Q / > QlSZlcm '//AyD f-Jx/Suce-. KC. 195 AM€RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY li'i 1 slf aerv-mg CUicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Franclaco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R ea 4 t'-) ■; Britanci in Francozi se pogajajo za skupni sistem nadzvočne potniške letalske službe v Evropi in Aziji. Eačunajo tudi na Japonce. NEW YORK, N.Y. — Načelnik British Airways Board Da-vid Nicolson je tudi pretekli teden razlagal časnikarjem, da se do nadzvočni letalski potniški Promet uveljavil najprej v Ev-ropi in Aziji, pa nato nujno segel tudi preko Pacifika in Atlantika v Ameriko. Britanija, Francija in Sovjetska zveza so že sredi pogajanj o uvedbi skupne nadzvočne potnike letalske zveze med Zahodno Evropo in Daljnim vzhodom preko Sovjetske zveze. Pričaku-lejo, da se bo v to pridružila tudi Japonska, ki naj bi že pokala zanimanje za Concorde, Padzvočno potniško letalo, ki ga Preskušata Velika Britanija in Erancija, ko sta ga skupno razili in zgradili. Sovjetska zveza ima sama slično letalo TU-144 z nekako e-Pakimi sposobnostmi in obse-g°iii. Britansko-francosko letalo Concorde in sovjetsko TU-144 Paj bi sestavljali bodoči sistem Padzvočnih letalskih zvez, ki bi °bsegal ves evrazijski konti-Peiit, pa se kasneje še raztegnil Preko Pacifika na vzhod in jugovzhod in preko Atlantika. Erancozi in Britanci so misli-P da bodo nadvzočna potniška ®tala morala na poletu preko ‘-SR daleč na sever, da ne bi S • • V svojim šumom motila gosto Paseljene predele, pa je načel-Pik Aeroflota, sovjetske letalske ^rvžbe, Aleksander V. Besedin ^eJal letošnjo pomlad, da Rusov ° r-e bo motilo. Eot sedaj izgleda in kot je predvideno, bi naj bile nadzvoč-116 letalske zveze odprte v letu vsaj obe letali, Concorde 19?5, . JP TU-2a 144, bosta tedaj sposobni redni promet. Ameriške leske družbe, ki obsegajo naj-ecji del svetovnega letalskega 0j0rne^a’ se doslej še niso niti ločile za nakup in rabo novih ^adzvočnih letal. Njihova na-Clla letala Concorde so samo Ppgojna. Novi grobovi IS Joseph Stražišar Včeraj je umri zadet od srčne kapi v Euclid General bolnišnici 79 let stari Joseph Stražišar ; Sr. z 19102 Arrowhead, rojen v I Mateni pri Igu pod Ljubljano, j od koder je prišel v ZDA 1. 1910 in bil zaposlen 42 let v železniških delavnicah NYC, dokler ni šel 1. 1958 v pokoj. Zapustil je ženo Mary, preje Grili, otroke Josepha Jr., Almo Kravos, Ray-monda J., Lillian Tibyash, Valentina, Aliena in Ludwiga. hčerka Mary je umrla prect njim. Bil je 24-krat stari oče in 3-krat prastari oče. Pokojnik je bil član SNPJ št. 128, ZSZ št. 32, Kluba Ljubljana, Kluba slov. upokojencev v Euclidu in balincarskih klubov na Recher Ave. in na Waterloo Rd. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na All Souls pokopališče. Joseph Strumble Na svojem domu na 20751 Lake Shore Blvd., je umrl 63 let stari Joseph Strumble, rojen v Clevelandu, zaposlen skozi 45 tet pri Penn-Central železnici, veteran druge svetovne vojne, brat Josephine Gray, Ann Stefančič, Villiama, Alberta in Helen. Pogreb bo v sredo ob 8.15 iz Zeietovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerke\ Marije Vnebovzete ob 9., nate na Kalvarijo. Anton Zadnik V nedeljo je preminul v Tam-1 pi, Ela., 79 let stari Anton Zadnik s 4005 Inman Avenue, ki je 1 do pred 12 leti živel z družino i v Mantui, Ohio, rojen v Koz-1 jani pri Slivju na Primorskem, | od koder je prišel v ZDA 1. 1912, ' mož Angele, roj. Vatovec, oče 1 Antona, Alberta, Josepha, Ru-j dolpha (odvetnika v Cincinnati, 1 O.), dr. Valentina (geologa', j Washington, D.C.), Arthurja, 1 Angele Skerbec in Mary Javu-: rek, stari oče in prastari oče, | brat Josipa (Euclid) in Janeza i (v Slov.). Pogreb bo iz Ferfolia !pogrebnega zavoda na Union 1 Avenue v četrtek ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. ^oljska in Francija Podpisali pogodbo o ^O-letnem prijateljstvu ^ ■^■BlZ, Fr. — Tekom 5-dnev-obiska poljskega vodnika tei^ar(^a Giereka v Franciji pre-i teden je bil sklenjen in Pri’^San ^0Sovor ° 10-letnem Mteljstvu in s o d e 1 o vanju ^ Francijo in Poljsko. V Sporazumu !e poudarjeno £ rri0 sožitje in zmanjšanje na-r0 °s':p Eot temelja miru v Ev--i -1 ih v svetu. Francija je Polj- k/g Paia 300 milijonov dolarjev — Jta za nakup strojev in dru- k: ; ‘hpitahrih vlog v poljsko go-let arstvo tekom prihodnjih 3 bi ~ °^sEi gost E. Gierek je de-°k koncu obiska v Franciji, “Jostj Pričvakoval od te§a obiska ' crnenski prerok pravi; SUNNY sla temperatura okoli 60. sončno milo. ee š@ mim zategnjeni KAIRO, Egipt. —- Čeprav je napovedan obisk predsednika egiptske vlade v Moskvi, ni nobenih izgledov, da bi se Sovjeti vrnili v Egipt. Dr. Aziz Sidky bo potoval 16. oktobra v Moskvo ne zato, ker so se odnosi med E-giptom in ZSSR izboljšali, ampak zato ker se niso, je zapisal Abdel Kuddous v znanem tedniku Akhbar al-Yom. Pisec očita v članku .Sovjetski zvezi, da je delala z Egiptom kot “spreten draguljar, ki napravi dobiček v svojem poslu, ne da bi izpolnil obveznosti strank ali izgubil njihovo prijateljstvo”. Časopisje v Kairu je ponovilo izjave Sadata, da je Sovjete odslovil, ker niso oskrbeli Egipt z modernim orožjem, posebno z letali MIG-23. Te izjave so bile objavljene pretekli četrtek v beirutskem listu, ki je prinesel razgovore svojega sodelavca s Sadatom. Sodijo, da pomeni pisanje e-giptskega lista odločnost Sadata vztrajati pri svojem stališču do Sovjetske zveze, ko se je Sirija zbližala z njo. CLEVELAkiD OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 10, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Vlada ZSSR priznala skromno žitno letino Za Dan farmarskega delavstva je časopisja priznalo slabo žitno letino, pa tudi zagotovilo prebivalstvo, da ne bo pomanjkanja. MOSKVA, ZSSR. — Zadnjo nedeljo, ko so slavili Dan farmarskega delavstva, je Komso-molskaya Pravda prinesla obsežno poročilo o letošnji žitni letini, v katerem priznava, da je bil pridelek žita: za 27.5 milijonov ton manjši, kot so načrtovali. Vzrok je bilo izredno neugodno vreme, predvsem huda zima in nato suho, vroče poletje v evropski Rusiji. Predsednik Vsesovjetske Leninove akademije poljedelskih manosti Pavel P. Lobanov je v obsežnem članku zapisal, da letošnji skupni pridelek ne bo manjši od povprečnega v zadnji petletki 1966-70 in da je oskrba z žitom zagotovljena tudi z drugimi ukrepi. Ti ukrepi so verjetno nakup pšenice v tujini, predvsem v ZDA. V sovjetskem časopisju ti na-šupi niso bili doslej omejeni, /endar izgleda, da del javnosti ve za nje. Kljub vsemu je v te-ku po vsej Sovjetski uniji kampanja za varčevanje s kruhom, s pozivom, da je treba spoštovati vsako njegovo drobtino. Pridelek v Sibiriji in Kazak-;tanu je bil prizadet po,dežju in rgednjem snegu, pa tudi po sla-oi organizaciji. Lobanov pravi, da bo letos na razpolago 167.5 m Eii-iaJ q nasledstvu PEKING, Kit. — V nedeljo se. je predsednik vlade Cu En-laj razgovarjal tri ure in pol s skupino urednikov ameriških li-j stov, ki je na obisku na Kitaj-j skem. Pri tem je ponovno govoril o tistih, ki naj prevzamejo vodstvo Ljudske republike Kitajske, ko bodo sedanji vodniki omagali. Ponovno je omenil Yao Wn-Yuana, partijskega ideologa in pisatelja, starega okoli 43 let, ki je že dalj časa v vodstvu kitajske KP? Yao je eden od dveh glavnih tajnikov radikalnega krila Komunistične partije v Šanghaju. On je s svojimi uvodniki v vodilnem šanghajskem listu sprožil kulturno revolucijo sredi šestdesetih let, ki je pometla z Liu-Šao-čijem. Ču je dejal, da je na splošno s kitajsko mednarodno politiko in njenimi uspehi zadovoljen. Omenil je sprejem Kitajske v ZN in priznanje kitajskega režima tekom zadnjega leta od nad 20 držav. eiata po pomoli s na sl; Zadnjega julija letos je neki letalec po pomoti odvrgel kraj Haifonga, u. zakrivil smrt večjega števila civiliste v. Poročilo sodelavcev Tine New York Timesa, dopolnjena s poročili političnih vodnikov, kažejo, da je predsednik Nixon daleč spredaj v večini držav. McGoVern vodi trdno le v District of Columbia. — Po poročilu L, Harrisa vodi Nixon povprečno po vsej deželi s 27%! WASHINGTON, D.C. — Ko zahodnih in gorskih državah ter je do volitev še štiri tedne, je na industrijskih državah Sred-očitno, da bo Nixon odločno njega zahoda. Šibek je na Se-zmagal, če se v zadnjem trenut- verovzhedu in na Zahodu. Od ku ne dogodi kaj takega, kar bi vseh velikih držav ima McGo-lahko množično spremenilo raz- vern najboljše izglede na zma-položenje volivcev. The New, go v Kaliforniji. Nixon v svoji York Times, ki se je izjavil za ! domači državi ni bil nikdar po-McGoverna in ga podpira v ( sebno trden, svojih uredniških člankih, poro-. McGovern je upal na zmago s ča, da kaže iz povpraševanj nje-: tem, da bi prevladal v 10 veli-govih sodelavcev v vseh 50 dr- kih državah s skupno 220 voliv-žavah, da je predsednik Nixon' nimi možmi ter v 10 manjših s skoraj v večini od njih daleč 1 60 do 70 volivnimi možmi. Za spredaj. Pripominja pri tem, da enkrat izgleda, da pojdejo ti upi danja domoljubja, obe glavni stranki računata, da ' po vodi vsaj v Ohiu, Illinoisu, Kojstni danse bo razlika do volitev precej 1 M i c h i g a nu in Pennsylvaniji, Zvesti naročnik AD Frank zmanjšala, vendar ne toliko, da brez katerih demokrati ne mo-, štrukelj, 6131 St. Clair Avenue, bi ogrožala obsežno zmago Ni- rejo zmagati, če nimajo za seboj'praznuje danes svoj god in 70. xona. | Juga. V teh državah mora zato rojstni dan. Čestitamo! Ce bi bile volitve zdaj, sodijo,! McGovern obrniti razpoloženje Dopolnilo— da bi McGovern pogorel komaj' volivcev sebi v prid, če naj o-; Mrs. Agnes Leskovec je spo-kaj manj kot je leta 1984 sen. j hrani vsaj upanje na zmago. ročila v zvezi z dopisom v pet-B. Goldwater. Edino, na kar | V začetku oktobra | kovi AD “In še znamke... . da lahko trdno računa, so volivnif fio -Qo ! Je nien Pravi naslov 31015 Bon- i | Iz Clevelanda i in okolice Visoka starosj*-Dolgolbtofnaročnik AD B. J. Hribar, 954 E. 144 St., bo 12. oktobra dopolnil 91 let. K rojstnemu dnevu čestitamo in mu želimo vse dobro! Glavno so službe— The Cleveland Press poroča, da so njegovi sodelavci, ki so se podali med visokošolsko mladino, da vidijo, kaj misli, prišli do zaključka, da se ta malo meni za vietnamsko vojno in da ji ni donobenega izmed letošnjih predsedniških kandidatov, gleda preko njih v bodočnost in na možnosti zaposlitve, ko bo končala študije. Odklanja skrajneže, ki so jo postavili v slabo luč in ne vidi nobene “vrzeli” med rodovi in ne priznava upa- Znam poprasevaiec javnega aid Dr., Willowick, Ohio 44094. v svo- Zadnji dan za vpis WASHINGTON, D.C. — Te-milijonov ton žita, med tem ko kom zasliševanj pred senatnim bi naj znašal po petletki 195 mi- odborom za begunce je maj. iijonov. Pisec ne pove jasno, ali gen. John W. Pauly iz Skupne- mežje v District of Columbia, iz- j gmd ima še v štirih državah, mnenja Louis Harris je kar bi mu vse skupaj dalo 87 jem zadnjem povpraševanju, j 1 v°Evni imenik— volivnih mož. McGovern je za izvedenem v dnen 3-5. oktobra Danes je zadnii dan za %is v pvcie bombe na Ha Ly, O-'las spredaj v West Virginiji, ne- QOgnal> da je iNixon po vsej 1 vollvm irneniK “Be, m se 'kako vitri* pa je z. Nixonom v dtezeii se vedno prec, McGover-: ms.° vanJ vpisani’ pa hočejo ,. državah Massachusetts in Wis- nnm v razmeriu fin-sa Tn , novembra voliti. Glavni v. ::v- ni urad v mestu bo odprt od 8.30 zjutraj do 9. zvečer. nom v razmerju 60:33. To je i consin, ki sta po tradiciji bolj prav enako razmerje, kot je! liberalni in sedaj z McGover- dij0 v letošnjem marcu, ko je nom posebej v vprašanju Viet- McGovern bil na splošno še kotlarna. maj kaj poznan. je bilo vse razpoložljivo pridelano doma ali ne. žito ga glavnega stana oboroženih •sil priznal, da je neki pilot 31. julija letos po pomoti odvrgel bombe na področje Ha Ly Haj-fonga, pri čemer je bilo porušeno poslovno naselje in je bilo mrtvih. Nixonu zmaga “skoraj’ zagotovljena Zadnje vesti Nixon je v zadnjih dveh tednih izgubil en odstotek podpore j BARIZ, Fr. Henry Kissinger med volivci, razlika med njim j Egipčani ne marajo “vitke lini je”! KAIRO, Egipt. — Egipčani, kot izgleda, imajo radi bolj “po-jvetie število civilistov Javna in lepo zaobljena dekle-j Uničujoč letalski napad na Ha ta in žene, “vitka linija”, ki je Ly je razkril R. Clark, bivši moderna na Zahodu, jim ni pravosodni tajnik, ki si je ogle-srav'nič všeč. j dal njegove posledice tekom “Debela linija”, ki jo skušajo' svojega obiska v Severnem Viet-deseči nekatere s posebno hra- namu. Vladni zastopniki so no, je naletela na odpor pri u- Clarkovo potovanje v Hanoi o-redniku The Egyptian Gazette,1 stro odklonili in obsodili, precej ki se je dvignil proti “reditvi” kritike je bilo tudi v javnosti. Nixon vodi na Rhode Islandu, jn McGovernom se je zmanjšala New Jerseyju, New Yorku, Mis- od 28'na 27%. Pri tem je zani-souriju, Washingtonu, Kalifor- miv0j da je ta 0dstoteK treba niji in v Južni Dakoti, domači piipicati skoraj izključno črnim državi McGoverna. V teh drža- volivcem, ki so se pred dvemi vah ima McGovern, kot sodijo tedni izrazili za oba kandidata sedaj, možnost predsednika Ni- v razmerju 67:22 v korist Mc-xona ujeti in osvojiti 132 voliv- Governa, tokrat pa v razmerju nih mož. V 40 drugih državah 82:12 za McGoverna. je Nixon tako daleč spredaj, da Nixon vodi posebno močno na McGovern ne more računati na Jugu dežele, kjer so se izrazili zmago v njih razen, če bi prišlo zanj v razmerju 70:25, med tem do množičnega prehajanja od ko je odnos v glavnih 8 državah Nixona k njemu. V teh državah na severu le Nixon-McGovern je skupno 372 volivnih mož, 102 54:38! egpitskega nežnega spola. V Maj. gen. J. W. Pauly je de-i več, kot je potrebnih za zmago. Vse zavisi od tega, v koliko ivojem članku se je postavil jal, da Pentagon ni dobil poro-proti propagiranju redilnih čila o obsegu in škodi tega na-sredstev in same “debele linije”, pada “po pomoti”, ker poročila, Izrazil je upanje, da bo mini- ki prihajajo v vrhovno povelj- Po teh računih in ugotovitvah bo mogoče McGovernu ali pa sodeč bi imel Nixon zmago že samemu Nixonu spremeniti | zagotovljeno. | razpoloženje volivcev v zadnjih! Predsednik Nixon gradi na tečnih. Zanimiva je Harrisova i strstvo za_ zdravstvo “redilno stvo, ne navajajo škode, ki na- trdni podpori Juga, kjer McGo- ugotovitev da so volivci v raz-marmelado” in druga redila za stane na ciljih, ki niso bili do-( vern nima izgleda, da bi zmagal merju 46:41 proti res veliki ženske temeljito pregledalo. ločeni za napade. j v niti eni od držav, v jugo- res zmagi Nixona. V pogledu zaupanja volivcev vodi Nixon v razmerju 60:29. t KISSINGER RAZLAGA — Glavni predsednikov svetovalec za narodno varnost dr. Henry Kissinger je zadnjič razlagal novinarjem položaj razgovorov o končanju vojne v Vietnamu. Šfcrajk v Honoluluju HONOLULU, Hav. — Prvič po letu 1249 je prišlo tu do štrajka pristaniškega delavstva včeraj zjutraj. Razgovori sicer niso bili pretrgani, toda vodniki pristaniškega delavstva so se naveličali, ko pogajanja niso privedla do nove pogodbe. Unija pristaniškega delavstva je ustavila prekladanje, nakladanje in skladanje tovornih ladij, oskrbuje pa še dalje pptni-ške ladje, pošto in vojaški prevoz. Štrajk je omejen na pristanišče Honolulu, v ostalih pristaniščih na Havajih se promet nemoteno nadaljuje. -----o------ in A. Haig se tu že tretji dan lazgovarjata z zastopnikoma Hanoia Le Due Tho-jem in Xuan Thuyjem o končanju vojne v Indokini. Obe strani molčita o tem, kako razgovori potekajo in Bela hiša svari pred vsakim večjim optimizmom. SAIGON, J. Vict. — Rdeči so zasedli dei ceste št. 13 severno od Saigona, od koder jih skušajo vladne čete že nekaj dni pregnati, pa so le delno uspele. Ameriško letalstvo je v nedeljo in včeraj bilo ponovno nad Severnim Vietnamom, tudi nad področjem Hanoi-Hajfong. Pri tem je bilo eno ameriško letalo Phantom izgubljeno, oba letalca pa pogrešajo. ATENE, Gr. — Grčija je dovolila ameriškim mornarjem 6. flote in njihovim družinam enake pravice in ugodnosti kot jih ima ostalo ameriško vojaško osobje v Grčiji. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Zastopnik Ugande je izjavil, da Azijcem, ki ne bodo mogli pravočasno zapustiti Ugande, ne bo nihče delal sile in da bodo uživali enake pravice kot vsi drugi tujci, dokler ne pridejo na vrsto za odhod. ZAGREB, SRH. — Tu se je včeraj začela sodna razprava proti vodnikom Matice Hrvat-ske, ki so obtoženi protidržav nega delovanja in ustanovitve gibanja za ločitev Hrvaške od Jugoslavije. Gen. Abrams odobren WASHINGTON, D.C. - Senatni odbor za oborožene sile je pretekli teden soglasno potrdil imenovanje gen. Abramsa NyIonske gume INDIANAPOLIS, Ind. - Ny-lonske gume so pri znanih dir-j novega načelnika glavnega sta-kah na Spominski dan tu na 500, na vojske. Na to mesto ga je milj uporabljali leta 1954. Od te-' predsednik Nixon imenoval še v daj jih je na razpolago več vrst.' preteklem juniju. /IHEfilŠKA Donosim /ViVTI • i? i c- » v— i ■ < > A l I C'.air Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and international Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20,00 per year; $19.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 195 Tuesday, Oct. 10, 1972 Nosilci slovenske pesmi dobrodošli, propagandisti komunizma pa ne! je v deželi usidran še vedno duh Hitlerjevih časov, ki je hotel Slovence iztrebiti. Po koroški domovini so plenili in ropali Turki, del Koroške so zasedli Francozi, Koroško je okupiral Hitler z avstrijsko legijo, Koroško so zasedli Angleži, vse je minilo. Slovenci smo ostali, c'etudi v vojni s tablami, ne bomo klonili glave in z delom dokazali, da smo, bomo tudi to bitko dobili. Uničene table ne morejo dokazati, da Slovencev v deželi ni, pač pa dokazujejo vzdušje, da Koroška še ni zrela za svoje probleme, od združene Evrope pa smo bolj oddaljeni, kot smo bili v času raznih zasedb. Dokazi nestrpnosti v deželi so ponovno izpričani, če poskušajo požar sedaj gasiti tudi stranke in razna društva, ni odločilno. | no ‘The Star Spangled Banner’, na koncu nosa solzo, ki je prr Zložil jo je katoličan Francis vrela iz očes Marije. Key v začetku civilne vojne. I BESEDA IZ NARODA j i | tašivo Iras št. 8 A0Z praznif® 80-ietnico CLEVELAND, O. Predno so začele prihajati v našo deželo razne pevske in druge glasbene ter folklorne skupine iz Slovenije in Jugoslavije, smo poudarili, da so nosilci slovenske kulture med,nami vedno dobrodošli, da pa ne maramo, da bi jih ko-\ muriistični režim v S. R. Sloveniji izrabljal v politično pro-ptfgando. Tako je bilo tudi uradno stališče vlade ZDA, zato je leta 1953 odklonila že pripravljeni obisk znanega “Slovenskega okteta”. Zdi se, da nekateri obiskovalci iz Slovenije tega ne vedo ali pa v svoji vnemi za sedanji režim v S. R. Sloveniji |co svojeSa obstoja pozabljajo, da so prišli v ZDA med svoje rojake prepevat, j nam(^ jim posredovat lepoto slovenske pesmi in melodije. Slovenska narodna zastava je od leta 1848 bela-modra-rdeča, to je ostala, pa naj je oblastnikom v Sloveniji to všeč ali ne. Bela-modra-rdeča zastava z rdečo petokrako zvezdo v sredini je le zastava Socialistične republike Slovenije in sedanjega njenega režima. Kot taka seveda nima nobenega opravka v slovenskih narodnih domovih in drugih slovenskih narodnih ustanovah izven S. R. Slovenije! Če katera skupina, ki želi iz Slovenije na obisk med nas v ZDA, misli, da ne more nastopiti s svojo pesmijo, melodijami in plesi brez uradne zastave S.R. Slovenije, naj mirno ostane doma v S. R. Sloveniji, kjer si lahko za svoje nastope postavi cel gozd zastav z rdečo petokrako! Dostojen gost se v hiši svojega gostitelja vede ljubeznivo, gleda, da mu ustreže, ga ne žali in mu ne skuša delati nobene sile! Smo H na poti v Evropo? V Celovcu v Avstriji izhajajči slovenski “Naš tednik” je 28. septembra 1972 objavil pod gornjim naslovom članek, ki je brez dvoma zanimiv tudi za naše čitatelje. Glasi se: Nedavno so na Dunaju praznovali obletnico evropskega gibanja. Kmalu nato so arabski razbojniki na olimpiadi v Muen-chenu ugrabili 11 izraelskih športnikov in jih umorili. O-limpiada je svetovni znak miru in merjenja telesnih zmožnosti in vrlin vseh narodov in bi ne smela biti prilika za obračune političnih sovražnosti. Streli v Muenchenu so razburkali duhove in našli tudi odmeve v arabskem svetu. Temu zločinu je sledila ugrabitev švedskega letala po hrvaških ustaših, ki so potnike letala spustili, ko jim je švedska vlada izročila sedem na Švedskem zaprtih Hrvatov, med njimi dva morilca jugoslovanskega veleposlanika Roloviča v Stockholmu, ko so dobili od švedske vlade popotnico v znesku pol milijona švedskih kron. Letalo pa so prisilili na let v špansko prestolnico Madrid. Španska vlada je vso skupino hrvaških ustašev zaprla, ni pa znano, ali jih bodo v Španiji sami sodili ali jih bodo vrnili Švedski. Zadnji teden so se po evropskih prestolnicah pojavila pisma, oddana v holandskem Amsterdamu, naslovljena v prvi vrsti na izraelska predstavništva in osebnosti. V teh pismih je bilo spravljeno razstrelivo, ki naj bi pri odpiranju eksplodiralo. To je le par primerov za vzdušje, ki vlada v Evropi in je slika dejanskega stanja na naši celini. Evropske države P3 prodajajo orožje afriškim in azijskim državam, da morejo mali narodi nadaljevati medsebojno morijo. Take so dejanske prilike, tako je vzdušje med narodi in državami, kljub lepim govorom o združeni Evropi in kljub dolgoletnemu trudu, da bi vsaj omejili oboroževanje. Naš življenjski prostor je majhen in človek bi smej pričakovati, da smo vsaj v tem prostoru pripravljali in pripravili pot v Evropo. Govorili so o toleranci, o strpnosti, o mirnem sožitju dveh narodov v deželi. Govorili so o enakopravnosti, nagla-šali so, da morajo slovenski skupnosti dati vse pravicef ki so ji zagotovljene po besedilu in duhu člena 7 državne pogodbe. Sedemnajst let po podpisu državne pogodbe je pričela vlada brez sodelovanja prizadete manjšine izvajati le v malenkostnem obsegu obveznosti člena 7. Zadnji teden je pokazal, kako vzdušje je ustvarilo pisanje koroških listov v deželi. Zopet in zopet smo brali, da posiljuje manjšina večinski narod, kako vlada in večinski narod izpolnjujeta vse obveznosti. S to gonjo proti koro-šivim Slovencem se je nabralo toliko goriva v tankih koroške nestronosti, da je začelo goreti 'ob par več ali man; posrečenih krajevnih topografičnih napisih. V prvi in dru* gi noči so bili z lakom premazani slovenski — Pred leti so naši pionirji s 'pogumom in veseljem gradili slovenske narodne domove, cerkve in izletniške prostore. V svoje lastno varstvo so ustanavljali bratske organizacije, podporna društva, ki so se naglo širila in rastla. Med nami je bilo tudi dosti družabnega življenja in živahno kulturno delovanje ni nikdar obstalo. Društvo Kras št. 8 ADZ bo praznovalo 14. oktobra 60-letni-in dela. V ta bo v Slovenskem domu j na Holmes Avenue slavnostni banket, na katerega odbor vljudno vabi vse članstvo, pa tudi prijatelje. Lep spored.se bo začel ob petih popoldne. Ob tej priložnosti bodo predstavljeni 50-letni društveni člani, to so taki, ki so že 50 let in več člani našega društva. Po sporedu bo ples in vesela domača zabava. Vstopnice so na razpolago po $3.50 za odrasle, za otroke po $1.75, samo za ples pa po 7. uri zvečer po $1. Za Vstopnice lahko pokličete predsed. 481-8709 ali taj. 531-6631. Rezervirajte jih pravočasno! Na svidenje v soboto, 14. oktobra, v Slovenskem domu na Holmes Avenue! Mary Kobal, taj. do' imeli uposleni delavci priliko prisostvovati. Po prireditvi bo prijateljska zabava in ples, za katerega bodo igrali Henčko-vi fantje. Henček Burkat ansambel šteje štiri godbenike, tri pevce in humorista Marjana Robleka. Ansambel se specializira v slovenskih narodnih vižah, spremljanih s petjem kot Slaki. Igrajo že od leta 1966. Prvič so nastopili na ljubljanskem radio-programu “Pokaži kaj znaš” in so postali takoj popularni. Razen v Jugoslaviji so nastopili že v mnogih drugih državah in lani so igrali na izseljenskem pikniku 4. julija v Škofji Loki. Za radio so posneli že več kot 200 pesmi in osem plošč, izmed katerih je najbolj popularna “Stari smeh”. Skladbe so vse Plenčkove, lirika pa Marjana Stareta. Henček Burkat je doma iz/ Novega mesta, ostali pa iz okolice. Razen Henčka so v ansamblu še: Bogdan Cater, Slavko Vidrih, Viki Muženič, pevci Jože Križah, Dušan Križah, Tomaž Brank ter humorist Marjan Roblek. Vsi ljubitelji naše lepe glasbe so prijazno vabljeni! Frank Česen SCansaške drobtinice Ljuika med pšenico CLEVELAND, O. — V evangeliju stoji, da dvema gospodoma ni mogoče služiti. Na to sem se špomml, ko sem bral v AD o dr. J. Edgarju Lavovu, nekdanjemu priorju v Pleterjah. Tam so se zbirali partizani in prior Edgar je bil večkrat pri njih in z njimi, kot sam priznava. Katoliški duhovnik pa v komunistični družbi! Leta 1944 sem obiskal ranjenega domobranca. Mati je bila pri njem in mu stregla. Strežnica je bila na partizansko stran, pa je rekla žalostni materi: Vidite, kaj se je zgodilo z Vašim sinom. Mati je odgovorila: Imam štiri sinove. Ljubim jih, toda rajši zastava vidim vse mrtve kot domobrance kot pa enega živega komunista! To je bil odgovor poštene, slovenske dolenjske matere v onih žalostnih dneh! Prosimo Boga, da bo p. Edgar- KANSAS CITY, Kans. — V nedeljo, 19. sept. 1972, ob lih se je zbralo na šolskem dvorišču Sv. Družine precej učencev, faranov in sestre okrog droga, na katerem plapola ameriška zastava ob šolskih dneh. Prisostvovali smo domoljubni prireditvi: “The Flag Raising”. Pod vodstvom Mrs. Anthony Steinmetz je prikorakalo iz šole šest članic lokalnega Military Order of Cootie No. 2 v krasnih belo-rdečih uniformah. Sledilo jim je sedem Kolumbovih vitezov, katerih voditelj je bil naš faran Frank Franko. V polkrogu so se postavili pri drogu Joseph Keller in Francis Jadrich, učenca 8. razreda, sta dvignila ameriško in zastavo države Kan-j sas na drog. Vsi smo stali v po-| zoru in citirali “The Pledge of J Allegiance”, to je, obljubili smo zvestobo zastavi in državi, ki jo predstavlja. Veselo je Rev. Elmo Romagosa, urednik The Claron-Harold, list škofije New Orleans, natančno poroča o vsakovrstnih poizkusih, ki jih je delal, da bi se prepričal, če ne tiči za tem kaka prevara ali sleparija. S seboj je vedno jemal fotografa. Neko jutro je začel kip “jokati” že ob 4h. Fr. Breault je telefoniral Rev. Ro-magosi, naj takoj pride. Ker je moral maševati ob po 7h, je šele po sv. maši odšel v cerkev, kjer je Marija prenočila. Romarica je še vedno “jokala”. Gospod je vzel nekaj solz in jih poslal v laboratorij, ki je potrdil domnevo, da so res človeške solze. Ker je g. Romagosa bil od začetka precej skeptičen, smemo verjeti, da je vest o Marijinih solzah resnična. Ali Marija ne more storiti čudeža, da s tem spreobrne kako dušo? In če res joče — ima vzroka dovolj ... Nadškof Hannan je dejal: “Bog lahko dela čudeže, če hoče. Kristus je delal čudeže. Naša vera sloni na čudežu Kristusovega vstajenja. Ali bi ne bilo čudovito lepo, če bi mogli tako živeti, da bi se Kristus radoval in bi se Mati božja smehljala? Oba imata dovolj vzroka za žalost in solze.” s. M. Lavoslava S' ------o-- zapiapovala v vetru in povem vam, da je bil to eden takih trenutkov, ko je srce polno hvaležnosti do Boga, da smemo živeti v svobodi pod našo zvezdnato zastavo. Česa bi ne žrtvovali milijoni zasužnjenih narodov, ju dal pravo spoznanje, predno j ko bi mogli živeti pod našo se bo poslovil od tega sveta! Jožef Zupančič ------q----- Henčkov ansambel v EmMii EUČLID, O. — V Ameriki s nahaja odličen glasbeni ansam-1 Washingtonu. Robert Docking, bel Henček Burkat iz Sloveni-j guverner države Kansas, pove v je, ki je imel že več uspelih jia-1 pismu, stavo! Nato je Mrs. Steinmetz govorila o spoštovanju ameriške zastave. Sledilo je čitanje pisma, ki ga nam je poslal kongresnik Larry Winn iz Washingtona. On nam. je tudi poslal zastavo, ki je prej vihrala na Kapitelu v za1 o; stopov; v Kanadi in Združenih državah, gim bo imel prireditev tudi naše upokojence v Euclidu, Vstopnina je znižana na $2 za j osebe. I Prireditev bo v četrtek, 12. I oktobra, v Slovenskem društve- no bili z :akom premazani slovenski deli table ali nem domu na Recher Ave. Pri-pa so table sploh izginile. S temi dejanji je dokazano, da četek bo ob 7. uri zvečer, da bo- naj bo mladina ponos-sedaj v J na na zastavo države Kansas. Med dru-. Vzeli so jo s kapitola v Topeki, da nam bo govorila o ljubezni do domovine. • Ponosni smo na obe zastavi in si štejemo v čast in odliko, da so se spomnili naše majhne šole na višjih mestih. To patrotično prireditev smo končali z narodno ameriško him- Njegova vnukinja je slavna katoliška pisateljica katoliških novel o Lurški Bernardki in Mali Tereziki. Ker se bliža narodni praznik Kolumbovih vitezov, bi bilo lepo, ko bi si Slovenci preskrbeli ameriške zastave in jih razobesili. Na Labor Day smo me bile edine v naši ulici, ki smo izpričale svoje domoljubje s tem, da smo izobesile zastavo. Človeka res srce boli, ko vidi, da Amerika več ne ljubi svoje zastave, za katero je prelivalo kri tisoče in tisoče državljanov. Če bo kdaj nad našimi hrbti plesal tuji bič pod tujčevo zastavo, tedaj se bomo z obžalovanjem spomnili svoje zanikrnosti — a bo prepozno. Sedaj, dokler še živimo v prostosti, pokažimo A-merikancem, da smo Slovenci dobri državljani, ki ljubimo svojo domovino, ki nas je sprejela pod svoje okrilje. Kdor je dober Slovenec, mora biti tudi dober Amerikanec. Vsa čast Ameriški Domovini, ki vedno opozori čitatelje, naj razobesijo ameriško zastavo na narodni praznik. Samo to je križ, ker mi dobimo list navadno šele en teden pozneje. A Drobtinica o rožnem vencu. Ko je nadškof Sheen govoril j ob pogrebu škofa Nulty-a, je povedal med drugim, da je pokojni opravil vsak dan sv. uro. Navadno jo je končal z rožnim vencem. “Tukaj smo zbrani na praznik Marijinega rojstva. Kar lahko si predstavljam, kaj se godi v nebesih, škof McNulty stopi pred Jezusa, da bi se Mu predstavil. ‘Že prav! Nisi tujec. Moja Mati mi je pripovedovala o tebi!’ ” Ali bo mogel Jezus reči tudi nam, ^ko se bomo prikazali pred sodnim stolom: “Dobro te po- znam. Moja Mati mi je večkrat pripovedovala o tebi, da si rad molili rožni venec, zato te je vzela v svoje posebno varstvo. Z rožnim vencem si častil tudi mene, ko si molil “Oče naš”, ki sem ga Jaz učil apostole. “Slava Očetu itd.” je prelepa himna Presveti Trojici. “Zdrava Marija” je Gabrielov pozdrav Moji Materi. “Blagoslovljena med ženami” je pozdrav Elizabete. Sv. Cerkev je še dodala, naj Marija, moja Mati, vedno prosi za grešnike ,posebno pa še ob smrtni uri. Marija vse daruje Meni, ničesar ne pridrži zase. Ker si z rožnim vencem dnevno častil Mojo Mater, pridi sedaj v veselje svojega Gospoda.” « Fatimska Romarica toči solze. V prvem tednu julija letošnjega leta je bila v naši škofiji fatimska Romarica, kip Matere božje, ki ga je za ZDA blagoslovil in kronal 13. okt. 1947 tedanji škof Jose Corrca da Silva. Iz Fatime ge je pripeljal John Haffert v Kanado. Od tam jo je spremil v ZDA msgr. Mac-Grath. Po njegovi smrti je vozil fatimsko Marijo brat Rev. Josepha Breault-a. Ko je umrl pred 2 leti, je prevzel skrb za kip fatimske Gospe Rev. Joseph Breault sam. V Kansas Cityju je Marija o-biskala vse večje župnije. Naši župljani so jo šli lahko pozd vit k Sv. Antonu ali pa k Sv. Janezu Krstniku. To so bili res dnevi milosti za Kansasčahe. Na zunaj se ni zgodilo nič nenavadnega, a smemo misliti, da je fatimska Gospa delala čudeže spreobrnjenj v dušah. Zato je prišla k nam. Iz naše škofije so jo odpeljali na iug, v New Orleans. In tam je kip točil solze. Enako pozneje v Altanti, Ga. O tem izrednem dogodku so poročali katoliški in svetni časopisi. Poročevalci so se na lastne oči prepričali oj črnogledi spet strašijo, strašijo tem, kar so pozneje poročali. Ča-! in strašijo ... j sepisi so prinašali tudi fotogra-; Žal, vse to “strašenje”, ki mu fije kipa, na katerem je videti je tudi naš list stal ob strani, od- kar smo sppznali namene partizanskega gibanja, se je izkazalo preveč za upravičeno! Žal ni g°' lo “strašenje”, preočitna resnica je! Razumem, da nam ni mogoče na stvari nič spremeniti. Je Pa naša katoliška dolžnost, da vsaj svojim bralcem razlagamo, kako je stvar v resnici. Razumem0) da naša naloga ni lahka, ker je tudi na katoliški strani mnog0 takih, ki so nasedli prefrigani propagandi in bodo najbrž kljub boljšemu spoznanju ostali tam) kjer so jih ujeli. Vendar nas to ne sme motiti) da ne bi ponovno dvignili glasu in svarili katoličane: Ne dajte se voditi za nos in ne podpirajte stvari, ki vodi naš zasužnjen narod v odpad od Katoliške Cerkve in celo od vere in Boga! Od takrat, ko je p. Bernar napisal ta članek, je že 27 let preteklo. Kako je predvidel vse, kar se bo zgodilo! Sedanje sta nje je hujše, kot so bile slutnje-Res je, da se je prvotno stanje nekoliko ublažilo, vendar kak° daleč so. še do tiste svobode ve re, ki jo v Ameriki uživamo! S° se srečali zdaj s pametjo tis , ki niso svarilom p. Bernar a verjeli? (Pride še) M- T- immm m sniarda JMrožšča ob iO-Iefihi Zdaj] e prišlo do tega, da napovedujejo ločitev cerkve od države. Zopet je treba, da se tukajšnji narod previdno pripravi na ta korak, zakaj če bi takoj razumel, kaj to pomeni, bi ne o-dobraval partizanskega postopanja. Kaj storiti? Spet je treba začeti z ameri-kanstvom .. . potem bo spet lahko šlo in narod bo spet sedel na limanice, kakor že večkrat! Zato so začeli brž dopovedovati, da je tudi v Ameriki Cerkev ločena od države. Torej bodo Starokrajci dobili le to, kar imamo mi tu v Ameriki in smo tako lepo zadovoljni. .. Kakšna bo ta ločitev Cerkve od države, lahko vidimo iz poročil, kakšna je nova prisega za državne uradnike v Jugoslaviji. Niti z besedico ne omenja Boga! Že to nam jasno kaže, da hoče biti nova Jugoslavija ločena ne samo od Cerkve, ampak tudi od vere in Boga! To pa ni prav nič “po ameri-kansko”, zakaj ameriška ustava pozna Boga in pozna vero vanj! Ameriška prisega se dela v imenu Boga! In kaj pomeni ločitev Cerkve od države v Jugoslaviji? Duhovniki ne bodo prejemali nobene plače od države! V šolah se ne bo poučeval krščanski nauk! Zasebne katoliške šole ne bodo dovoljene. Če pa bodo —- jih bo treba posebej ustanoviti in plačati! Vse to bo padlo na verni narod, da bo vzdrževal iz svoje žepa ... Kako bo zmogel, zlasti zdaj, ko je vse razbito in bo najbrže še bolj, ko ne bo imel kaj v usta dejati in s čim obleči, ko bo vse polno bolnikov in ranjencev pohabljencev ... skratka, ko se l?o boril za goli obstanek morda še leta in leta. ! tem bo “nova država” se, da se ne samo ona loči uo kraj^od Cerkve in Bo-j ga, ampak da se tudi ljudstvo rado ali nerado, loči od Cerkve in Boga! Tako bodo partizani kaj lahko dosegli, kar so napo-! vedovali, da bodo namreč uredi-’ li po vojni versko vprašanje po svoje! Uboga katoliška Slovenija, tudi s tega stališča se ti obetajo najstrašnejši časi! - Seveda, bodo spet dejali mnogi naši zaslepljenci: Zagrizeni Rasi kljub soli ■■ v Izraelska raziskovalca uSPf.^ no gojita okoli 180 raSj na zemljišču, ki ga red?1 namakata z morsko vod • TEL AVIV — Na ustreznih tleh uspeva večina rastlin tudi primeru, če jih zalivajo z m°rS vodo, sta po 22 letih raziskav poskusov ugotovila zakonca go in Elisabeth Boyko v izraelskega pristanišča Eilat- ^ parcelah sta poskusno g°jOa rastlin. . , ■ Med tistimi 180 rastlinami, so kar dobro prenesle nama nje s slano vodo, so paradizm > zelje, solata, riž, ječmen in t>ora baž. Nekatere ječmenove sor kot tudi prenašajo sol znatno bolj0 druge. Murve so uspevale ^ še takrat, ko sta uporabljal3 'G do, ki je vsebovala desetkrat v soli kot poprečno morje. Pogoji za uspešno nama ^ nje z morsko vodo: nizka ra ^ talne vode in peščena ah Pr°^ nata, t.j. vodo prepuščajoča z mlja, ki je v njej veliko ha i up°' i ni' Manj slana stoječa voda J° rabna tudi tam, kjer ti pogoj ^ so zagotovljeni. Rastline, v ^ terih listih se nabira sol, na P mer tamariske, lahko vajo k razsoljevanju tal, ce -J je odstranjujejo odpadle, so^ bujoče liste, tako da ti ne nijo tam, kjer so zrasli na zelenih grmičih ali drevesi • ^ konca Boyko že nekaj ^asa, ^oSt izkušata praktično uP°ra .^jh svojih ugotovitev na parcelah. Odporna shramba za nz Okoli sedemdeset kilorne od Alma Ate v Sovjetski jtr°v Azi^ so začeli graditi silos, v rj-bodo lahko hranili 43.000 t° g ža in ki bo kljuboval Potr_e stopnje (po 12-stopenjski e s0 ci). Kazahstanski in^en^r^a2U0 pripravili načrte za m011 gradnjo. ^ezU-l ie- Na gradbišču samo ^ jo v posebni tovarni izd° aa lezobetonske bloke in mo- mente. Silos gradijo zraV^ p0lj, vib kazahstanskih riževi ^ nared naj bi bil čez ^dve .ja Zdaj preurejajo v ri2®va oo.O00 zemljo na površini okoli hektarov. V Kazahstanu ravajo zgraditi več Pra.V0 odpornih silosov za pšeni -o— Afrika je zemlja pl ga A' CAPETOWN, J. Af. " da je friko mislijo ljudje ^est0’ je' to ravninska zemljina, P3^ jansko zemljina planot vseh okoli 4,000 čevij0 Lek^ 40% mnrsko pladino. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Molitev na Zahvalni dan Za sij ljubezni, ki odseva iz oči vseh ljubljenih bitij, za prijatelja, ki prijazno nudi roko, za kruh, ki ga uživamo, za neštevilne zvezde na nebu, za šumenje valov, ki jih odbija in lomi obala, za božjo besedo, ki si jo nam oznanil, za naše bivanje in delovanje. ZAHVALJUJEMO SE TI, GOSPOD, NAS BOGI AMEN. (Po Christopher) Slovo ob odprtem grobu Dragi Ivan Peterlin, prišli smo, da se poslovimo, zadnjikrat na tem svetu. Toliko je vezi, ki so nas družile v življenju, tolikokrat smo bili skupaj, zato smo prišli tudi k temu zadnjemu slovesu. Pod istim praporom smo se bili nekoč za pravo slovensko svobodo. Ista pota so nas peljala čez Ljubelj, proč od komunistične tiranije, v .tujino iskat možnosti svobodnega življenja. Ko je Kanada odprla vrata, smo se zopet sestajali, skupaj kovali in načrtovali svoje upe za. bodočnost. Prišel je slovenski duhovnik in se lotil dela, da bi nam pripravil slovensko in versko sre- ženo, jokajoče hčerke in njihove družine; stali boste ob strani tudi vsem, s katerimi ste se v življenju sestajali, da bi skupaj kaj dobrega naredili. Dragi Ivan, mi bomo delo nadaljevali; šli bomo po tistih potih, ki nam jih kaže razum in narekuje naša vera. Pri tem se bomo Vas s hvaležnostjo spominjali. Vi pa nam na onem svetu posredujte za nas, za naše delo in za naše ideale. Z Bogom, g. Ivan! P. M. Prestopil je iz časa v večnost Težkim poškodbam, ki jih je dobil pri delu, je v petek popoldne, 29. sept., podlegel g. Ivan Peterlin, ki je živel s svojo ženo na 218 Olive Ave., Willow-dale, Ont. Nihče ni pričakoval, da se mu bo življenje tako hitro izteklo. Novica se je naglo raz-razširila po domovih slovenske naselbine v Torontu. Vse je prizadela, zlasti gospo soprogo in tri poročene hčere z družinami. Ivan Peterlin je bil med Slovenci dobro poznan prav od prvih dni, ko so začeli prihajati v Toronto Slovenci kot begunci po drugi svetovni vojni. Če bi hotel opisati vse njegovo udejstvovanje, bi moral napisati zgodovino slovenstva v Torontu zadnjih 24 let. Življenjska pot Ivana Peterlina je bila delo in borba. Med dišče. Skupaj smo stali ob njem‘vojno se je iz pravega sloven-in mu pomagali in Vi ste bili sko-krščanskega prepričanja u-prvak zvestobe in dela. Usta- pri komunističnemu divjanju in navijali smo društvo Baraga in slovensko šolo; bili ste zraven — vesten blagajnik. Ko je bil kupljen svet za slovensko letovišče, ste garali na njem, da bi mu dali lepšo obliko, temu koščku slovenske zemlje v Kanadi. Hranilnica in Posojilnica letos praznuje svojo 15-letnico obstoja. Ko smo jo ustanavljali, smo bili skupaj. Bil ste med prvimi ustanovnimi člani. Nobenega slovenskega dne ni bilo brez Vas, brez Vašega dela in pomoči. Tudi pri ustanavljanju slovenskega doma ste bili med prvimi: koliko dela ste mu dali in koliko časa ter skrbi! Koliko je bilo v teh letih sestankov in sej, kjer smo se srečavali in se shajali, zato smo prišli tudi k temu zadnjemu slovesu. To je naš zadnji zemeljski sestanek. Ko zemlja sprejema, kar je njenega, Vam mi za vse Vaše darovano delo, za ves Vaš čas, za Vašo zvestobo, za vse opeke, ki ste jih vzidali v stavbo slovenske skupnosti v Torontu, rečemo: “Bog plačaj!” Vi ste odšli, da prejmete plačilo, opeke bodo pa ostale in govorile še poznim rodovom, da je nekoč v strahovanju. Bil je aktiven borec proti komunizmu. Kot tak je leta 1945 nastopil pot čez Ljubelj. Srečno je preživel koroška taborišča in je bil med prvimi, ki ga je sprejela Kanada. Prišel je sem z družino. V deželi svobode in možnosti se je hitro znašel, ker je bil priden, delaven in podjeten. Po poklicu je postal zidar. Tudi v slovenski skupnosti, ki se je začela zbirati okoli prvega župnika dr. Jakoba Kolariča CM, je postal pionir. S svojim delom in pomočjo je podprl nešteto podvigov: nastajajočo župnijo, cerkev Marije Pomagaj, društvo NI J, prosvetno društvo Baraga, društvo Slovencev, slovensko šolo, Hranilnico in Posojilnico slov. župnij, Slovensko letovišče, slovenski dom, Slov. krščansko demokracijo in še in še. Šele zadnje leto se je začel ogledovati, kako bi si ža čas pokoja pripravil potrebne pogoje. Vedno je snoval. Delo mu je bila potreba, kot je ribi plavanje. Pa ni dočakal, da bi na zemlji užival pokoj; ko mu je bilo 62 let, ga je Bog poklical v večni pokoj. Rojaki so hodili po zadnje slovo k njemu v pogrebni zavod Ivana. Ko je duhovnik odmolil molitve, mu je spregovoril g. Peter Markeš v slovo, v zahvalo in priporočilo, da bi v duhu o-stali povezani. Naj počiva v Bogu, žalujoči gospe soprogi, hčerkam in družinam ter bratu pa iskreno sožalje! ^ Por. Nova Družinska pratika za leto 1973 Mohorjeva družba v Celovcu nas je založila s PRATIKAMI za leto 1973. Te male knjižice, ki so nekdaj prihajale v slovenske domove okoli Božiča, so bile vedno zelo priljubljene. Njene vsebine pač ni treba omenjati, kdo je ne pozna? Prinaša godove svetnikov, vremenske napovedi za vse dni v letu, svetovne zanimivosti, kratke zgodbe, praktične nasvete, uganke, skrivalnice' in še polno prijetnih drobnarij. Družinska pratika za leto 1973 stane 75c in za naročila po pošti še nekaj za poštnino: V Torontu pa vsi, ki prihajate v urad Plra-nilnice in Posojilnice, lahko vprašate po njej. Na prodaj je še nekaj izvodov “Odprti grobovi”, II. del, in prav tako “Odprti grobovi”, III. del. Drugi del, ki nosi podnaslov “Bela krajina joka”, ima 183 strani in stane $4. Tretji del je veliko obsežnejši. Ima 263 strani; cena $5. Kdor bi želel imeti te dokumente komunistične revolucije in odpora proti njej, naj pohiti z naročilom. Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. ia obisku ¥ zahodni Kanadi topla voda. Tak kraj, kot je tu, daje vtis mirnega počitka. Po daljšem postanku smo se LETHBRIDGE, Alta. — Ures-1 odpeljali do 80 milj oddaljenega ničila se mi je tiha želja, da kraja Fort Steele. Zanimiva preživljam svoj dopust pri svoji nekdanja naselbina priseljencev, sestrični Fani Dimnik v Leth- sedaj zanimiv muzej, ki obisko-bridgeu. V rani mladosti sva se valcu prikaže življenje pred 170 skupaj igrali, skupaj odraščali,! Ocl tu smo nadaljevali pot kajti enako sva stari in skupaj ‘ skozi Elke, Ferni in Coleman smo stanovali. Že dolga leta ro-! domov. majo pisma v daljno Alberto in! Ta izlet mi bo ostal v spomi-nazaj v Slovenijo. Pismo, kate-1, nu dolgo, ko bom doma v rega sem prejela spomladi, je: Sloveniji, kakor tudi zadnji v bilo izredno. V njem je bilo va- tern tednu, kajti skupaj z moji-bilo na dolgo pot. mi gostitelji sem bila povablje- Želja po snidenju je postala na na ohcet. To je bila posebnost močnejša in začela se je uresni- zame> čeprav nisem razumela če vati. Končno je prišel čas, ko!iez^a- Poroka sama v cerkvi je bila sem se poslovila od moža, obeh sinov, staršev, brata, sestre in drugačna, saj doma v Sloveniji ostalih sorodnikov. Vsi so mL^d skoraj nobene poroke z mašo. naročali pozdrave in priložili ‘ Po poroki smo bili povabljeni kak spominček za Fani v daljni na večerjo, tudi tu je bilo zame Kanadi. vse novo. Lepo okrašena dvora- Pred odhodom sem se sestala! na> razporeditev miz, okusna ve-s sestro moža od Fani, ona mi aeria sP^°d vsa ureditev mi je naročila pozdrave in izročila ie ze^° ugaia^a- Glasba ob plesu darila za očeta, sestre in brate, tekat ¥ Torontu kateri so od doma na tujem. Moja pot je vodila z ljubljanskega letališča Brnik do Frankfurta, od tam ;pa z letalom kanadske družbe do Toronta. Ta polet je bil miren. V letalu so bile letalske strežnice vedno nasmejane in ustrežljive. V Torontu sem se sestala z drugo sestro moža moje sestrične; čeprav nepoznani v veliki množici je zadostoval le daljši pogled in slovenski pozdrav, da sva se spoznali. Za pogovor je bilo žal le malo časa. Iz Toronta sem odpotovala v Calgary, tudi ta vožnja je bila _ nekaj izrednega. Ko je avion od-■ letel iz Toronta, so nekaj časa oblaki zakrivali pogled na zemljo, nato se je zjasnilo in pogled na ogromno ravnino se je odprl. Ko se je spuščal avion na letališče v Calgary, so se prižigale v mestu prve luči. Tu me je čakala sestrična Fani in njen mož Jože, katerega sem šele tu spoznala. Snidenje po tolikih letih je bilo res prisrčno in zaželjeno. Od tu me je čakala vožnja v Lethbridge. Že doma so mi povedali, da se bom vozila z avto, ki mu pravijo v Sloveniji cestna ladja. Tu sem spoznala, da je vožnja z ‘ladjo’ res udobna. Pozno zvečer sem le bila na domu, kjer preživljam dopust. Prve dni sem obiskala i oba Jožetova brata v Lethbrid- TORONTO', Ont. — Nastop tega slovenskega ansambla je mimoy-Thko koncert kot ples je bil dobro obiskan. Omenil bi rad le dve zadevi, ki nista bili primerni. Organizatorji, to je ansambel, Društvo Simon Gregorčič, Slovensko Prekmursko društvo in seveda amerikanski pobudnik so oglašali preko Caravan Radio ure, da bo vstopnina za študente $2.50 ob vhodu. Ko so študenti v nadi na to znižano vstopnino prišli, so pa zahtevali $5, kar je potem večina študentov tudi plačala. Takega postopanja v Kanadi nismo va-] geu in sestro v Colemanu. V na-jeni. j slednjih dneh še njihovo svaki- Druga zadeva, ki je neumest- njo, brata v Calgary in očeta, na, je ta, da se poriva jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo. je bila lahka skladnost glasbil in je pričarala prijetno vzdušje. Vse skupaj je nepozabno. Sedaj preživljam zadnji teden v Leth-bridgeu. Mesto samo mi ugaja; lepe hiše, urejena okolica dajejo mestu poseben čar. Če bi bilo v Ljubljani toliko negovane trave in cvetja, potem bi bila Ljublja-! na še lepša. Tu sem spoznala slovensko družino Jerneja Vidmarja. Pred dnevi je tudi njegovo družino o-biskala sestra Marija Kotin iz Ljubljane. Ob nenadnem večernem obisku sem jo spoznala in v veselem pomenku, smehu, o-bilici dobre volje nam je bil večer prekratek. Sestrična Fani in njen mož Jože sta mi letos pripravila zares lepe počitnice. Čeprav imam družino in me vleče domov, se bom kljub temu težko poslovila od njih, saj prijetni dnevi so vedno prekratki. Za vedno mi bo ostal v spominu pogled na prostrano prerijo, polno zorečega žita in na široke, z gozdovi porasle doline med skalnatimi gorami. Lep pozdrav vsem! Cilka Smercan kateri se začasno nahaja v sanatoriju. Po par dneh smo se od-Ako pustimo politično plat po-1 pravili na izlet v Waterton. Tu polnoma na strani, je kljub vse-; mi je najbolj ugajal Prince of mu taka zastava neumestna, ker Dragemu prijate!]!! ten Peterlini!! (Namesto pogrebnega govora) ŠT. JAKOB, Kor. — V soboto, 30. septembra, okrog pol desete ure zjutraj so mi prinesli brzo-jav. Ko sem z očmi preletel njegovo vsebino, sem za nekaj trenutkov stal kakor otrpnjen. Bila je pretresljiva vsebina: e-den mojih najboljših nekdanjih župljanov in eden najpožrtvo- 20. stoletju živel v Torontu Slo- Kane na 4812 Yonge St., Wil- venec, ki je svojo krščansko slovensko skupnost rad imel in se je v ljubezni zanjo žrtvoval. Rekel sem, da smo prišli k slovesu in marsikdo bo rekel: “Škoda ga je, še bi ga potrebovali.” Toda, li ste nas res zapustili? Ali mar ne molimo: “Verujem v občestvo svetnikov?” Ali ni v nas vera v posmrtno življenje? Saj verujemo, da svetniki, duše v vicah in verni na zemlji tvorimo občestvo svetnikov, da smo še vedno ena skupnost. Torej ste Vi, Ivan, še nied nami. Bog Vam je dal sa-nio drugo nalogo. Ker ste razvezani vseh zemeljskih vezi, bolj jasno vidite in spoznate to, v kar smo na zemlji skupaj upali, v kar smo verovali in za kar smo se trudili. In v tem spoznanju, v katerem ni nobene pri-niesi zemeljskih zmot in pože-Ijenj, nam boste za naprej stali °b strani. Tolažili boste žalostno lowdale, Ont., v nedeljo, 1. oktobra, popoldne. Pogreb je bil v ponedeljek, 2. oktobra, iz slovenske cerkve Marije Pomagaj na Manning Ave. Ob lOh dop. sta opravila pogrebno mašo gg. župnik Anton Zrnec CM in F. Turk. Kljub delavniku je bila udeležba v cerkvi izredno velika. G. župnik je imel krasen verski nagovor; v duhu vere je razlagal telesno smrt, prestop iz časa v večnost in je v duhu iste vere tolažil tudi žalujoče. Izpred cerkve se je razvil lep pogrebni sprevod številnih avtomobilov, ki so pokojnega Ivana spremili na pokopališče k sv. križu. Jesensko sonce je o-zarjalo lepo naravo in grelo zemljo, ki je sprejemala pokojnikove ostanke. Okoli krste se je ob odprtem grobu zbrala šte-vina družjina sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so se s toplo mislijo poslavljali od pok. je vsakemu jasno, da bo neke ljudi to motilo in vsak pameten trgovec se bo izogibal gest, ki bi mogle škodovati finančnemu uspehu. Raje naj se da slovenska zastava brez zvezde, ker ni čisto nobene potrebe,, niti nihče ne zahteva druge, še sploh kako zastavo. / Ko je prirejala koncert in ples Slakovih Izseljeniška Matica, je 'bilo ,šd razumljivo, da so posku-Jah porivati rdečo zvezdo in še te niso, ako jim je bilo to jasno rečeno, ker končno gre tudi prvenstveno za povezavo domovine z izseljenci na bazi slovenske domačnosti in zavednosti, ne pa za kake politične akcije, saj tako večina izseljencev to razume in res ni potrebno začeti s takim problemom. Zanimivo je opazovati sovjetske plesne in folklorne skupine, ki prihajajo v Kanado, recimo Dukla skupina par dni za Henčkom, niti ene zastave; o kaki rdeči zvezdi niti govora! Zgleda pač, da imajo Čehi več mozga in manj primitivnosti, kadar gre za obisk emigrantov. Zilj an — — J.AXV.' | i ^ Wales hotel in male poletne hi-1 valnejših sodelavcev v župniji šice, v katerih ljudje preživlja- Marije Pomagaj v Torontu, ki jo svoj oddih. Gore naokoli so bile pobeljene s snegom, pogled na nje zato še lepši. Zanimiva je dolina Red Rock Canyon. Druga pot nas je vodila v Bannf. Mesto samo ima videz turističnega mesta, po trgovinah je velika izbira spominkov. Po ogledu mesta smo se peljali do žičnice, s katero smo se nato peljali na vrh Sulphur Mountain, bi za novo župnijo in njenega župnika šel tudi skozi ogenj, Mr. Ivan Peterlin, je postal žrtev smrtne nesreče, in sicer pri delu, če sem pravilno razbral iz težko čitljivega angleškega besedila brzojava. Moja prva misel je bila: Na pogreb moram! A žal se ni dala uresničiti. Letalska zveza iz Celovca ob 16.30 bi me prisilila od tu je lep razgled na vrhove) prenočevati v Frankfurtu v skalnatih gora, Tu sem prvič vi- Nemčiji. Vzbudil se mi je dvom dela Indijanca v značilni indi- a^i mi k° mogoče pravočasno janski noši. Če bi moja sinova Ipriti na pogreb. Morda bi z Du-videla kaj takega, bi bilo to naj-j naia imel odlet prej, a kako pri-važnejše, kar se da videti v dalj-j ti na Dunaj in kako priti do voz- ni deželi. Posebna zanimivost je Bannf Spring Hotel, kako je zidan in njegova ureditev, tudi okolica je v skladu z njegovo veličino. Ogledali smo si tudi smučarsko središče. Od tu smo se odpeljali k Lake Louise; počitniški kraj z lepim hotelom, jezerom in njegovo okolico, je nega listka, ko se vsi uradi v soboto opoldne zapro? Ostal sem doma. Dragi prijatelj! Ker Ti nisem mogel spregovoriti besede slovesa ob Tvojem prezgodnjem grobu, naj Ti v “Ameriški Do-mvini” napišem vsaj kratko zahvalo za Tvoje delo in za Tvo- res vreden občudovanja. Pot1 ie zvest° prijateljstvo, smo nadaljevali po široki doliniI Vem, da moje zahvale več ne v 82 milj oddaljeni Radium HoL potrebuješ. Kajti prepričan sem, Springs. Zelo lep kraj, ki se po-j^n Ti je najvišje priznanje in naša s kopališčem, v katerem jei največje plačilo že dal dobri in peja v Dobrli vesi^ (f 8. X. 1952), j pravični Sodnik, ki Te je tako naglo poklical, a si stopil pred njega s polnimi rokami dobrih del. A ker mi srce tako narekuje, Ti moram svojo hvaležnost pokazati tudi pred ljudmi. Bil si med možmi, ki so bili stebri cerkve in župnije Marije Pomagaj v Torontu. Bil si celo eden njenih najtrdnejših stebrov. Nekateri so že omahnili v grob, zdaj si omahnil še Ti. Podpiral si delo za ustanovitev župnije in za gradnjo cerkve, ko so mnogi še ob strani stali, drugi dvomili, da se bodo naši načrti dali izvesti, tretji pa nasprotovali. Hodil si od družine do družine, od e-nega slovenskega človeka do drugega in zbiral prispevke za novo cerkev. Moral si pri tem marsikatero grenko besedo požreti. A Ti si vse mirno potrpel iz ljubezni do Boga in do Marije Pomagaj. Ko je cerkev že stala, se delu nisi umaknil. Bil si član cerkvenega odbora, Vincencij eve konference in drugih organizacij. Redno si prihajal na seje, vedno poln dobrih nasvetov za prospeh župnije. Ko sem leta 1937 po posredovanju Tebi v ljubezni do župnije enakega Jožeta Kastelica kupil zemljišče, ki se je pozneje razvilo v krasno letovišče, so nekateri z glavo majali in rekli: “Enkrat na leto bomo že prišli na ta kraj, več pa ne.” To ni bil ravno poklon moji osebi in odobravanje mojih načrtov. Ti pa si mi pogumno stal ob strani in se lotil dela. Iskal si voznike in delavce na bodočem letovišču. Tebi podoben v požrtvovalnosti je bil samo še pokojni brat Ciril Verdnik! Kljub težavam je delo napredovalo in leta 1959 smo odprli letovišče za slovensko župnijo v Torontu. Ko sem leta 1960 zapuščal Toronto, sem ob slovesu začutil, da nisi bil samo dober župljan, ampak tudi eden mojih najboljših prijateljev. Besede, ki si mi jih takrat rekel, so mi še vedno v spominu in včasih bridko občutim, kako se uresničujejo. Ne bom jih zapisal. Ti si jih nesel v grob in jaz jih bom nosil v srcu zapisane do smrti. Tvojega prijateljstva do mene ni zmanjšala moja dvanajstletna odsof nost iz Kanade. S kakšno radostjo si me lansko leto pozdravil na torontskem letališču, ko sem prišel na poroko moje prve krščenke, Tvoje najmlajše hčerke Jožice. Tvoje veselje nad najinim snidenjem je prevzelo mojo dušo do dna. In s kakšno ljubeznijo sta me sprejela z ženo Angelo, ko sem naslednje dni prestopil prag Vajine hiše. Kako sem se čutil počeščenega, ko sta mi z gospo Angelo pri poročni večerji določila mesto Vajini neposredni bližini. Nepozabno mi bo ostalo v spominu tisto nedeljsko jutro, 12. septembra, ko sta prišla po mene v New Toronto, da smo se peljali na slovensko letovišče, kjer sem imel božjo službo. Takrat sem občudoval sadove, ki jih je rodilo Tvoje začetno prizadevanje in delo mojih naslednikov za ta kraj,'* ki ga torontski Slovenci danes imenujejo “košček zemlje nadvse drage”, kakor je bilo zapisano v zadnji številki “Božje besede”. Ko sva se pred mojim povratkom na Koroško lansko leto poslovila, nisem slutil, da Te vidim zadnjikrat na svetu. Upal sem, da mi boš obisk kdaj vrnil. A v božji previdnosti je bilo drugače odločeno. Niti na Tvoj pogreb mi ni bilo mogoče priti. Tvegal bi tudi svoje šibko zdravje, ko bi mogel vse pravočasno pripraviti za potovanje z letalom, a v dveh urah je bilo nemogoče vse to opraviti, posebno če živiš na deželi. Iskreno pa se zahvaljujem zetu Božu Koširju za poslani brzojav. Tako sem mogel za Tebe takoj naslednji dan maševati. Ko je rajni škof dr. Gregorij Rožman zvedel za smrt svojega prijatelja, prošta Andreja Trup- je 10. januarja 1953 župniku Tomažu Ulbingu pisal na Koroško: “Truppejeva smrt me je iznena-dila, bila sva dobra prijatelja vsa leta bogoslovja... Naj počiva v miru — saj mu ne bo treba dolgo čakati, da pridemo za njim.’1 Te besede velikega slovenskega škofa so v tolažbo nam vsem, ki smo Tebe, dragi Ivan, radi imel: Tvoji dobri ženi Angeli, Tvojim hčerkam, zetom in vnukom ter ostalim sorodnikom in prijateljem: Ne bo nam treba dolgo čakati, pa pridemo vsi za Teboj tja, kjer bo Bog “obrisal solze z naših oči, kjer smrti ne bo več, tudi ne žalovanja ne vpitja ne bolečine, ker tudi ločitve od Tebe ne bo več! Počivaj v Bogu! Dr. Jakob Kolarič, C.M. CLEVELAND, O. Help Wanted — Female Hišno delo Iščemo žensko za splošno hišno delo, delni čas, dobra trans-portacija, na vzhodni strani. Kličite 382-7194 -(196) Restaurant Help Howard Johnson, 55th & Shoreway, wants day waitresses and day cooks. Full time, experienced only. Apply in person to: Howard Johnson 5700 So. Marginal Rd. (198) Male Help Wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja • priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (196) Help Wanted Sheet metal fabricator for lamp manufacturer. Experienced or will train. Steady work. Hourly rate. Apply at Acme Lighting Products 1667 East 40th Street -(198) Help Wanted Woodworker helper for lamp manufacturer. Steady work. Apply at Acme Lighting Products, 1667 East 40th Street. -(198) MALI OGLASI Naprodaj V fari sv. Vida dve hiši za 2 družini, vsaka na enem lotu. Posamezne javne naprave. V prvovrstnem stanju. COSIC REALTY 524-8400 (197) Naprodaj Dvo-družinska hiša na Edna Ave., 5-5, polna klet, velik ograjen lot. Kličite 431-4179. —(195) NAPRODAJ “Colonial” hiša, severno od Lake Shore Blvd. 2 spalnici, 2 kopalnici, formalna jedilna soba, dodelana klet, dvojna garaža z gorkoto, zaprta veranda. V odličnem stanju. V bližini St. Joseph in Villa Angela višji šoli. Kličite 481-1325 (203) Hiša naprodaj 3-družinska hiša, opremljena, vse novo znotraj, garaža, lep vrt, na E. 68. pri St. Clair Ave. Dober dohodek. Kličite 881-0164. -(196) Posestvo naprodaj 1194 East 60th St. z vogal Bonna 3300 kv. čev. - pritličje CRAGIN, LANG, FREE & SMYTHE, INC. Realtors 696-6050 (196) Grozdje naprodaj Na razpolago je 20 košar po $1.00 košara in 10č za košaro. Vprašajte na 1554 E. 49 St. Šivalni stroj Šivalni stroj v dobrem stanju je naprodaj na elektriko. Kličite 361-7065 -(196). ČRNA ŽENA ZGODOVINSKA POVEST ---—---------:------------------------------------------------------ se ravnajte strogo po navodilih; pismenih zapovedi ne bo več.—■ ( g0SP°da, ampak Kaieii bo zapo-Bog vas obvaruj!” vedo val dober in milosrčen gos- Pri zadnjih besedah so mu I P0 da Šre v boi za svoie pravo in za svoje pravice in za pravice svojih dragih in da če tudi v tem boju podleže, ga ne more doleteti večja nesreča in sužnost, kakor ga tare sedaj, ko mora tlačaniti brezčutnemu Hartmanu in ko zase pravzaprav nima nikake pravice. “Zakaj ga poznajo ravno Gorjanci najbolje?” je nezaupno in radovedno vprašal možek. “Veš, Štefan,” mu je odgovoril Globokar, “Gorjancev je največ v '“črni kosi” in tam so se naučili tudi, kako je treba uporabljati smodnik.” “Torej dobro”, je nadaljeval Štefuljček, “Mohorko preskrbi, da pridejo gorjanski lovci na Špik pred votlino; tam bodo tudi sami najbolj na varnem, zakaj Gorjance imajo graščinski zelo v želodcu.” “In pa tudi ženske in otroci se potem ne bodo imeli ničesar bati, ker jih bodo stražili tako krepki bojevniki,” je pripomnil Pušavec. Medtem jih je pa naenkrat prekinil v govoru • Grahek, rekoč: “Jaz vam pa povem in zatrdim, da ženske niKakor ne bodo hotele iti v votlino k ‘slepemu Bogu’. Nekaj dni sem namreč zopet straši Špikov duh — “črna žena.” “Kaj? Kaj praviš? črna žena?” ga je burno prekinil Kro-parski možek; “ali je res? Kdo pa jo je videl?” “Nekega hlapca je srečala na poti v Radovljico in sinoči je šla mimo Bregarjeve hiše na Brdih. Anželj in dva njegova spremljevalca so jo zapodili s sekiro v roki”, je odločno zatrjeval Grahek. “Ali je vse to resnica?” je ves razburjen vpraševal nadalje možek. “Anželj sam je pripovedoval danes zjutraj, kako jo je srečal,” je odgovoril Grahek; “sam bi bil rad zasledoval čudno postavo in jo vprašal o izgubljenem Bregarju, toda njegova žena ga je šiloma tirala nazaj, boječ se, da se mu ne bi primerilo kaj hudega, kakor se je zgodilo Bregarju, ki jo je tudi zasledoval; Zalka, Anžljeva sestra je menda bridko jokala.” “Ce je vse to res,” je nadaljeval Štefuljček s švigajočimi očmi in tresočim glasom, “potem je Zalka v naj večji nevarnosti — v smrtni nevarnosti. .. Prosim vaju, Grahek in Pušavec, hitita, tecita hitro na Brdo in varujta Zalko in otroka. Zaklenita vrata, zatvorita okna in pazita varno, če bo sila, tudi udarita!” Vsem navzočim so se Štefuljč-kove besede zdele čudne. Nikdar še niso videli možka tako razburjenega in tako prestrašenega. Vsi so videli na njem nekaj posebnega in zato so ga vsi kar križema vpraševali: “Štefan, kaj pa je s ‘črno ženo’?” — “Ali poznaš ‘črno ženo’?” — “Ali veš mar kaj gotovega o njej?” — “Saj je le duh, kaj ne?” “Ne, ni duh, ampak zvita, zlobna ženska!” je kričal možek in tako še povečal vrišč in krik, “sam sem jo videl, dobro jo poznam!” “Kaj se je pa zgodilo takrat z Bregarjem?” ga je radovedno vprašal Globokar. “Nikar ne vprašujte nadalje!” je razburjeno kričal možek. “Pojdite, tecite, vsako odlašanje bo povečalo nevarnost. Prosim vas, varujte, čuvajte Zalko in njeno dete — niti trenotek ju ne smete izpustiti izpred oči — ne danes, ne jutri in ne pojutrišnjem in ne pozneje!... In votlino pri ‘slepem Bogu’ prosim vas, preiščite natanko do Na zemljo je legal večerni mrak pustne nedelje. Naenkrat! so zažareli na vseh bližnjih gri- j čih in gorah veliki kresovi in pošiljali svoj ognjeni soj daleč po okolici. Videlo se je, kakor da bi bil ves blejski kot v ognju. In v trenotku so vedeli vsi pre- | bivaki, kakor velik in kako po- j memben čas da se jim je približal. Ob prvem pogledu na za- ; reče griče je vsakega obšel nekak strah in bojazen, srce se mu je krčilo in v duši so se mu porajale vsako jake bolestne misli, češ, nemara so ti ognji, ti kresovi znaniki moje nesreče, zadnjega kotička, preden bodete peljali vanjo ženske in otroke .. .Gorjanci naj neprestano stoje na straži in naj primejo ‘črno ženo’, če se jim bo prikazala.” Grahek in Pušavec sta ubogala možka in takoj odšla; drugi so pa tembolj obsipali možka z novimi vprašanji. Ta je pa kakor zamaknjen strmel predse in včasih ni nič odgovoril, včasih pa prav zmedeno, čez nekaj časa je vstal, naložil na rame moje popolne pogube, nemara svojo krošnjo in rekel s svojim prinašajo ravno ti ognji strašno navadnim, vendar odločnim gla- žalost in nesrečo moji ženi in som: j otrokom;'in ob takih mislih je “Jutri torej, peljite žene in vsakemu postalo tesno pri srcu otroke v votlino k ‘slepemu Bo- in marsikomu je porosila tru-gu’ in Gorjanci naj prevzamejo dno lice grenka solza sočutja in stražo... Jaz pa moram oditi, skrbi zase in za svojce. Tako se imam še mnogo posla na drugih' je ob prvem pogledu vsakdo ne-krajih; moja kupčija gre slabo | koliko zbal svoje predrznosti, ... Pomnite dobro, bojevniki! toda kmalu se je pomiril, oju-naj pazijo na povelje; pojutriš- načil, v glavo so mu prišle no-njem morajo biti zbrani polno-j ve,-veselejše in upapolne misli številno tu doli ob Savi. — Tu in samozavestno se je udaril na imate denar, da se bodo mogli! junaška prša, češ, ti kresovi so preživeti!” j začetek moje sreče, moje svo- Pri teh besedah je segel mo-, bode, ta ogenj mi naznanja ve-žek v žep v telovniku in vrgel'šele bodoče dneve, ta žar in soj, polno pest srebrnikov na mizo. ki obseva nocoj naše griče in; “Pazite dobro na moje bese- gore, mi kaže veselo bodočnost! de”, je še v slovo pripomnil mo- moje družine, katere ne bo več 1 žek; “razumete jih dobro, zato tlačila in stiskala brezskrbna I Gen. Creighton Abramr GEN. C. ABRAMS čaka še vedno na potrditev za načelnika glavnega stana armade v Senatu. Senatni odbor še vedno ni čisto na jasnem, ali je gen. Abrams kaj vedel o letalskih napadih gen. Lavella ali ne. Gen. Abrams je bil vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil v Vietnamu, ko je gen. Lavelle kot poveljnik 7. letalske sile ZDA izvedel vrsto letalskih napadov na vojaške cilje v Severnem Vietnamu, za kar ni imel dovoljenja “od zgoraj”. Gen. Lavelle trdi, da je tak “sporazum” imel, gen. Abrams pa o tem “nič ne ve”. ŽENINI m NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VAB IL A PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 8117 St. Oair Avenue 431-0628 GRDiMOVd POGiEB ZfflfSBA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 BRDiNOVA TRSOVIM S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 ČE SE SELITI izpolnite ta cdrezeK in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Mavedoa starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve Cleveland, Ohio 44103 Moj stan naslov: Moj novi naslov; MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JES3K0TA (K.S.K.J.) NAJSjLARKJŠa SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p® takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za • posmrtnine za neomejeno vsoto . za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote SHOO.OO • za odrasle člane bolniško podporo članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajnika ali tajnici v vaši okolico izrezek in pošijite na glavni urad K>.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.aKJ * 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Rad: bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .............................................. NASLOV ......................... MESTO .......................... DRŽAVA ........................— CODE z in kratkim programom v Slovenskem domu na Holmes Ave® “ 60-LETNICE DRUŠTVA 'KRAS'ST. 8 ADZ BANKETOM „J™™