov-škove mame iz Tolstega vrha pri Mislinji, se vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti ter ji vse prerani grob zasuli s cvetjem in venci, najlepše zahvaljujemo. Hvala zdravnikom kirurškega oddelka in strežnemu osebju sobe za intenzivno nego slovenjegraške bolnišnice, ki so pokojnici lajšali bolečine v zadnjih trenutkih. Hvala govorniku Ivanu Ogrizu za poslovilne besede pri odprtem grobu, TOZD gozdarstvu Radije in Mislinja ter žagi Mislinja za vence, č. duhovščini za pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: mož Jože, otroci Peter z družino, Jure z Ireno, Jože, Silvo in Tonček. »Noben človek ni otok, povsem sam zase; vsak človek je kos celine, del kopne zemlje; če morje odplavi grudo prsti, je Evrope manj, prav tako, kakor da je bil rtič, prav tako, kakor da je bilo posestvo tvojih prijateljev, ali tvoje lastno; ob smrti vsakega človeka je mene manj, zakaj včlenjen sem v človeštvo. In zato nikdar ne pošiljaj vpraševat, komu zvoni: ZVONI TEBI.« Hemingway DRAGI JOŽE! Človek Je tisto najpopolncjšc, kar obstoja, kar sploh lahko obstoja, hkrati pa Je zaradi svoje popolnosti, v kateri se zaveda samega sebe in svojega konca, najbolj nebogljeno bitje. Mar drevo razmišlja o skrivnostnem drhtenju korenin in koreninic, ki vrtajo zemljo? Ce bi mi ne bili še kaj več kot enkratni ljudje, če bi lahko smrt vsakega izmed nas popolnoma zbrisala z zemeljske oble, potem tudi živeti ne bi imelo nobenega smisla več. Za vsakim pa vendar ostane prehojena pot, ostane njegova misel, ostane njegovo prizadevanje: doseči cilj, ki si ga je zastavil. Najhuje je takrat, kadar nas čas prehiti. Naenkrat, v delcu sekunde ostanemo nemočni; ohromela kreatura duha, ki se je izoblikoval v nas v letih neutrudnega dela, iskanja poti do samega sebe, do ljudi okrog nas. Odložiti moramo vse, s čemer smo sc borili, s seboj vred zakopati vse načrte, ki smo jih še imeli, pa naj so bili še tako dobronamerni. Tako je smrt prehitela našega Jožeta, ga ukanila, ga opeharila za vse, kar je v življenju storil in za vse cilje, ki jih je še imel. Z njim vred pa je opeharila tudi nas, ki smo z njim živeli in delali, bili njegovi prijatelji. Kot trda strela je udarila tistega usodnega petka, 13. oktobra, med nas vest, da je Jože umri. Jože umrl! Kaj sc šalite! Ni mogoče! Spet si je nekaj izmislil na rovaš svoje šega-ve narave. Da le ne bi bilo res! Res je — verjemite! To priča nenapisan referat za seminar na delovni mizi in nciz-pita kava v pisarni. Globoko pretreseni in prizadeti sc komaj in komaj vračamo na tla in počasi dojemamo težko resnico. Kruta usoda smrti, če je to pravi izraz, je iz našega kolektiva iztrgala sredi polnega ustvarjanja, na višku življenjske moči, zdravega, dobrega delavca, zvestega tovariša in prijatelja. Filej Jože je bil rojen 10. januarja 1931 v Brdicah v Goriških Brdih v siromašni delavski družini. Leta 1933 se je njegova družina preselila na Videm pri Krškem, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Mladost je preživljal v tem kraju, v glavnem v naravi v gozdu in med vinogradi. To ga je povezalo z naravo in kakor je pripovedoval, je to tudi pozneje vplivalo na izbiro njegovega poklica. Da je lahko živel z naravo in v katero je toliko zaupal, si je izbral poklic gozdarja. Najprej je obiskoval gozdarsko srednjo šolo v Karlovcu, prvo njegovo službeno mesto je bilo na Gozdnem gospodarstvu Novo mesto, nato še v Brežicah in Celju. Leta 1975 ga je službena pot zanesla med koroške gozdarje, katerim je ostal zvest vse do svoje prerane smrti. Kot urejevalec gozdov — taksator, je po dolgem in po čez prehodil gozdove od Pohorja, Uršlje gore, Pece in Pernic. Tako Je dodobra spoznal gozdove in življenjske utripe v njih. Željan še več znanja, se Je po nekaj letih službovanja vpisal na Biotehnično fakulteto — gozdarski oddelek v Ljubljani in leta 19GI z uspehom zaključil prvo stopnjo ter si pridobil naslov gozdarski inženir. Jože je prišel med nas, v našo temeljno organizacijo, leta 1965, kjer je prevzel odgovorno delovno mesto referenta za vzgojo, nego in varstvo gozdov. Zelo hitro se Je vživel v kolektiv In problematiko dela. To mu ni bilo težko, saj je v svoji čuteči naravi doživljal gozd, svoj poklic, človeka, pa tudi naravo življenja. Naravo je doživljal čutno in nežno in ji neomajno zaupal. Bičal Je vse tisto, kar ni naravnega — prvobitnega, kar je v naravo pritepeno in meša sozvočje med živalskim in rastlinskim svetom. Pri tem je bil tako vnet, da Je večkrat pozabljal na sebe. Krasil ga je globok humanizem do človeka in gozda. Zanj ni bilo razlik med ljudmi, pa naj je to bil delavec ali izobraženec. Za vsakega je takoj našel besedo, primeren ton in pristen kontakt. Vse te socialne vrline njegovega dela in značaja Je skoraj vedno prepletal neizmerni optimizem. S svojo zrelostjo, razsodnostjo in prodornostjo, ki so bile zanj tako značilne, je znal pri sodelavcih doseči izvršitev svojih idej. Zato je bilo z njim lepo delati. Najbrž sc bomo Sele čez nekaj časa popolnoma zavedali, kakšna vrzel je z njegovo smrtjo nastala med nami in kako težko jo bo nadomestiti. Zahrbtna bolezen ga Je iztrgala iz naših vrst prav v trenutku, ko so bile njegove dolgoletne izkušnje in želje po ustvarjanju v najboljšem sozvočju. Nedvomno ima Jože Filej veliko zaslug, da je nam sedanje gospodarjenje z mislinjskimi smrekovimi monokulturami nekoliko bližje, sprejemljivejše in uresničljivo. Njegovo vztrajno delo in veliko znanje, tega si je nenehno dopolnjeval, je pripomoglo, da se gozdovi na mislinjskem Pohorju resnično spreminjajo v naraven zdrav gozd. »Cas je naš zaveznik, ne smemo prehitevati,« je govoril. »Delo gozdarja se ne more meriti po letih, temveč desetletjih in stoletjih, ne more napraviti vse ena generacija!« Jože, tako si govoril, pa te je čas ukanil. Obsežno znanje s področja lovstva je nesebično prenašal na ostale lovce, predvsem v Lovsko družino Mislinja, katere član je bil. Vsi lovci smo mu hvaležni za vse delo in za vsa predavanja, ki jih je imel za nas ter nam tako širil znanje. Na področju lovstva je bil zvest zagovornik usklajenih odnosov med gozdarstvom in lovstvom. Popolnoma je bil prepričan in se je tudi zavedal, da lahko intenzivno gospodarimo z gozdovi na nekem področju le, če so vsi dejavniki, ki sc porajajo v gozdu, usklajeni. Največkrat je potrebno prepričati le človeka. DRAGI JOŽE! Tako nepripravljeni smo se za vedno poslovili od tebe, ti pa od naših pohorskih gozdov. Za vse, kar sl storil in še želel storiti, se ti zahvaljujemo. Saj si v svojem kratkem življenju opravil mnogo več, kot je bila tvoja stanovska dolžnost. Zapustil si naše Pohorje, Uršljo goro, Peco, nas vse! Ostalo ho seme tvojega dela. V žalosti in bolečini ti obljubljamo, da bomo tvoje delo nadaljevali, kot bomo vedeli in znali. Ivan Lekše OB SMRTI SIMONA GOLOBA-SMRECNIKA V lanskem letu je bil v majski številki Viharnika predstavljen v rubriki »Obisk pri kmečki grči« — Simon GOLOB-Smrečnlk iz Remšnika. Prav na svoj 90. rojstni dan, 2. oktobra, pa se mu je Iztekla življenjska pot. Umrl je mož — pošten, delaven, narodno In gospodarsko napreden, ugleden in spoštovan. Skoraj celo stoletje Je šlo mimo njega. Dobro se je spominjal še prvega avtomobila na začetku našega stoletja; preživel je dve svetovni vojni, v zadnji se Je odločno postavil proti okupatorju in aktivno pomagal partizanom. Njegova narodna zavest je bila zmeraj budna. Bil je med ustanovitelji slovenske kmetijske zadruge na vasi, ki je pomagala kmetom - tega področja do večje samostojnosti. Srečen je bil po zmagi nad okupatorjem In ko je videl, kako se razvija naša nova socialistična družba. »Veliko sem doživel, toda boljših časov, kot Jih Imamo sedaj, ni bilo,« — je izjavil novinarju Viharnika. Nič mu ni manjkalo: niti materialnih dobrin, niti ra- zumevanja v družini..., niti branja. Skoraj do zadnjih dni svojega življenja je vneto prebiral časopise, revije pa tudi kako knjigo. Bil je na tekočem z dogajanji doma in v svetu. Ko mu je v lanskem letu umrla zvesta življenjska družica, je tudi v njem začela pojemati življenjska sila in tako ga je v začetku jeseni spremilo k zadnjemu počitku na Remšniku veliko število prijateljev in znancev. Naj vam bo — oče Smreč-nik — lahka svobodna slovenska zemlja! Vsem sorodnikom pa naj bo v uteho zavest, da je oče svojo dolgo življenjsko pot prehodil moško, pošteno, častno. Tone Modic TIMOVŠKOVE MAME NI VEČ Antonija Tasič Nihče ni mislil, da je Antonija Tasič, Timovškova mama iz Tolstega vrha pri Mislinji bolana. Se manj pa je kdo pomislil, da ji je zahrbtna bolezen utrgala nit življenja. Stara komaj 49 let je morala umreti. Zakaj? Tako mlada, polna ljubezni do svojih otrok, do moža in zemlje se je morala prehitro posloviti. Ko sta si z možem Jožetom pred leti na Timovško-vi kmetiji uredila skromen dom, sta vso ljubezen vlagala v delo, da bi lahko njuna kmetija bila vzor vsem naokoli. Res, Tončka, kot so jo vsi imenovali in jo pod tem imenom tudi poznali, je bila ena tistih mater, ki Je poleg težkega in trdega kmečkega življenja znala vlivati ljubezen svojim otrokom ter jih vzgajala v poštenem duhu. Šestim otrokom je dala življenje in vsi njeni otroci Peter, Jure, Jožko in Silvo so si našli zaposlitev v gozdarstvu. Ker je Tončka tudi sama ljubila gozd, so gozd vzljubili tudi njeni otroci. Tončka je bila ena tistih mater, kakršnih je na slovenskem veliko. Njena življenjska pot je bila vseskozi ovita s trnjem, nikoli ni uživala lepih trenutkov. Nikoli ni poznala počitka, vedno jo je spremljalo težko in trdo kmečko delo. Toda Tončka ni nikoli klonila. Najhujši trenutek pa je bil za Tončko prav gotovo pred štirimi leti, ko se je pri delu v gozdu na Ma-cigojevem ubil njen sin Branko. Takrat je bila njena hiša zavita v črnino. Ni se mogla znebiti hude bolečine in venomer, kadar sc je spomnila na svojega sina Branka, se ji je orosilo oko. Rada je imela svoje otroke, zato ji je nesreča sina Branka še tembolj zagrenila življenje. Draga Tončka! Prehitro si morala umreti. Tvoja smrt Je bila nepričakovana. Hudo in boleče je odjeknila v tvoji družini, zlasti hudo Je prizadela tvojega najmlajšega sina Tončka, ki bi te prav sedaj najbolj potreboval. Potrebovala bi te tudi sinova Jožko in Silvo, ki sta na odsluženju kadrovskega roka v Derventi. Prekratko Je bilo tvoje življenje. Za vse, kar si kot mati storila in dala svojim otrokom — hvala ti. Tvoja izguba na Timovškovi kmetiji ne bo nikoli več nado-knadena. Ostala je praznina, huda In boleča. Zato, draga Tončka, mirno počivaj ob svojem vse prezgodaj umrlem sinu Branku na šentflorjanskem pokopališču. Naj tl bo lahka domača zemlja, ki si jo vedno tako ljubila. Franci Jurač Zadnje slovo od sodelavcev Kolektiv Žage Mislinja je dokaj star in ima temu sorazmerno veliko število upokojencev. Tako vsako leto pospremimo na zadnjo pot nekaj bivših sodelavcev. Letos je ugasnilo življenje že štirim upokojencem in enemu članu kolektiva, ki je bil tik pred upokojitvijo. V zadnjem zelo kratkem obdobju smo sc poslovili od naslednjih treh: Jamnikar Marija je bila zaposlena pretežno vso delovno dobo na našem obratu, kot frošerica v biv-ši sodami, nazadnje kot skladiščna delavka. Zadnja leta je že precej bolehala, vendar vztrajala do dopolnjenih pogojev redne upokojitve v letu 1972. Bila je vedrega in tovariškega značaja, v družinskem okolju pa skrbna opora svojim staršem in dobra mati ter babica, kar je bilo tudi smisel njenega življenja. Vseskozi vajena skromnih in težkih življenjskih razmer, je bila premalo pozorna na svoje zdravje in tako se je čas njenega življenja ustavil nenadoma in nepričakovano. K poslednjemu počitku v prerani grob smo jo pospremili 23. 9. 1978. Arnežnik Jože 21. oktobra zjutraj nas je iznenadila vest o smrti sodelavca Jožeta Arnežnika. Jože se je rodil leta 1920 v Mislinji, v skromni obrtniški družini. Njegova prva zaposlitev je bila pri lesnem trgovcu Jažu v Šentilju, nato na železnici, kjer ga je zajela vojna. Bil je mobiliziran v nemško vojsko, kjer je izkoristil prvo priložnost za pobeg domov in se že spomladi leta 1944 vključil v vrste NOV. Pri Žagi Mislinja se je zaposlil leta 1948 ter bil vseskozi na delovnem mestu brusača. Kot dober, tovariški ter napredno razgledan delavec je bil večkrat zastopan v vrstah organov delavskega samoupravljanja in osnovni organizaciji sindikata. Njegova ljubezen do dela se je izražala tudi v zasebnem življenju. S svojo pridno ženo Pepco sta si uredila lep in topel dom, obdelovala majhno posestvo, v posebno veselje pa mu je bilo urejevanje okolja. Toda Jožetu ni bilo dano, da bi sadove svojega dela užival v jeseni življenja. Njegovo zdravje se je pričelo zadnje leto močno krhati, tako je bil vseskozi od jeseni leta 1977 dalje v bolniškem sta-ležu in z 30. 10. je bil upokojen s polno pokojninsko dobo. Usoda je hotela drugače. Iztrgan je bil iz naše sredine, kot aktivni član, še poln volje do dela in življenja. Gros Jože Dne 8. novembra je kolektiv Žage Mislinja zopet stopal v pogrebnem sprevodu upokojenca Jožeta Grosa. Jože se je rodil leta 1905 v številni delavski družini. Vso delovno dobo — 35 let je bil zvest lesni industriji Mislinja, kjer je delal pretežno v obratu bivše sodar-ne. Njegova mladost Je okusila težke čase prve svetovne vojne in povojne krize. V drugi svetovni vojni pa se je vključil v jeseni leta 1944 v vrste NOV. Z ženo Štefanijo sta vzredila štiri sinove in jim po svojih možnostih nudila vse za lepše življenje. Zahrbtna bolezen je bila neozdravljiva in kloniti je morala še tako močna volja do življenja. Hvala vam, sodelavci, za vaš trud v vloženo dolgoletno delo. Vaš lik ostaja med nami. Sodelavci TOZD Žage Mislinja Avgust Strgar Bilo je lepo pozno jesensko ponedeljkovo Jutro, ko je prispela žalostna povica: »Strgar je umrl.« Novico so morali še enkrat ponoviti, ker nismo mogli dojeti neizprosne resnice. Ilodil se je pred 49. leti v Dovžah v številni kmečki družini. Kot mnogo drugih kmečkih fantov se je tudi on zaposlil v lesni industriji, kjer še vedno obstaja povezava z naravo — domačnostjo in ni čisto po »fabriško«. Prva njegova zaposlitev je bila v Lesni industriji v Pamečah. Leta 1961 se je premestil na žago Slovenj Gradec. Ob ukinitvi manjših žagarskih obratov se je s 1. 1. 1966 skupno z ostalimi delavci zaposlil v naši TOZD. Opravljal je razna dela, od del na skladišču hlodovine do del čelista — cirku-larista v žagalnici. Zadnje njegovo delovno mesto je bilo cirkularist, vendar mu bolezen ni več dopuščala opravljati tega težkega dela. V letošnjem letu je začel bolehati, v juliju ga je bolezen resno prizadela. Po nekaj mesecih bolehanja ga je zdravniška komisija predlagala za lažje delo, oziroma v ocenitev invalidski komisiji. Nadaljnji potek njegove bolezni je dokaz, da bi bila invalidska upokojitev upravičena. Ker pa je imel le 23,5 leta delovne dobe, ga je skrbelo, kako bo z nizko pokojnino preživljal družino. Zato je bil izredno vesel, ko smo se domenili, da bo ostal še nadalje aktiven član kolektiva ter je sprejel lažje delo v TOZD Nova oprema. Vendar na novem delovnem mestu ni dočakal niti mesec dni, ko ga je tako nenadna smrt vzela iz naše sredine. Bolezen ga je razjedala že dlje časa, vendar na delovnem mestu tega ni omenjal. Morda bi si še lahko podaljšal svoje kratko življenje, če bi pravočasno iznesel svoje težave. Tega pač ni hotel in tako je moral prerano v grob. V svoji kratki življenjski dobi si je ustvaril družino, prijeten domek, kar pa ni smel po zakonih narave dolgo uživati. Trdo življenje ga je ugonobilo. Kako je bil priljubljen med nami — sosesko, je pričala udeležba na njegovem pogrebu. Se sonce ga je pospremilo v hladen grob. Vsa njegova delovna doba je bila pri LESNI Slovenj Gradec, hvala za zvestobo. Bil je dober delavec, tovariški in ga bomo še dolgo pogrešali. Dragi sodelavec Avgust, mi se ti še enkrat zahvalimo za tvoje nesebično sodelovanje. Spomin na tebe pa bo ostal še dolgo — dolgo med nami. Družini pokojnika izrekamo v imenu kolektiva TOZD žage Otiški vrh in TOZD Nove opreme iskreno sožalje. Tvoji sodelavci! Spomini na preteklost Kakor vlak, ki hiti mimo nas v daljavo in pusti za sabo le dim, tako hitro nam teče tudi čas in pusti le spomine na preteklost. Danes živimo v dobi hitrega napredka in motoriziranega življenja. Vsem se nekam zelo mudi, naprej, naprej, da ne zamudimo predstave. Ce srečamo prijatelja, ga komaj utegnemo pozdraviti in vprašati kako in kaj. Mislimo le na boljši standard. Za razvedrilo skoraj ni časa in denarja. Kar pozabljamo, da nam tudi leta tečejo. Stari ljudje nas ne dohajajo. Oni so živeli bolj počasen tempo. Večkrat so se zbrali in zapeli, ni jih motil radio ali televizor. Čeprav so veliko delali, jim je bilo delo tudi razvedrilo. S pesmijo in raznimi dovtipi so si preganjali utrujenost. Še danes, ko se srečujejo ob raznih priložnostih, se radi pogovorijo in obujajo spomine na tiste čase, ko so ob steleraji pripravili dvanajst različnih jedi in plesali pozno v noč, kako so ličkali koruzo, posebno zabavno je bilo pri luščenju buč in prebiranju sončnic in ob kmečkem prazniku, ki so ga imenovali teritev. V jeseni, ko so kmetje pospravili pridelke, oprali in ostrigli ovce, si navozili stelje in drv, je prišla na vrsto teritev. To je trenje lanu. Iz lanu so delali hodno platno, ki so ga uporabljali za rjuhe, moške srajce itd. Nekateri so lanenemu sukancu dodajali volno. V Šoštanju in nekje na Koroškem so ta laneni sukanec obdelovali v sukno. To blago so uporabljali za moške hlače, pa tudi cele moške obleke, ki so jih nosili za praznike. Te obleke so imele na vratnikih, na rokavih in zadaj na pasu posebne zelene šitke, krasili pa so jih posebni gumbi, takšni, kot jih imajo danes lovci na svojih oblekah. K taki obleki se je obvezno nosil siv klobuk z velikimi krajci in širokim trakom. Tej noši so pravili »ober-štajerska«. Take obleke ni imel vsak, le bolj premožni možje so si jo lahko privoščili. Potek teritve Zadnje kmečko opravilo v jesenskem času je bilo priprava lanu za teritev. Lan so populili in ga dali za nekaj časa sušit v kozolce. Potem so mu na »rifel« potrgali glave in ga dali za tri tedne ležat na travnik, nato pa so ga povezali v velike snope s »srebotom«. Začetek teritve je bila priprava sušilnice ali frmaže, kot smo ji pravili po domače. Sušilnice niso imeli pri vsaki hiši, zato se je to delo opravljalo tu- di po več dni. Sušilnica je imela 'pet ali šest metrov dolg dimnik, ki ga je bilo potrebno očistiti že dan pred teritvijo. V sušilnici so bile nameščene late za sušenje lanu in posebni stebriči, kamor so vtisnili trlico. Če je bilo vreme slabo, je bilo potrebno narediti še streho nad »terce«. Na dan teritve je moral kurjač vstati že ob 1. uri zjutraj in zukuriti v sušilnici, pregledati snope, ki so se morali sušiti že čez noč. Paziti je moral, da ni bila prehuda vročina, sicer bi se snopi vžgali. Kuril je s suhimi bukovimi drvami, da se je manj kadilo. Ko je bil lan dovolj suh, so ga začeli treti tako, da je odpadla lupina. Svetili so si s karbidnicami in laternami. Trli so na tri skupine. Prvo so sestavljali močnejši moški, ki so sekali na ožjih trlicah. Na pol strt lan so dali nazaj v sušilnico. Druga skupina je trla »še toplo pest« kot so temu rekli, nato pa so delo končale izkušene terice. Pri tem delu so roke zelo bolele. Med delom so se tudi zabavali. Radi so nagajali drug drugemu. Ko je bil lan strt, so ženske napravile »kodlje«, ki so jih potem predle. Kodlje so delale s posebnim »riflom«, tako da so strt lan prečesale in je bil podoben mehki volni. Danes kmetje ne gojijo več lanu. Naša tekstilna industrija proizvaja kvalitetno blago za potrebe domačega trga in ima visoko mesto tudi na tujih tržiščih. Mihaela Lenart Sušilnica za lan na kmetiji Saši pred 40 leti. Danes je tod speljana avtocesta Že zimske ptice nam pojo in nas pozdravlja mraz, že prihaja starka zima, da sneg nam nasuje v vas. Listje z drevja že odpada, praprot rumeni, siva megla okrog se vlači, vse bolj hladne so noči in po vrtovih slana rožice mori. Daljne gore sneg pokriva, ptice zbirajo se skup, da čez morje in obzorje polete na topel jug. Ko peruti bi imela, bi rada z njimi poletela, poletela bi nazaj, kjer čredo pasla sem nekdaj. Mihaela Lenart Dober pogled, Ravnjakov »dedi« Lepo jesensko jutro je Pavše Matevža, p. d. Ravnjaka iz Kota pri Prevaljah privabilo iz hiše. Ne bil bi dolgih 62 let lovec, če se najprej ne bi ozrl proti gozdu. Oči so še vedno bistre in koj je zagledal nekaj rjavega. Vztrepetal je od lovske strasti. Brž so mu prinesli daljnogled in puško. Roka je dolgo »lovila« rjavo piko. Počilo je. Odmevalo je in se odbijalo v HOM in nazaj. Morda je počilo tokrat bolj glasno. Na tla, postlana z listjem, je padel srnjak. 80-letni Ravnjakov »dedi«, visoki jubilej je slavil pred kratkim, si je zataknil za klobuk zeleno vejico. Ko smo mu čestitali, je imel solzno oko. To je bil izreden dogodek, kajti njegova visoka starost mu ne dopušča več na skupni lov. A v njem še živi ljubezen do divjadi, Kajti gojil in ljubil je divjad, kot že omenjeno, polnih 62 let. Nič kaj rada pa ne povem, da je tokrat dejal: »To je najbrž zadnja trofeja«. Želimo pa mu vsi, da bi to ne bilo res, da bi še kdaj »počilo«, da bi ta zelena vejica ne bila zadnja. Tokrat so mu najbrž spomini segli nazaj. Le kolikokrat si je zataknil za klobuk zeleno vejico. Tega verjetno ne more prešteti. Se kličem »DOBER POGLED« tudi vnaprej. V. Gerl Pavše Matevž viharnikh!3 Delo knjižnice »Ksaverja Meška« Slovenj Gradec Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec je javna matična knjižnica občine Slovenj Gradec. Vsa povojna leta je delovala kot samostojna ustanova v različnih prostorih, z različnimi nazivi. Bila je najprej Okrajna knjižnica, potem Občinska ljudska knjižnica, nazadnje Občinska matična PREŠERNOVE knjižnica (1967), ko je prevzela odgovornost za razvoj javnega knjižničarstva v občini. Leta 1972 se je vključila kot samostojna delovna enota v Zavod za kulturo, skupaj z Umetnostnim paviljonom in Muzejem ljudske revolucije, z novim imenom — v spomin na pisatelja Meška. REDNA LETNA ZBIRKA DRUŽBE 1978 Združitev v zavod je prinesla vsem trem ustanovam novo vlogo pri združevanju dela na kulturnem področju. V skladu s programom dela odmerja Občinska kulturna skupnost knjižnici finančna sredstva v taki višini, da lahko pokriva tekoče materialne stroške, osebne dohodke in nakup knjig. Vendar vseh potreb zaradi omejenih sredstev skupnosti ni mogoče zadovoljiti. Knjižnica se pri svojem strokovnem in organizacijskem delu vključuje v sistem javnega knjižničarstva, ki ga organizira in vodi republiška matična knjižnica Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Osnovne naloge naše matične knjižnice so: — nabava, obdelava in izposoja knjižničnega gradiva, — delo z bralci in bralna vzgoja, — matična organizacijska strokovna služba. Od navedenih nalog opravljamo nekatere okrnjeno zaradi omejenih prostorskih možnosti. V matični knjižnici že vsa leta najbolj pogrešamo čitalnico, kjer bi se lahko bralci posluževali našega priročnega knjižnega fonda in periodičnega tiska. Lahko bi organizirali razne oblike dela z mladimi bralci in prirejali razstave in druge prireditve. Prostorska stiska hromi tudi redno izposojo, saj se vsa dejavnost knjižnice omejuje na vsega 61 m2 in 182 m knjižnic polic. Za normalno delo pa bi potrebovali 300 m2 in čez 500 m knjižnih polic. Pri Občinski kulturni skupnosti poteka akcija o daljnosežni prostorski razrešitvi matične knjižnice. Zaradi verifikacije in normalnega dela mora vsaka matična knjižnica zaposlovati strokovne kadre najmanj s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. To so profili: knjižničar, višji knjižničar in bibliotekar. Vsi knjižnični delavci morajo opraviti tudi strokovni izpit. V matični knjižnici smo zaposlene tri delavke: vodja, višja knjižničarka in knjižničarka-pripravnica. Koliko strokovnih kadrov zaposljuje posamezna knjižnica, določajo republiški normativi o kadrih. Prav tako mora vse delo knjižnice potekati v skladu s predpisanimi normativi. Matičnost naše knjižnice se odraža predvsem v skrbi za razvoj javnega knjižničarstva v občini. V ta namen organiziramo podružnične knjižnice, da bi omogočili vsem občanom čimboljši dostop do knjig. Naše podružnice delajo v Mislinji pri krajevni skupnosti, v Šmartnem in Podgorju pa pri osnovnih šolah. Skupen fond vseh treh šteje čez 3000 knjig. Oskrbujemo jih s knjigami iz matične knjižnice. Krajani si lahko izposojajo knjige: — v Mislinji vsak dan od 8. do 14. ure; v sredo do 16. ure, razen sobote; — V Šmartnem ob torkih in četrtkih od 12. ure do 14.30; Vsaka matična knjižnica je dolžna voditi tudi evidenco o delu šolskih knjižnic in knjižnic delovnih organizacij svojega področja in jim dajati strokovne nasvete pri organiziranju in delovanju. Pripravljamo analizo stanja teh knjižnic, da bomo dobili celovito podobo o knjižnem fondu in njegovi dostopnosti. Najprej posredujemo nekaj podatkov o urejenosti matične knjižnice, o njenem fondu, o uporabnikih in izposojanju. Knjižnica je »dostopna vsem občanom v ponedeljek, sredo, petek od 8. do 18. ure; v torek in četrtek od 8. do 14. ure. Leta 1972 je knjižnica, prva v koroški regiji, uvedla prost pristop do knjižnega fonda. Ločeno vodimo mladinski oddelek, kjer so knjige urejene po starostnih stopnjah. V oddelku za odrasle pa ločujemo poljudno literaturo, ki je urejena po strokah v okviru mednarodne decimalne klasifikacije, ki vse znanje deli v skupine od 0 do 9. Leposlovje razvrščamo v okviru literarnih zvrsti po abecedi avtorjev. Del knjižnega fonda priročnega značaja ne izposojamo. Na razpolago je čez 30 naslovov periodičnega tiska. Knjižni fond šteje čez 15.000 zvezkov. V tem pogledu precej zaostajamo za republiškim povprečjem, saj pride v občini samo 0,87 knjige na prebivalca. Letno pridobimo okrog 1500 novih knjig. Dve tretjini jih kupimo, tretjino pa dobimo iz odkupa Kulturne skupnosti Slovenije. Ta iz združenih sredstev kupuje knjige za vse matične knjižnice Slovenije, da bi se na ta način večali njihovi preskromni fondi. V matični knjižnici pri izbiri knjig gledamo na to, da bi bile zastopane vse stroke in da lahko ustrežemo pretežni večini bralcev. Kupimo skoraj vse pomembnejše izdaje slovenskih založb, čeprav v manjšem številu izvodov. Vendar nam vedno manjka mladinskih knjig, saj potreb po domačem branju nikdar ne moremo pokriti. Knjižnico stalno obiskuje čez 2000 bralcev. Nad polovico je mladih, saj se šola samo na šolskem centru čez 1000 dija- Člani-naročniki bodo letos prejeli naslednji knjižni dar: PREŠERNOV KOLEDAR 1979, bo kot osrednja knjiga zbirke letos še posebno zanimiv. V njem bodo poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po I. svetovni vojni, pa prispevek o novem mednarodnem ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomunizma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred olimpiado leta 1980 v Moskvi, pa še vrsta drobnih zanimivosti in informacij. Knjigo velikega formata, bodo krasile barvne reprodukcije slik znamenitega impresionista Matije Jame, obsegala pa bo okrog 200 strani. Boris Režek: CESTA NA MEJO, roman — Sočno in živo napisana pripoved o koroških gruntarjih, njihovih hlapcih, deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljudi, tragična podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo človeško boljših dni. Miško Kranjec: ČARNI NASMEH, dve povesti — Ob 70-letnici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov: »Čarni nasmeh« in »Pot med blažene«. Obe lirsko otožni povesti bosta nedvomno ganili srce vsakega od bralcev. Miran Ogrin: VZHODNI VETER, potopis — Naš znani popotnik je podnaslovil svojo pripoved: od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami. Draga Černelč, s sodelavci: ALERGIJA, zdravstveni priročnik — O alergiji, njenih vzrokih, posledicah in še zlasti o načinih zdravljenja, vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu in ne samo bolnikom. Člani, ki so poravnali naročnino do 30. junija letos, bodo prejeli še nagradno knjigo: Alan White: PODNEBJE UPORA, roman — Delo obravnava značilen primer nestanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janeira. Prodorno in pisateljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami. Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50 dinarjev (broširana) oziroma 65 dinarjev (vezana). Vse knjige bodo člani-naročniki prejeli v drugi polovici novembra. 'v > L3ič'.tX. LESNA SLOVENJ GRADEC TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Datoa: 5/13-1970 VSE« T02D-oa LESKE SLOVENJ GRADEC ZADEVA: Strelsko tekmovanje SOZD gozdarstvo Radlje oh Dravi organizira v okviru Športnih iger, dne 11/11-1978 ob ..A*... uri tekmovanje v streljanju z zračno puško. Streljanje bo v strelišču na Muti. Tekmovanje je ekipno. Ekipo sestavljajo lahko štirje strelci, rezultat najboljših treh se šteje v skupen rezultat ekipe. Streljali bomo 5 poskusnih in 15 metkov na oceno. Tarče in municijo priskrbi organizator. Puške pa prinesite zraven. Enako volja za ženske. Ker so ekipo razporejene po času, prosimo, de ste točni! Lep pozdrav! Za TOZD gozdarstvo Radlje Tone PRIDIGAR!dipl. ing. gozdarstva V TOZD Gozdarstvo Radlje so udeležence strelskega tekmovanja že vnaprej opozorili, da si morajo ženske prinesti s seboj na prireditev. Opozorilo je bilo verjetno namenjeno le tistim, ki... Štefka rev Štefka se je zaposlila leta 1850 pri takratnem Lesnoindustrijskem podjetju Slovenj Gradec. Bila je ena izmed tridesetih delavcev skupnih služb tega podjetja. Delati je začela ravno v tistih letih, ko je bilo potrebno obnoviti porušeno domovino. Kot članica mladinske organizacije se je udeleževala vseh udarniških akcij. Takoj, ko se je zaposlila, se je vključila tudi v delo družbenopolitičnih organizacij. Takrat so družbenopolitične organizacije skupnih služb LIP Slovenj Gradec najbolj sodelovale z lesnoindustrijskim obratom Pameče, nekaj časa pa tudi z mislinjsko žago. V tistem času je bilo precej razvito tudi kulturno življenje v podjetju. Štefka je delala v dramski skupini skupnih služb. Vseskozi je živela s podjetjem in s tem tudi z vsemi reorganizacijami podjetja, nazadnje pa je opravljala naloge obratovnega knjigovodje in knjigovodje proizvodnje. Od 4. julija 1978 dalje uživa svojo zasluženo pokojnino. Sodelavci ti želimo veliko zdravih in lepih dni, kadar pa nas boš pogrešala, pa nas pridi kaj obiskat. Sodelavci kov, osnovno šolo pa prav tako obiskuje čez 1000 učencev. Med naše članstvo vključujemo nad polovico šolajočih v mestu. Poklicna struktura odraslih bralcev je zelo pestra, kar dokazuje, da je izbira knjig v knjižnici dovolj raznolika in zanimiva za vse. Predvsem pa bralce privlači svobodna izbira knjig in dostopnost do njih. Povprečno dnevno obišče knjižnico čez 60 bralcev in si izposodi okrog 100 knjig. Tako nam kaže letna statistika nad 18.000 obiskov in izposojo čez 30.000 knjig. Ta podatek pa razkriva tudi, da imamo premalo knjig, saj bi normalno računali vsaj 2 knjigi na obiskovalca letno. Z obiskom in izposojo smo v matični knjižnici glede na trenutne možnosti zadovoljni. Ce pa bomo s krepitvijo podružničnih knjižnic omogočili vsem občanom enake pogoje pri izposoji knjig, bomo dosegli namen. V srednjeročnem obdobju načrtujemo skupaj z Občinsko kulturno skupnostjo pospešen razvoj knjižničarstva predvsem s povečanjem knjižnega fonda, ureditvijo prostorov matične knjižnice in krepitvijo podružničnih knjižnic. Marija Vončina "LESNA" SLOVENJ GRADEC Gozdarstvo in los.ind.o.sol.o. TOZD Tovarna oken Podvelka Datua: OBVESTILO 0 OPRAVLJENEM SERVISI! S Naslov prijavitelja servisa . . ...... OBVEŠČAMO VAS, DA JE DNE______ČA.°. ........... BIL IZVRŠEN (i) Servis m--------..............'.... ,,-2. Tehr-išni pregled sa................ ........................... SERVISER: VODJA SERVISA: Sedaj, ko imajo v temeljni organizaciji Tovarna oken Podvelka tudi servisno službo za ljudi, verjetno nimajo več kadrovskih problemov. Ej pomlad, pomlad, pa ti je zima zopet pokazala svoje bele zobe. Preveč besed je premalo misli. Stanislav Simič Kar misliš reči, reci jutri. Japonski pregovor Pohlepna želja je naj večji izvor bolesti. Fo So Hing VIHAR N I K | 15 ZDRAVJE JE IVA J VEČ J A DOBRIM SLEHERNEGA ČLOVEKA Bil je lep oktobrski dan, ko sem se vračal domov iz bolnišnice, kjer sem bil na zdravljenju. Med pošto, ki me je čakala doma na okenski polici sem takoj opazil list VIHARNIK, ki ga še posebej rad prebiram, morda zato, ker vsebuje tematiko, ki je tesno povezana z gozdarstvom in hribovskimi kmetijami. Ko sem ga začel prebirati, sem takoj opazil slike, ki so jih narisali otroci v slovenjegraški bolnišnici in tekst z vsebino: »V slovenjegraški bolnišnici smo vedno dobrodošli... «. To lahko potrdim tudi jaz in številni bolniki, ki smo tu iskali zdravje. Če si priklenjen na posteljo, imaš priliko opazovati, kako skrbno se ljudje v belem sučejo okoli bolnikov in bdijo nad njihovo boleznijo in zdravjem. Delajo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. V prečutih nočeh sem lahko skozi okno opazoval, kako sleherno uro ponoči v nasproti stoječi stavbi kirurgi črnega oddelka rešujejo ljudi, jih obvezujejo, operirajo, da bi jih ohranili pri življenju. Velika vrednota teh ljudi pa je, da mirno rešujejo naše probleme in ne poznajo grobih besed. Bolnike bodrijo, jih tolažijo, z njimi so prijazni v vseh možnih mejah. Posebno veliko zaslug pa imajo vodilni delavci bolnišnice, ki skrbijo za širjenje zdravstvenih prostorov, nabavljajo sodobne pripomočke za odkrivanje najrazličnejših bolezni in še bi lahko našteval. In kaj to velikansko delo pomeni, se zdrav človek le malokdaj zaveda ... Le zakaj sem zašel s svojim pisanjem od gozdarstva v bolnišnico? Kolikor se spominjam, je nekoč delovna organizacija Lesna namignila s pobudo, da bi kmetje prispevali nekaj za bolnišnico Slovenj Gradec, žal pa je ta pobuda ostala le na papirju. Predlagam, da bi ponovno poizkusili in na nek način pomagali bolnišnici. Mislim, da bi se večina gozdnih posestnikov s tem strinjala. Morda bo kdo z negodovanjem poklonil svoj dar za dragocene objekte. Če pa ga bo kdaj bolezen položila v bolniške sobe, bo gotovo spoznal, kako dobro je vložil svoj prispevek. Vem, da mnogi komaj zmoremo plačevati zdravstveno zavarovanje. Vedno nas mora spremljati misel, da je zdravje največja dobrina slehernega občana. Preden sklenem svoje misli, se znova vračam v gozd, v katerem se človek po daljši bolezni nepopisno dobro počuti. Nadihaš se svežega in zdravega zraka in gozd se ti zdi kot en sam cvetlični vrt. Iz tega vrta bi poklonil najlepše drevo za vrnitev zdravja . . . Ludvik Mori, Mlake, Muta Športne igre LESNE - 1978 Mali nogomet Na Ravnah se je dne 21. 10. 1978 pomerilo v malem nogometu osem ekip naših temeljnih organizacij. Po predtekmovanju, kjer so bile ekipe razvrščene v dve predtekmovalni skupini, sta se v finalu za prva štiri mesta pomerili po dve prvouvrščeni ekipi iz skupin. Po dokaj hudih in izenačenih borbah, kjer ni manjkalo, žal, tudi nešportnega obnašanja, je prepričljivo in z lahkoto zmagala ekipa delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena. Vrstni red: 1. Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena 2. Tovarna pohištva Pameče 3. Transport in servisi 4. Tovarna ivernih plošč Otiški vrh 5. Tovarna pohištva Radlje 6. Nova oprema 7. Tovarna pohištva Prevalje 8. Obrat za kooperacijo Ravne Zdravko Korošec Daleč najboljši — ekipa delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena. Zgoraj z leve proti desni: Breznik Beno, Miheljak Ernest, Klančnik Franjo. Spodaj z leve proti desni: Pečovnik Zvonko, Korošec Zdravko, Gros Silvo. Ljuba: »Karli, ali imaš kakšen stenski koledar za leto 1978?« Karli: »Počakaj! Bom. pogledal! Na, tu ga imaš! Ampak zavedaj se, da ti ga lahko do konca leta samo posodim!« Racionalizacija skupnih služb je že tako pretirana, da so si priskrbeli za raznašanje pošte GOLOBA. Glasilo VIHARNIK Izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija, n. sol. o. Ureja uredniški odbor: Vida Vrbnjak, Jože Filej, Tone Modic, Ludvik Kotnik, Jože Gosak, Marija Krautberger, Oto Cegovnik, Hedvika Janše, Jurij Sumečnik, Andrej Sertel, Marjan Cuješ, Maks Nabernik. Glavni urednik: Andrej Sertel Odgovorni urednik: Ida RrK-Lektorica: Majda Klemen Tehnični urednik: Bruno 1 Naklada: 4800 izvodov Klišeji in tisk: CGP Marib G2000 Maribor, 1978. Študijska knjižnica DZ 05 VIHARNIK 1978 070 489^497^12 Slovenj Gradec^? 3005616 cobiss a