Plačevanje  po  učinku v trgovini
Nagr&jevanje je t trgovani eno iamtd z«lo pometnbnih vpraaanj. O možnostih, da bi fie tudi v tej veji osebni dohodek zaposlenaga osebja spravi! v odVi,sn<>8t ne sanio od <k>hod.ka trifovinske organizaeije, temveč tudi od količine prodanega blaga in od njenega poslovanja in delovitiegra učioka sploh, že precej dolgo razpravlja-mo. V irgovini res ni insumnentov, ki bi omogflčili tako razdelitev i,n nagrajevaiiije v podjetju, kakor je uresničeno, denimo, v industriji. To vprašanje ' prouču jemo že tcč let in imamo v t«j smeri tudd dirago-cene izkušnjc.
Ze 1. 1955 je biilo na zadnjem kongr&su sindbkata trgovinskih delavcev sklenjeao, da se začnc — kjerkoli je t<^ mogoče — uvajati sistem plačevanja po učinku. Prvi poskuj, dn bi ta sklep uresničili, je biil napravljen v veleblagovnici »Gradski ma-gazin* v Beogradu, kjer so pravtilnik o plačevatiju po učinku izdelali ob potnoči centrainega odbora gindikata trgovinskih delavcev in ga izrajajo od 1. septembra 1. 19%. Ta nacin plačevanja «h> mesec dni kasneje začeli izvajati tudi v »Narodnem Tnasjazinu* na Reki. a od t. ja-miaT,ja 1. 1957 turli t veleblajro-vnicah iNarodtif magazirt*, >Beograjski magazirc« in >Crv«ma 7vezd«< v Beogradu.
Prednosti plačevanja po učinku
Kakor je bilo poudarjeno na nekem po-svetovanjn ceiitra<!nega odbora »indii.kata trsrovinskih. ^ostinski.h in turističnih de-lavcev, srao se z uvajanjem tega načina plačeranja lotili. in to precej uspešno. reševanja vpražanja. kako z ua.grajeva-njem doseoi fim večjo indj.viidaiakio zain-teres.ranost za povpčanje storilnosti. (>b tej priložnosti -je bilo poudarjeno, da sta »uvedba in izvajanjc tega sistema. poka-zali velike pre>diiosti pri notranjii r*az-d«lit-ri plaoneja skladac. Te prednosti se ks-žejo r-lasti v: povečanju skupnejra in po-sameznega prometa, ve^ji storilnosti iin vižjiiih osebnih prejemkih, raoionalncjšem uporablja.nju OMiovmiih im obra'tnih sred-st?v; vfčjem količniku obračanja in večji rentabilnosti. zmanjžanju stroškov tng<wi-na v korist osebnHi dohodkov in sklad!»v za .samostojno razpolaffanje. večjem imte-rasiranju aa strokoT.no izpopolnjevanje, rednojšem nakupovanjiu, kniturnejSii po-s^režbi, isrbiri bla^a. ki je vsklajpna'z že-Ijaini kupcev, rednpjšcm pla^eTanju do-ba-Fittljpv, ažumejišem deln knjisovodstva iid. Po«"'bno povidar.jajo, da ie plaeeran.je po n<*in.ku poziliTno vplirnlo na vsebino nela orfranov samoiipravljanja, ki fcrfaije boii pOffosto aiializirajo poslovanje. po-drobno razpravija.io o vzrokih. ki »o vpli-vaji iu npizpolTMtfv nalosr. ali o.bde-]u.jejo ¦dejstva. ki so otnosočila boljži poslovriii n«neh iid.
V porooiln o izvajanju sistema p!ač«va-nja po učiirku. ki j^ bilo podano na iem posTptovanju. m> bile objavljcne ttidi np-kat*rp številfaip prmprjave. •>. katerih }e rarndrK1), da je nrompt t tistili tr,spovinsk.ih orjranizarijah. ki so ?a sprejrle. znatno T?<«ii kakor v tistih. ki ?a n« izvajajo, s pripembo, da je prnmct t latinkPTn l«tn t primPrjaTi s prp<Han'kim v eclofi n«-rs«ffl. Prav tsko ^ i<? povp^al t-ii-Hi tn<?-^pfni pr^rnpf nn PtiPtra 7rnx>s!pnpfra v ko ns-t fiitih organi/aci}. ki plačui«\jo po HČinkn. To jp razvidno tndi iz primprjav o fribanhi vrpdnosii prometa na 1 plafni dinar.   Gibanje   vTe^iios.ti   prometa   na   1
plačni dimar je bilo v prvih šestih ine««cih lanskega leta v pnimerjavi z enakim raz-dobjem 1. 1956 v organizacij-ah, ki plaču-jejo po učinku, nasledmje:
»Gradskii magazin«.
Beograd »Beogradiski magazdn«,
»Beograd »Crvena zvezda«,
Beograd >.\arodni taagaziin«,   f
Beograd >N"arodni.i magrazin«,
Reka
19%
42.5 39.5 42 39
1957 52 46 48
42 44
19%              1997
>Narodni magazin«,
Zaigreb                            41                47,5
»Narodni magazjm<,
Skoplje                          41                41
>NarcwJ.ai magazin«,
Kragvjevac                    22                24,5
>Narodni ma^gaiaiK,
Zrenjamin                       33,5             41,5
»Narodni tnajjazdn-t,
Osijek                             %                35
V organizacijah, ki ne izvajajo sifstema plačevanja po učinku jc bilo g-ibauje miilejše:
V n&katerih blagovnicah, ki so nvedle pla<5evanje po učimku, je iudeks osebnih prejemkov nižji od indeksa poTečan-ja protneta na enega zaposl-enega zato. ker so ti kolektivi odvajali večje zne&ke v sklad za samo«tojno razpolaganje.
Planiranje prometa in dmge težave
Ker ima plažeranje po ačim,ku še vedno p»sku*ni znafiaj, ker še ni predpi«ov, ki bi ga urejali, nalfMi njogovo izvajanje ' praksi na nekatere težave, do izraza pa prihajajo v planiranju in dinamiki pla.na, v praviini razdelitvi zaslužka po procfaj-nih oddelkih in v nagrajevanj!! Ijndi na delovnih mest .h, kjer dclovnj čas objek-tivno ne more (rajati osejn ur. Ka,kor p<v u<larjajo, je problem tudi v tem. da ,je nakup blaga vezan na povprečne zaloge. Ena izmed. težav je tudi. kako obračuna-vati učinek — po količini ali vrednosti prodanega blaga. Ce bi obračunavali po vr«d.nosti v tekooiJi nenah, bi s tem še ve<lno ne bile odpravljene teŽDJe po po-višainju cen.
Od vsch teh vprašanj je posebno zani-
mivo planiranje prometa. To toliko bolj, ker plačevanje po učinku demaniira mne-nja, da v trgovini ni mo.goče pianiratii. V sedanjem položaju s<> res še redno ie-žave v zvezi z izdelovanjem realnih pla-nov. Fot pa je odprta, širše izvajanje pla-čeVanja po učinku pa bi omogo&ilo. rfa bi te probleme laže rešili. Prr; sklep omp-njencga posvetovanja pa je bil prav bolj široko in bofj smelo uvajanje tega načina plačevanja. S'jego-vo uspe^BO izvaja-nje v vsej veji trgovine bo odvisno ne samo od prizadevanj organov samoirpravljanja iti sindikalnih orgainizacij v podjetjih. tem-več tudi od podpore in pomoči. \u jo bodo pri lem nudili zbornice in ljudski odbori. Sevpda se računa tudi s tem. da bo sistem plačevanja po uoinku v celoti regiiliran z zakonskinM predpisi.                     B. Š.