Rušs. Bilo je prejšnji teden. Kakor blisk se je razn&sla po Rušah vest, da bo v nedeljo slovesen krst ciganskega novorojenčka. Na patu iz Maribora proti Rušam je bila baje štorklja tako mila, da je srečnemu ciganskemu paru podelila prvorojenca. Ka.r tri botre ei je na.prosil srečni oče in vsaki je obljubil 500 Din nagrade in še bakreni kotel povrh, ker je kotlar in ima te robe v izobilju. In zaprosil je tudi vlč. g. župnika za krst in drobdž, da bi novorojenčku kupil vse, kar ob taki priliki potrebuje. Vse bo pošleno vrnil v nedeljo pri krstu, ker bo do takrat menjal lOOOdi.nar- ski bankovec dn tudi za cerkev bo dal 500 D. Iz prevddnosti mu župaik nd zaupal več kot 100 Din. Medtem pa je cigan vneio prodajal nove bakrene kotle od 300 do 500 Din. Prdgodilo se je celo, da je stranki undoil še dober kotel, samo da bi svojega prodal. Tako je pri neki družini, kjer je tudi zaprosil kar dve botri, potipal še cel kotel, a ko je prste odmaknil, je kotel imel že dve luknji. In na sldčen način je prodajal svoje bakrene kotle in sleparil povsod, kamor je piišel. Ko pa smo bili v nedeljo vsi v radovednem pričakovanju ciganskega krsta, ni bilo o ciganih ne duha ne sluha! Mahnili so }o proti Fa.li, Puščavd, Št. Lovrencu na Pohorju, odkoder so prišli zopet v Mardbor, kjer pa so varnostni organi zaključili njihove sleparije, kakor slišimo. Za bodoče pa pozor pred sleparskimi cigand! — Mi zavedni narodnjaki smo se spomnili dne 10. oktobra tudi korošbih bratov. V spomin nesrečnega plebiscita iz leta 1920 smo na hribčku nad Rušamd zažgald velik kres. Ta epominski kres naj bo zagotovilo br.itom onkraj jugoslovanskih mej, da se naša ljubezen do njih ne bo nikdar' ohladila. — Tucli pri nas se je začeia glasiti pesem klapotcev m ni dnsva, da se ne bi zvečer pripeljali veselo vriakajoči trgači domov. Daj le Bog, da bi so bogata dn dobra vinska kaplj;ica dala apraviti tudi v denar, da bi se tudi pri nas orailila kriza. :— Grd zločin se je zgodil te dnd pri nas. Orožni_i so prij&li nekega J. V., kd je posilil znano staro beračdco. Fant jo še mlad, saj še menda nima niti 17 let, a je Ž8 tako pokvarjen. Tukaj je pač potrebna cksemplarična kazen in nopoboljšljdvca je <treba spraviti v prisilno delavnicg ali poboljševalnico. Ev. A_ion v Slcv. _Qsic_h. Naša Hranilndca in posojilnica, ki ji načeluje Jakob Rojs, J3 naklonila lapo svoto cerk-venemu pevskemu zboru. To je prav lepo priznanje naše pesmi, ki je najlepši odsev naše slovenske duše. ;— Povsko društvo bo svojo hvaležnost pokazalo v dejanju! Novavas pri Slov. Eistrici. V nedeljo dne 11. oktobra smo obhajali v naši vasi kar dve pomenljivi slovesnosli: G. monsignor I. Vreže nam je blagoslovil lepo novo hišo pri Jerovšekovih in kapelo presv. Srca Jezusovega, katero je pozidal posesfnik Pristovnik. Pri obeh blagoslovitvah je imsl g. monsignor navdu- šen, pomenljiv ln v srce segajoč nagovor. Po slovesno opravljenih obredib je prireddl g. ravnatelj Cirilove tiskarne monsignor dr. Ant Jerovšek ob priliki praznovanja 201etnice vodstva tiskarne prlsrčno pogostitev na svojem rojstnem domu. Pod. gostoljubno strebo znana Grilove (Jerovšekove) hiše so se zbrali uslužbenci Cirilove tiskarne, g. maribor3ki župan dr. Juvan, dr. Hohnjec, dr. Wankmuller, slovenjebistriška dubovščina, sorodniki dn sosedje iz Nove vasi, ter želeli dobremu gospodu ravnatelju dr. Jerovšeku zdravja po tolikem trudu, katerega je imel z vodstvom Cirilove tiskarne, Spodnještajerske ljudske posojilnice, mariborske mostne branilndce in pri vsestranskem delu za dobrobdt in povzdigo spodnještajerskih Slovencev. Slovesnosti se je udeležil med drugim dr. Jerovšekov sorodnik dn brat pokojnega lav. vladike g. Napotrilk iz Tepanja pri Konjicah. Krepka slovenska korenina je vzbujal v lepozasnovani napitnicd spomine, kako sta baš Cirilova tiskarna ter »Slovenski Gospodar« budila spodnještajerske Slovence in jih pod Avstrijo obvarovala ponemčenja. Slovesnost bo ostala vsem zbranim Novovaščanom in po celi okolici v najlepšem spominu! Št. IIJ pri Veleaju. Sadni ogled. Sadjarska podružnica je priredila v nedeljo dne 4. t. m. sadni ogled v društveni dvorani. V soboto popoldne so se začele priprave z vso vnemo. Odborniki so prejemali sadje, ki so ga prinašali v ko.arah dn koših od raznih strani Št lja, največ iz rodovitaega Podkožlja, ki se le^ tra malodane potaplja v sadju. Bil je to zanimav dirindaj v Društvenem domu. Mlajšl sadjerejei so urejevali razstavo, starejžl so pa veselih lic piinašal^ sadove svojega dolgoletnega truda, kakor da bi hoteli reči: Mladi, 1« potrudite se, da zapužtite svojim potomce/n anake dobrote kakor smo jih pripravili mi vam. Kmalu so bile vse mize pokrita z izbra-*' nimi žiahtnimi, a tudi s starimi domačdrni vrstami sadja, vmes so pa pridne gojenke go«' spodinjskega tečaja, ki se ravno te dnl -vršl in dela s polno paro, okrasile mize s cveljem in šopki. Razstava je nudila lep pogled. V srodini miza, na kateri so kraljevale vrste krajevnega dn banovinskega sadnega dzbora, ob straneb izložbe posameznih sadjerejcev z eno izjemo samih Šentiljanov. Vrstile so sa Jabolke od ogromne svinjskega rože in plsanega kardinala do drobnega rudečeličnega careviča; hruške od težke virtembergarice do male ozimke. In grozdjc! Brali smo dobro znana imena in videli žlahtne vrste: laški rizling, peček, dišeči traminec, beli In črni burgundec, belo in rdečo žlahtnino, modro frankinjo, rulandec in silvanec. In vkuhano eadje več vrst: hruške, breskve, češ-plje, grozdje in znane šentiljske črešnje še iz leta 1917. Pa kaj, brali smo tudi napise: ne prijemati! In vendar bi mnogi radi prijeli in nesll v — usta! V nedeljo zjutraj se ja nž-polnila dvorana in naš dobri znanec, pijonir sadjarstva v teh krajih, g. M. Levstik, je z mladeniškim ognjem in nedosegljivo poljudnostjo govoril o koristih sadjarstva in pravilnem sajenju drevja v radost in veselje vaem. Vidi se mu, da mu gre stvar od srca, zaito Je tudi umeven velik uspeh njegovih b"~od že od nekdaj. Nato smo pregledovali, ocenjevaii razne vrsto in obsipali g. Levstika s vprašanjl, da je komaj dmel časa odgovarjati vsem. Kratko: razstava Je imela popoln uspeh In si podružnica lahko čestita na tem uspehu. Glavno skrb in delo je Imel tajnik podružnjce, drevesničar Jelen Anton, pomagali so mu pa pridno tudi drugi odborniki. In ko je bil zaključek, smo rekli: iTukaj jo doma prava kmetska prosvetal Podgorje prl Velenjn. V pondeljek dne 12. % m., ravno ko so bili vaščani pri jesenskem !j|i5lu, je buknila visoko v nebo goreča baklja: jkozolec posestnika Ocepka- po domačo Speha, so abjernal. ognjenl zuLlJl, ga rušili ter podirali. Ker se je kozolec nahajal blizu drugih gospodarskih poslorpij, je obstojala nevarnost, da tudi te ne zajamejo plameni. Le samo dejstvu, da nl hllo nobenega vetra in veiliki požrtvovalnosti vaščanov, ld so s škafi nosili na strehe vocto in jih močili, se ]e zahvaliti, da nl prišJo do še večje nesreče. PoŁar, ki Je bfil najbTŽ podtaknjen, je unieil po«estniku tudi vso letošnjo ajdo, oves, fižol in razne druge pridelke. Škoda gre v visoke tieoče, zavarovalnina pa jo tako malenkostna, ida ne bo krila niti najmanjšega dela povzroCene škode. Jurkloštcr. Tovarna lesnih .zdelkov v Jurkloštm jo s 1. o!_tobrom it 1. znižala delavcem mezde za 10%, med tem, ko jlm je že lansko jesen istotoliko zmižala zaslužek. Dne 15. t. m. pa je tovarna odpustila vse delavce in.ukinlla obrat za negotovi čas. Kot vzrok se navaja, da vodstvo tovarne ne dofoi iz banke svoje ondi naložene gotovine. Ko bodo banke zopet izplačevale, se bo menda tudi tukajšnja tovarna zopet otvorila. Nekdaj se je delalo v tovarni po dnevi in po nočd in še ob nedeljah, sedaj bo delo počivalo še ob delavnih dneh. — V Jurkloštru se je dne 27. septembra obhajala prav slovesno 751etiiica ustanovitve fare; godcJ, pevci, lepo vreme in le- ' govor dr. Valjavca so mnogobrojno ljudstvo naipolnili z veseljem in navdušenjem. Smarje pri Jelšah. Cesta Zibika—Belo, katera se je začela graditi pod bivšo oblastno skupščino, je dograjena. S to cesto so prišli ljudje zibiške doline v svet, revnejši ljudje pa so imeli tekom graditve stalni zaslužek. Pred kratkem so dobri Zibičani priredili delavcem takozvani likof pri dobri in postrežljivi Vrbekovi hiši. Vsi delavci so bill v Zibiki pri skupni sv. maši in nato smo se z godbo na čelu podali k Vrbeku na kosilo. G. župan zibiški Lah je imel lep nagovor, v katerem se je spominjal bivše oblasti ter omenil zaslužne može, kakor dr. Leskovarja, Marko Kranjca, dr. Ogrizeka in bivšega gerenta in načelnika okrajnega zastopa Turka Ivana. Nato je izročil g. Turku krasno diplomo častnega občanstva. Obenem je bil imenovan častnim občanom tudi domača vlč. g. župnik Jelšnik, h kateremu se je zatekel bivši načelnik Turk po dobre nasvete pri zgradbi In ki je neumorno delaven za dobrobit svojih župljanov. V tčfplih besedah za poeastitev sta se zalivalila vlč. g. župnik in g. Turfc. Konvno je spregovoril naš priljubljeni domačin g. dr. OgTizek. Nato 66 je vršil banket v *' ' ovi biši in na prostem. Lep dan je bil limo, da bi se cesta nadaljevala proti Sv. _.anu, da tako pride tudi druga polovica ;:aše župnije in občina Tinsko In Sv. Štefai do boljših cestnih razmer! ; ¦H^spp? jf||gg| Mala Nedelja. "rostovoljno gasilno druStvo Mala Nedelja priredi v nedeljo dne 25. t. m. točno ob pol ttirih popoldne v Uruštvenem domu narodno lgro »Domen«. Pred igro se vrši zaobljuba gasilcev. Vabljeni vsi od blizu in daleč k obilni udeležbi! Polzola. Življenjo v novem, sicer še ne po- polnoma dovršenem DruStvenem domu je pot etalo jako žlvahno. Večer za večerom, nedeljo za nedeljo ae zbira v njem naša mladina, kai? kaže, kako Je bila Btavba potrebna. Imamo žei svoj tamburaiki zbor, kateri se pridno vežba, igralci se vadijo za dramatične nastope n__ odrvl, društvo si je nabavilo tudi več iger, med njimi šah, katere imajo večer za večerom čim več obiskovalcev. Upamcr, da bo v kratkem za« pel tudi radio, s čimer se bo krog obiskovalcev, gotovo še povečal. V načrtu imamo tudi prw reditev raznih družabnili večerov, posebno v, zimskem času, ter se je v ta namen zasnoval I-oseben družabni k_--b. Te prireditve imajo namen, nuditi razvedrilo vsem brez kakšnih posebnih stroškov, ter pritegniti v naš krog tudi starejše ljudi. Prva prirediitev te vrste je bila v nedeljo dne 11. oktobra. Sv. Eriž pri Rogaški Slatinl. V nedeljo dna 11. t. m. se je v Rogaški Slatini vršilo velilto marijansko slavje. Nov kip Matere božje je blagoslovil sam prevzv. 6kof dr. Andrej Karlin ob asistenci 12 gg. duhovnikov in ob veliki udeležbi častilcev Marijinih. 0 pomenu češčenja Matere božje je govoril sam prevzv. škof dr. Karlin. V imenu mož je govoril g. Franc Bratuš. V imenu mladeničev je pozdravil Marijo g. Leopold Čonč. V imenu deklet je govorila zelo prisrčno gdč. Fanči Pok. Pozdravili so svojo nobeško mater učenci in u.enke iz Marijinega vrtca. Nazadnje pa ea je obmil do Matere božje v imenu duhovnikov vlč. g. profesor Peter Kovačič iz Celja. Tako na izredno lep način se je vršilo marijansko slavje v Rogaški Slatini, ki bo osltalo v trajnem spominu. Kip je vzidan v Stritarjevem domu. Sv. Frančišek v Savjnjski dolini. V petek dne 2. t. m. so zapeli našl zvonovi Zf-lnji pozdrav Primoževi materi Mariji Krajnc, ki je ta dan v visoki starosti zapustila dolino solz. Pokojna je bila vzgledna, delavna, krščanska žena. Bodi ji dobri Bog obilen plačnik! '-^> Dne 28. septembra pa smo pokopali 601etnega posestnika in gostilničarja Franceta Poličnik iz Juvanja. Naj počiva v miru! — Močno narasla Savinja je pretekli mesec našim lesnim trgovcem naredila precej škode. Odnesla je ludi znano Mlinarjevo brv, ki je bila letos na novo dograjena. Zagoije ob Savi. V obtini Kolovrat sta pogorela posestniku Francu Lipovšeku, po domače Hribarju v Podlipici hiša In skedenj. S skednjem vred 30 posrtali žrtev plamena tudi vse poljski pridelki, dve govedi in dve svinji. Škodo cenijo na 150.000 Din, zavarovalnina je pa le malenkostna. Sv. Jurij pod Eumom. Dne 19. oktobra je premihul v celjski bolnici 261stni pvogovni delavec Ivan Plahuta iiz Širja, občina Sv. Junlj pod Kumom. Blizu Zidanega mosta je popravljal progo in ga je zadel od zadaj pribrzeli vlak v tilnik, da je obležal nezavesten. m je v tem stanju .udi umrl. Celje. Tukaj ee je obesil v zaporni celic* 65letni delavec in bivši posestnik Anton Bobnar iz Trbovelj. Bil je zaprt radi beračenja an nevarne grožnje. Pilšiajn. Ko se je mudil posestnik Jakob Lesnika na Planini na sejmu, mu je uničil doma ogenj hišo, ki je pogorela radi vnetja saj. Požrtvovalni pilštajnski in kozjanski gasalid so oteli kozolec. Lesnika je hudo prizadet kot oče 12 otrok in povrh je še zavarovalnina tako malenkostna. Pilštafn. Mlekarska zadruga v Lesični ima v nedeljo dne 25. t. m. svoj ustanovni občni abor. S tem se bo našemu ubogemu kmetovalcu pripomr>glo do stalnega mesečnega dohodka, kar je posebne važnosti sedaj, ko je cena živini tako nizka. Zadruga bo jemala od svojih članov mleko, in izdelovala dve vrstl sira, maslo in druge mlekarske izdelke. Ako računamo na eno kravo samo 1000 litrov mleka, bo dobil naš kmet v teku enega leta 1000 do 1250 Din. Ali ne dokazuje sam ta malenkostni račun veliko dobrobit take ustanove? Upati je, da bo naš kmet to sprevidel in da bo udeležba na nedeljskem občnem zboru oim večja. St. Janž pri Velenju. Nagle, a vendar srečne smrti je umrl v Vižmarjih mizarski vajenec, naš pridni Mdha Vranjek, po domače Gajarjev. Velika nesreča za družino, ki jo naj tolaži ljubi Bog! — V nedeljo dne 18. oktobra smo po dolgem presledku zopet enkrat nekaj prircdili. Dve šalogri »Kmet Herod« in »Prisiljen stan je zaničevan«. Poleg že izvežbanih igralk so nasto.pili naši fantje prvič, eame mlade moči. Še precej dobro so odrezali vsi, seveda je Gašper vse posekal. Pred igrama je bil kratek govor, fei je tolmačil vsebino iger in izluščil zdravo jedro. Kmetu gre slabo, ker nima samozavesti. To pa daje izobrazba in organizacija. Zanimajo se za naša gospodarska društva, ki jih imamo. Mnoge, zlasti dekleta, je že sram, da so kmetske; zato se štulijo mad gor.podo v mestiih in mnogo jih portano n?srcŁnih. Zadnjih 10 let smo nazadova!i za 1_1 prehivalcev. Grunt sicer ne nese toliko, ko industrija, pa je bolj usmiljen in varen. In tudi denar, naložen v gruntu, ni v nevarnosti Kdor pa zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Ljubimo torej hišico očetovo in grudo materinsko. Pevke so nam zapele nekaj pesmic, tamburaSi pa so kre-pko udarjali na svoja glasbila. Dvorana ni >>ila polna. Nekaj izkupička pošljemo misijonom. Svetinje. Izredno mila jesen je povzročila pričetek trgatve že v začetku oktobra. Kapljica bo letoa prav izborna, saj so kazale sladkorns tehtnice povsod do 20 do 27 8-0_>i__J sladkorja in še več; v okolici Jeruzalema celo 33 etopinj, česar niti stari Ijudje ne pomnijo. Kisline letos nifi, zato bo kapljaca res Izborna; le cena ji je prenizka; 1.50 do 2 Din za liter je res miloščina. Pa kaj, ko smo v sill. Denarna kriza se pozna povsod. Le trgači veselo prepevajo in vriskajo, da pozabijo na življenske težave. To veselo trgatveno razjpoložanje je v sredo zvečer nemilo prekinila kratka, pa strašna nevihta. Veter je valil gro^ zeče oblake nad hišami; vse se je plai.no poskrilo. Tedaj blisk, takoj nato oglušujoč pok in vse električne luči so na mah ugasnile. »Kaj se je zgodilo?« emo se povpraševali. »E, kaj, menda je udarjla strela v električno soho«, smo se tolažili. Tedaj se že sliai obupen krik: »Gori, gori!« Ognjeni zublji so oblizovali hišo in gospodarsko poslopje našega cerkvenega ključarja Franca Novaka v Trsteniiku. Streha je bila slamnata, hiša stara nad 100 let, zato ni čuda, da je bilo v hi,pu vse v plamenu. Rešili eo le konje in krave. Zgorelo je 15 svinj, 16 vozov sena, voz, perutnina itd. Zavarovan je bil le za malo svoto. Gospodar je pri reševanju zadobil težke poškodbe in je moral iskati zdravniške pomoči. Pri tej priliki ne smemo pozabiti zahvale vrlim radomerskim gasilcem, ki so kljub nevihti in viharni no5i takoj prihiteli s svojo motorno brizgalno in požrtvovalno reševali imefje svojega bližnjega. Vsa čast jim! Kako potrebne so brizgalne, uvidimo prav posebno letos, ko že smo v kratkem času imeli dva tpožara, povzročena po streli. Pre-1 dobrim mesecem je zažjr,ala strela hišo in gospodarsko poslopje posestnika Jurija Podgorelca v Ivanjkovcih. Gospodarja in gospo.dinjo so jedva rešili sko7A okno. Hiša in gospodarsko posloipje je zgorelo do tal, zgorela je vsa obleka, denar in vsi poljski pridelki. Huda je ta šiba božja posebno v jeseni, ko je že vse pod fetreho in siromaki ne vedo kam na zimo. Tedaj pač yelja prislovica: dvakrat da, kdor hitro dal