večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5%. uri zvečer.
Urodnlštvo In npravnlitvo: Kolodvor.ko ulioo itov. 15. — Zurodnlkom >o more govoriti vsak dan od 11. do K. ure. — Bokoplel ie no vračajo. — Inaoratl: SoaUtopn* petit-vreta i kr., pri večkratnem ponav Ijanji dajo ie popnet. — Velja sa Ljubljano v npravnlitvu: aa oolo leto 8 gld., <a pol leta 8 gld., ea četrt leta 1 gld. 50 kr., na meeeo 50 kr., poilljatev na dom velja meeečno 0 kr. več. Po poiti velja aa oelo
leto 10 gl., aa pol leta 6 gld., ea četrt leta a gld. 50 kr. In ea Jeden meeeo 86 kr.
Štev. 274.
V Ljubljani v ponedeljek, 30. novembra 1885.
Tečaj II.
Vabilo na naročbo.
Z 1. decembrom prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj
lista ne pretrga. Najbolje se to učini po postni nakaznici, na čegar odstrizek treba prilepiti A? naslov, ki je na p&sku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po pošti:
za celo leto		gld. 10-	
„ pol leta		11	5 —
„ četrt leta . . 		11	2-50
„ en mesec		11	—85
Za l^jubljano:		
za celo leto			■ gld-	6-—
„ pol leta		,i	3-—
, četrt leta 		ti	1-50
„ mesec		n	-•50
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.		
Koliko iznenadenj, koliko britkih izkušenj za jedno, kot za drugo vojskujočo se stranko imel ta boj! Komaj štirinajst dni je trajal, a koliko prememb, koliko nepričakovanih dogodkov. Ko so'bile prvesrbske čete stopile na bolgarsko zemljo, nikdo ni dvojil o tem, da pobije mnogobrojniša in uže v prejšnjih vojskah izvežbana in utrjena srbska armada mlado, še le razvijajoče se bolgarsko vojstvo v malih dneh in da kralj Milan naj-, dalje tekom jeduega tedna zasede s svojimi trumami glavno mesto Bolgarske. To_pričakovalo se je tem bolj, ker je Srbija vojno napovedala ob času, ko ob srbski meii skoro nič botrskih vn-iakov bilo ni. Ni čuda tedaj, da se je od vseh
jetje ustavi, da se naredi mir ter konča pogubo-nosno prelivanje krvi.
Vender knez Aleksander šel je dalje. slišal je opomini Turčije, da. naj pe gopi
Boj končan.
Kar je tako nestrpno pričakoval svet zadnji žas, spolnilo se je venderTBofje končan, končano ^žalovanja vredno prjeJjvanjejsorodne krvi. Kneza Aleksandri dohitel je na jedni strani odločni skupni Poziv evropskih vlastij, da naj odjenja od daljnjega preganjanja potolčenega in globoko ponižanega sovražnika, na drugi strani pa zastavila je še Av-strija sama zdse veljavno svojo besedo v obrambo Srbije. Mogočnemu temu klicu uklonil se je, kakor naznanja brzojav, pogumni knez bolgarski ter ukazal zmagonosni svoji armadi, da ne nadaljuje svojega krvavega dela.
jptranij prorokovalo, da bode Bolgarska premagana < .nredno sploh do resne vojske pride. A kako slabo 4bnesla so se vsa ta prorokovanja! Komaj bil je
»|£nez Aleksander prihitel v sredo preplašenih svojih čet, polotila se je bolgarske armade nepopisljiva navdušenost, ki je delala čudese in izvršila, česar si niti misliti ni mogel svet. Od tistega trenotka ko je bolgarski knez vskliknil bil svoiim vojakom nasproti, da	nnisiH ^vnifinil™ ^ Je za
vratno in izdajalsko napal sorodni in bratski narod.
_Pre-_ svojih
čgt dalje v-boj in za nekoliko časa vedel se je tako spretno umikati noti evropskih vlastij, v kateri se pozivlje, jenjati z vojskovanjem, da ga je zdaj še le dohitela. Med tem premagal je Srhe tlllli. Ilili 1 n rt ni nnmlji še, potisnil jih proti Nišu ter zašel Pirot, kjer je pred kratkim še stal glavni tabor srbske vojske s kraljem Milanom na čelu. Videlo se je, kakor bi knez Aleksander na jeden-krat bil pozabil, kako tesna mu je pred kratkim šla in kako malo zanesljiva da je vojna sreča. BalLse- je uže .bilo, da zmage^ijann^oznajre^
je izrekel bolgarski*^3i5žT JedBnudarec za dr zadeval ie Krhn jedna bitka za drugo Končavala se je nesrečno za nje. Kmalu, predno je knez Aleksander sam upal, spolnila se mu je njegova želja. Sovražnik bil je pregnan in bolgarske vojne čete prestopile so med navdušenimi klici srbske meje. Sedaj pričakovalo se je, da se vojno pod
Listek.
Prokleta!
(Roman. Spisal Emile Richebourg; po E. Vacanovi prodo-lavi prosto poslovonil Janko Leban.)
(Dalje.)
Jera nadaljuje:
»Ko sta prišla žandarja, govorila sta z go-8P°dičino.“
»žandarja?!* zakriči Parizel ves v strahu.
»Da, prišla sta žandarja poizvedovat na pristavo. pa nikdo ni ničesar vedel in morala sta °diti ničesar ne opravivši. In jaz, edina, ki vse J6®, zadnja sem, da bi svojega Frana ovadila! in, ker Mellier ni imel časa, da bi napravil opojno, to ste, gosp. Parizel, zdaj vi gospodar seuil-lo«ske pristave!*
Staremu se kar oči zasvetijo samega veselja, 'soko se vzravna ter globoko dihne:
»Jacques Mellier je mrtev!* zahriplje kakor ^amljen. »Zdaj je pristava moja, moj je ves, es denar! ... In ničesar se mi ni bati, ničesar!
SifUstega trenotka obrnila se je vojna sreča na bolgarsko stran in je ni zapustila več. Nenavadno krepek in pogumen duh obvejal je bolgarsko voj sko, srbska na začela ie omahovati, .kakor bi si ^
aifi§ti_Ma, da je zaslužila britko obtožbo, katero
Blanche ne ve nič! Mellier ni nikogar imenoval, tako poteče vse prav! Hudir je z nami! . . . Apropos, kaj je z Rouveuatom? Je li se vrnil? »Da.“
»Temu se bo se-ve-da nekaj dozdevalo; pa primoran bo molčati. In kaj li tudi more storiti brez dokazov? Pristava je moja!*
»To vse naznanite mojemu Franu, kaj ne, gospod Parizel?*
»To pa to! Ti si brdka deklina, Jera! Ne bodem pozabil nd-te!“
Ona ponižno povesi oči, prične igrati se s predpasnikom ter zašepeče:
»Gospod Parizel, saj veste, kaj mi je obljubi moj Fran?*
»Ničesar ne vem. Kaj ti je obljubil?*
»Da me poroči, gospod Parizel!*
Parizel se je porogljivo režal. Pa čuval se je da ne bi ogleduhinje svojega sina dramil iz sladke zmote.
»To je Franova stvar*, deje. »Opravita to medsobojno “ — „Vi tedaj ne bote imeli nič zoper to, gospod Parizel?* — »Jaz? Kaj še! Moj sin je sam svoj gospodar!* — »O vi ljubi, dobri
*
prav« mprft in da hoče seSaj^a^Tst^loriti, kar--je pred nekolikimi dnevi nad sovražnikom tako P bridko obsojal. A prišlo je o pravem času še po velje Evrope, kateremu ustavljati se knez Ale ksander ni mogel in ni smel.
Boj je sedaj končan, in da-si se bode pred vsem le o premirji govorilo, vender ni nikake dvojbe več, da so bili oni zadnje žrtve nesrečne te vojske, ki so pali pri Pirotu. pusti, da bi se jjtedalje prelivala Ur! v boju, Ki je uže davno pffS^^D smoter in predmet svoj. Boj je končan, zmagonosno za bolgarsko, nesrečno za srbsko orožje, a jednako pogubonosno za oba sorodna naroda. Malo časa trajal je ta boj, .a tisoč junaških src nehalo je biti, tisoče hrabrih mož spi na bojnih poljih smrtno spanje od jedne in druge strani, ki bi bili lahko skupaj prelivali svojo kri za boljo stvar. Na videz premagana je le jedna obeh vojskujočih se držav, n_v istim Dre-
i
jgagafl^jjJ^j^. fliaagonosen je le stari sovražnit Obeh,. on ima koftBT 7><r~Tffatomoi*šker fe~~vojBlrer
zlati gospod Parizel!* začne Jera vsa srečna." — »Dan uže svita, hiti domov, Jera, da nikdo ne bo vedel, da si bila z ddma. Pojdi na svoje delo kakor po navadi. Pazi na vsako besedo in ne ov&di se; čuješ li?“ — »O, bodite mirni, gospod Parizel; jaz nisem tako neumna, kakor se vidim!*
—	»To je tudi sreča! . . . Tedaj, glej, da skoro otideš. Jaz se hočem pripraviti na pogreb svojega sorodnika, gospoda Melliera. Tedaj na svidenje na pristavi, Jera!*
Poslovita se, ko je nebo na vshodu postajalo uže svetlejše.
Jera se hitro odpravi domov. Pa ni šla po deželni cesti, kjer bi jo lehko bili srečevali ljudje, nego udarila jo je po grivah in travnikih; bila je to težavna, a gotova pot.
Dan se je bil popolnoma zaznal. Svetlo solnce je vzbujalo na brezimeglenem nebu. Jera je bila le še kilometer oddaljena od pristave. Šla je zdaj po poljski poti, ki je vodila h kamenolomu.
Ko pride na kraj tega kamenoloma; zakaj se li je ustavila?
Brez dvoma, da bi se oddahnila ter si obrisala pot s čela.
7|Wiinjonp R/iigorijo za koje je knez Aleksander hotel potegniti svoj meč ter voditi narod svoj v boj,	Kratke	sanje	bolgarskega	naroda so
i	minule in sladke nade, da se vstvari velika in mo-Igočna Bolgarija združujoča ves narod bolgarski, •s uničene so, kedo v6 za koliko časa —morda tudi {ia, večno!
In Srbija? Kaj je dosegla z nepreinižljenim
svojim korakom ?
KrftljJV|j|an hotel is hrezdvoibeno razširiti meje
preplašili iz pridobljenih pozicij. V petek unel se je pravi boj okolo Pirota za Pirot. V tem boji odlikovali so se posebno srbski pešci in topničarji, a pravega uspeha si niso mogli priboriti. Bolgari osvojili so si Pirot, a v mesto samo so poslali samo nekaj batalijonov, ker so se bali razstrelb, da domnevalo se je celo, da je vse mesto spod-_ .kopano. Tu kot zmagovalec Pirota dobil je Alek-ander od vlastij nalog, naj preneha z vojsko —
kraliemi^svon. "TTom tega e
3e danes smo uverjem, ail žaeet-tega ni hotel storiti na škodo sorodne Bolgarske. Prvo oboroževanje bilo je brez dvojbe proti Turčiji obrnjeno. Da se je pozneje obrnilo proti Bolgarski, to nanesle so okoliščine. Ker se Turčiji nič ni dalo odvzeti, mislil je, da to brez velike težave stori na drugi strani, da brez velikih žrtev Bolgarski lahko odvzame kos zemlje. Kaki načrti delali so se pred kratkim še v Bel-gradu! In danes? Danes mora Srbija Boga hvaliti, da ima tako odkritosrčno zaščitnico, kakor je Avstrija. Na svojo roko pričel je kralj Milan brez pravega vzroka nesrečno to vojsko; ako mu je Avstrija v sedanji stiski vse jedno prihitela na pomoč, je to le znamenje, da se pri nas ve tudi dejansko ceniti prijateljstvo sosednih držav.
V	nekem, oziru imela bode ta vojska morda vender le neko korist za obe državi. Vladujoči krogi ondi imeli so priliko pri tem marsičesa naučiti se. Ktjrz Alftltsanflftr in If.-olj Milan rjrjfiln sta lahko do prepričanja, da z&odovina in da
fovini igrati veljavno ulogo, pigdyjsemjyaro t * vati j^reHjjšlrenoeti. Temeljita presoja razmer in okoliščiiftTima biti^^dlaga vsacega podjetja!
Srbsko-bolgarska vojska.
Hitreje nego se je pričakovalo, končana je vojska med bratskima narodoma, med Srbijo in Bolgarijo. Nesrečno bojevala se je Srbija; poiskala je nasprotnika v njegovi deželi, a sramotno poražena morala se je umakniti nazaj na svoje ozemlje, kamor jo je preganjala bolgarska armada. Izredno srečo imel je bolgarski knez, v vseh bojih, vročih bojih priboril si je zmago, vzel Srbom Pirot ter oie so bile njegove čete na poti proti Nišu, ko mu dojde od vlastij naročilo, naj poneha z vojsko, naj nasprotniku poda roko v premirje. Zmagalec Aleksander se je uklonil ukazu Evrope
—	in končan je boj, sklene se premirje.
Minoli četrtek in petek vršili so se vroči boji okolo Pirota. V četrtek prestopil je knez Aleksander z glavno svojo armado mejo in ob 5. uri po-poludnč približal se je uže na 5 kilometrov Pirotu; pozdravili so ga srbski topovi, a niso ga
Jal^^tamenoloma je bila globoka in široka. Ne,	da bi	na kaj mislila in	brez radovednosti	se
nagne čez	rob ter pogleda v	globočino.
Naenkrat omahne nazaj	ter hudo zakriči,	da
se strašno naokrog razlegne.
Njen	obraz je bil bled	ko smrt, a nje oko
je strmo gledalo. Kaj li je videla?
21.
Spodaj v globočini je ležal človek, z obrazom proti tlom, v veliki krvni mlaki.
Ali je nesrečnik še dihal? Bil je uže mrtev?
Jeri se je mudilo, da bi prišla domov. Pa ni mogla se oddaljiti s tega mesta. Nek čut brez imena jo je silil, da je ostala pri tem brezdnu. Grozna radovednost se je poloti. Morda pozna nesrečneža? Mučen, grozen nagon jo je vabil v jamo
In potem je pomisliti, da je Jera bila ženska! In najslabša, najtrša ženska rada v nesreči pomaga !
Jera poišče stezo, katera je vodila v globočino. Kmalu je bila spodaj. Zdaj je stala poleg moža. Na čelu, ki je bilo nekoliko vidno, bila je velika rana. Mož se ni ganil. Njegova kapa je ležala nekaj korakov od njega oddaljena. Nosil je temne hlače ter moder jopič.
Jera je vse to videla. Njen obraz zažari in bilo jej je, kakor bi ji kdo nož porinil v srce.
in on je obljubil, takoj ugoditi tej zahtevi.
Darmstadt., 28. novembra. Priuc Aleksander dobil je naslednji telegram iz Pirota, 28. novembra ob 2. uri 15 min.: „Po dvadnevnem trdem boji osvojili smo si Pirot ter smo danes po noči šli v mesto. Aleksander."
London, 28. novembra. ,, Times" poročajo iz Carigrada: Po sim došlem avtentičnem poročilu sklenilo se je med Srbijo iu Bolgarijo premirje vsled posredovanja Turčije, Avstrije in Rusije.
London, 28. novembra. (Reuterjevo poročilo iz Carigrada.) Turčija je pozvala bolgarskega kneza, naj preneha z vojsko proti Srbom.
Sofija, 28. novembra (ob 9. uri zvečer). Knezova depeša pravi:	„Z ozirom na kolektivno
noto zastopnikov velevlastij in z ozirom na izjavo grofa KhevenhUllerj a, kateri je od svojega vladarja poslan se izrekel: če mi prodiramo dalje, pridejo avstrijske čete v Srbijo na pomoč Srbiji; dalje z ozirom na to, da naš zmagonosen uhod v Pirot varuje naše dobro ime, dovolil sem, da se preneha vojska, da se pričn6 pogajanja o premirji in stavil bodem potem svoje pogoje."
Bela Palanka, 30. novembra. Včeraj zjutraj, kmalu ko je grof Khevenhliller odšel mimo srbskih in bolgarskih prednjih straž, prišel je bolgarsk parlamentarec v srbski tabor; na to so se zbrali srbski in bolgarski poveljniki ter sklenili odnehati od vojske na vsej progi; čete ostanejo v svojih pozicijah.
Pirot, 30. novembra. S^rbi n a p a 1 i s o u a-yj. 1 i c_ p_r e m i r j a v soboto po noči utrdbe pTT V i (TTnu, a bili so odbiti. Canov naznanil je to zastopnikom vlastij.
Podpore za zgradbe ljudskih šol.
Iz poročila deželnega odbora posnemljemo:
V	tekočem letu oglasilo se je zopet mnogo občin, katere si ali uže zidajo nove ljudske šole ali jih nameravajo zidati, da bi se jim dovolila primerna podpora-ks- deželnega zaklada in iz darila kranjske hranilnice. Kakor za leto 1884. je kranjska hranilnica tudi za leto 1885. blagodušno dovolila
Ona nekako zatuli ter se vrže na moža, ki se ni ganil, kličoč: „Fran! Fran!"
Na to obrne njegov obraz navzgor. Groza jo spreleti, ko se dotakne ledenega njega života. Obraz mu je bil nepoznat vsled blata iu krvi. Zdaj se osrči ter preobrne njegovo truplo. Potem mu z robcem obriše obraz. Ni bilo več dvojbe! Bil je v resnici Fran Parizel, njen ljubimec, a le kot — mrtvec 1
Trenotek časa je v&-nj virila liki blazna. Njeni vlasje so se ježili, zobč je stiskala, a njene oči, ki so strmo pogledovale, kakor voščeni podobi, stale so suhe!
Naposled se kakor zveri izvije neko tuljenje iz njenih prsij, ona se vrže na mrliča ter ječeč ruje si vlase z glave.
Tako ni bila podobna več ženski nego furiji!
Kako se je bila zgodila nesreča?
Zasačeni zločinec, mehkužni, babjeverni kmet bežal je bil ves preplašen na žuganje Lucile, katero je imel za „duh“, kakor da bi mu bil sam hudič za petami. Ves zaslepljen letal je čez drn in strn; a naenkrat se udere pod njim prod in ilovica. On strmoglavi v globino ter prileti z glavo na kamen, ki mu jo razbije t.;ik6, da so mu možgani in kri vreli iz nje.
znesek GOOO gld. kot podporo za nove zgradbe ljudskih šol s tem pogojem, da se ravno toliko dovoli iz deželnega zakladu v isti namen za leto 1885. Slavui deželni zbor je v 6. seji dnč 1. oktobra 1884. dovolil 6200 gld. podpore za šolske zgradbe.
Po sklepu c. kr. deželnega šolskega sv6ta so dobile iz hranilničnega darila za leto 1885. sledeče šolske občine podpore:
Bojance 500 gld., Spodnji Logatec 500, Štrek-ljevec 500, Pelrova Vas 500, Prežganje 400, Smlednik 300, Zgornje Pirniče 300, Veliki Gaber 300, Terzin 300, Rudolfovo 300, Hrušica 200, črni Vrh 200, Sv. Mihael pri Žužemperku 200, Toplice pri Rudolfovem 200, Božakovo 200. Stari Trg, okraj črnomaljski, 200, Dragatuš 200, Griblje 200, Jesenice, okraj radovljiški, 100, Verbovo, okraj po-stojinski, 100, Doljni Semon 100, Doberniče 100, Sinji Vrh pri Črnomlji 100 gld., skupaj 6000 gld.
Z ozirom na sklep kranjske hranilnice, po katerem bode Se za leto 1886. dovolila 6000 gld-za podporo novih šolskih zgradeb in ker bi sicer mnoge šolske občine ne mogle dozidati jim ne-obhodno potrebnih šolskih poslopij, nasvetuje deželni odbor, da naj slavni deželni zbor dovoli podpore iz deželnega zaklada za leto 1886. sledečim šolskim občinam, in sicer:
a) po 500 gld.:
1.) Štrekljeve c v črnomeljskem okraji. Nova šola se ima zidati leta 1886. Stavbeni troški izračunjeni so na 9564 gld. Ker znaša ves direktni letni davek 1451 gld., morala bi si občina naložiti 680% priklado, da pokrije vse troške. Naložila si je do zdaj 150%, namreč po 50% zaleta 1884, 1885 in 1886. To bo znašalo 2176 gld , in ker bodo občani ročno in vprežno delo brezplačno opravljali, s čem prihranijo 2033 gld., ostane še nepokritih 4209 gld. Ker se je dozdaj navadno povprek podpora do 10 % vseh stavbenih troškov iz daželnega fonda dovoljdvala, naj bi se dovolil za leto 1886. znesek 500 gld., in ako bo stavba v prihodnjem letu se pričela zidati, jednaki znesek za leto 1887.
2.) Veliki Gaber. Ker se zidanje nove šole iz zdravstvenih obzirov ne sme več odlašati, volane občine pa niso hotele skleniti naklado na direktne davek v pripravljanje stavbenega fond«, dovolil je deželni odbor po predlogu c. kr. deželne vlade, da naj se v smislu zakona od 10. aprila 1881 vse k šoli v Velikem Gabru všolanim krajem naloži 25 % priklada na vse direktne davke v letih 1884. do 1887. Stavbeni troški za dvoraz-reduo šolo bi iznašali 8500 gld., 25% priklada od 3300 gld. direktnih davkov pa bo znesla v štirih letih 3300 gld. Ako se odračuuijo troški za ročna iu vprežna dela v znesku 2785 gld., bi ostalo
Vender ni bil umrl hitro, kakor se je kasneje priznalo. Lepi Fran je moral še nekoliko časa v strašnih bolečinah živeti; njegova borba s smrtjo je morala biti grozna.
Jera ni verovala na slučajnost te smrti.
Dve uri so je valjala britko stokajoč pri mrliči. Potem vstane; njeno obličje je imelo divji izraz. Neumna ideja prošine jej bedaste možgane.
Domišljevala si je, da je lepega Frana lastni oče vrgel v globočino, da ne bo treba mu dajati polovice dedščiue.
„Ah, malopridnik!" vpila je. „Pa le čakaj, to mi drago pjačaš!"
Ona zapusti mrliča, zleze po stezi navzgor ter pride iz kamenoloma.
Zdaj opazuje nebo.
Solnce je uže visoko stalo; moralo je biti okoli devete ure.
Njeno odsotnost so morali uže opaziti na pristavi. Iztakniti so morali, da je ni bilo po noči doma. Iz tega so lehko sklepali, da jo ona prejšnjo noč odprla vrata, ter da je sokrivka razbojniku, morilcu I
Ni se več mogla vrniti na pristavo. In tega tudi hotela ni. Ali ni bil lepi nje Fran mrtev? Tako je rojila sim in tj k po poljih in goščavah tožeč, stokajoč, kolnoč. Kakikrat se je tudi zgru-
nepokritih še 1815 gld., in po odraeunjenem hra-nilničnem darilu v znesku 300 gld., le še 1515 goldinarjev. Zidanje se ima začeti leta 1886. Deželni odbor je sicer uže pred štirimi leti obefal Podporo 2000 gld., pa ta čas je šlo za trirazredno šolo, katera pa ni potrebna z ozirom na število učencev. Za dvorazrednico pa bo zadostovala podpora 1000 gld., od katerih naj se dovoli za leto !886. znesek 500 gld.
3.) Božakovo v črnomeljskem okraji. Stav beni stroški za novo enorazrednico, katera bi se leta 1886. zidala, proračunjeni so na 3705 gold. Šolska občina nakladala si je po 25% za leti 1884. In 1885., kar pa bo le 315 gold. dalo, ker vsi direktni davki le 637 gold. znašajo. Okrajni šol-8bi svčt upa, da bi se šola s podporo 1000 gold. zgradila, ker bi jo občina zidala v lastni režiji. Iz hranilničnega darila dobi občina 200 gold. in ako se 500 gold. dovoli iz deželnega fonda, bi le Sft 300 gold. treba bilo, kar utegne občina dobiti v prihodnjem letu iz hranilničnega darila.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Deželni zbor goriški imel je uže dve seji. Prva seja vršila se je dnč 25. t. m. ob 10. uri. kosp. deželni glavar Fran grof Coronini nagovoril J® poslance v italijanskem in slovenskom jeziku ter konečno zaklical trikrat „živio!“ presvitlemu vladarju. Po storjeni obljubi dveh novoizvoljenih Poslancev, dr. Gregorčiča in Venuttija, vršile so volitve v razne odseke, in »izvoljeni so bili: ' finančni odsek so voljeni: J. Gasser, dr. Gre-fforčifi, A. Kocijančič, dr. Maurovich, dr. Rojic, dr- vitez Tonkli (načelnik), dr. Verzegnassi; v pe-ticijski odsek: J. Del Torre, A. pl. Dottori (načelnik), J. Ivančič, M. Jonko, I. Kovačič, R. Ma-horčič, dr. Venuti; v legalni odsek: dr. Abram, N. Benardelli, A. pl. Dottori, J. Ivančič, dr. vitez Pajer (načelnik), dr. N. Tonkli, dr. Verzegnassi.
—	Druga seja vršila se je dne 26. t. m, pri kateri se je potrdila volitev kupčijske zbornice in ^venskega veleposestva; dovoli se nekaj podpor, me(l njimi košarski šoli v Foljanu 260 gld., čipkarski šoli v Dolenji Otlici 70 gld.
Poljaki pokazali so se v gališkem deželnem zboru zopet neprijatelje Rusinom. Pri volitvah v odseke niBo v najvažnejše volili nobenega Rusina. Sploh nečejo nič vedeti o rusinskih zadevah in željah; predlog rusinskega poslanca Roinanczuka, naJ bi se v onih krajih, kjer je večina prebivalca rusinska, osnovale rusinske šole ali vsaj paralelke, ta predlog bodo tudi Poljaki zavrgli.
dila na tla; pa vselej je vsa razdražena vstajala, a 8e zopet vračala na eno in isto mesto.
Zdajci zasliši mrtvaški zvon iz Fremicourta, 0 so nesli Melliera pokopat. Kasneje je slišala, ako so zvonili poludan.
Njeno dolgo kolovratenje od včeraj zvečer Povzročilo je, da je sedaj občutila — navzlic 8v°ji žalosti — hudo lakot. Nagon jo je vlekel Pr°ti deželni cesti, k ljudem, h kruhu. . . .
In tudi k osvetil Ona se je morala mašče-vati za svojega Frana nad njegovim morilcem, Dad starim Parizlom 1 Da, maščevati se je hotela **a vsak način! ... V njenih bedastih možjanih se prepirale bolest, lakot in maščevalnost, liki lvji zveri v pustinji!
Naenkrat ugleda na deželni cesti dva žan-arJa. Jere se loti obup. Ne da bi vedela, kaj lela> leti proti jezdečima žaudarjema kličoč na Viie grlo: „ St oj ta ! stojta! . .
22.
, Proti deseti uri predpoludnem zbralo se je altih sto bližnjih ljudij in gospod župnik fremi-ua seuillonski pristavi, da bi dostojno °Pali ranjce^a Melliera.
|.| Dočim so se vršile mrtvaške molitve, razde-«o se sveče med pogrebce, s katerimi so krsto re<nili do cerkve. V trenotku, ko se je mrtva-
Tuje dežele.
V	petek otvorili sta se muranski zbornici s prestolnim govorom. Prestolni govor omenja glede vnanje politike: „Močni po jasni poziciji, katero zavzimamo in po prijaznih razmerah k vsem vla-stem, opazovali smo dogodke onstran Dunava z največjo mirnostjo, a tudi vedno pazljivo Na dalje prave, da je Rumunija britko občutila utis, ko se je kazalo, da se ne vzdrži mir, kateri je vsem državam tako potreben, posebno pa Rumunski, katero čaka še toliko dela, da doseže oni razvoj in napredek, po katerem dežela hrepeni.
Grški ministerski predsednik Delyannis izrekel je v pogovoru z vnanjim poslanikom nadejo, da se vlasti zjedinijo v garancijah, katere utrjujejo mir. Če se konferenca omejuje na vzhodnorume-lijsko vprašanje, ne obeta Delyannis nič v dalnjem postopanji Grške. Grčija se ima bati vojske, a vojake vender zbira za slučaj potrebe.
Angleške volitve v parlament se nadaljujejo ; po dozdaj znanih izidih sta konservarivna in liberalna stranka jednako močni, tako da je težko uganiti, katera si pribori nekaj glasov večine.
Razne vesti.
—	(Dragocena knjiga vkradena.) Rimski policiji se je naznanilo, da je bila iz tfincmno bukvarnice v večnem mestu jako dragocena knjiga vkradena. Knjiga je bila prva izdaja Laktaucija, ki se
je leta 1465 v^sjimostana Lubiaco od nemških tiskarjev Scbwonheimer in Pongracz tiskala in je bila tedaj j>rva na Lahkem tiskana knjiga. Kako dage da so take knjige, razvidi se iz tegaT, da se je jednaka knjiga nedavno dražbonim potom za 15000 lir prodala. Sumi se, da je kdo izmed onih oseb, ki so v bukvarnici nastavljene, knjigo vkradel.
—• (Socijalisti.) Na ruskem Poljskem prišli so socijalističnim zarotam na sled. V Varšavi, Lodzu in drugih večih mestih priprli so veliko oseb, med temi so osebe obojega spola in raznih stanov: učitelji in učiteljice, pisatelji, dijaki in delavci; vseh skupaj je do sto in so jih nekoliko brez sodnijske procoduro uže v Sibirijo poslali.
—	(Dosmrtna kazen.) Pred sodnika v mesto Benvick na Angleškem bil je poklican kovač James Stewart, ker je odpeljal sedemnajstletno Ello Macmil-lan, hčer nekega vratarja. Stowart je res obiskal pred kakimi 14 dnemi z deklico gledališče in se potem več kakor jeden todon ni povrnil; a izgovarjal se je, da mu je Ellen večkrat rekla: „Ker so nama tako dobro godi, ne pojdiva še domovi" Sodnik pa reče: „Vi kakor mož bi se na besede otroka ne smeli ozirati; tako ste pa sedaj zatoženi, da ste mladoletno deklico zapeljali." Vratar, mogočna postava, stopi na to pred zeleno mizo in zakliče: „ Gospod sodnik, če smem pro-
ški sprevod na pristavi urejeval in so nosilci hoteli na nosilu vzdigniti trugo, prikaže se Josip Parizel ter se postavi tikoma za trugo. V levi roci je držal svoj klobuk, s katerega je vihral širok in črn pajčolan; v drugi roki pa je imel robec, ko-jega si je pritiskal k očem.
Rouvenat, ugledavši ga, umakne se pred njim, kakor pred strupeno kačo. Jeza in gnjus sta mu napolnjevala srce in bal se je, da ne bi se mogel premagovati. Pa brzdal se je vender, ker ni hotel provzročiti ropota in zmirjanja nad krsto svojega gospodarja.
Tudi Jean Renaud zašepeče Rouvenatu: „Rou-venat, jaz občudujem tvojo potrpežljivost!"
„Kaj ne, ta drznost je nezaslišana! Maloprid-nik misli, da je varen. Gotovo je Jera bila danes po noči pri njem in mu naznanila1 da Jacques Mel-lier ni spoznal svojih napastnikov. Licemeruik! Kako stoče!"
Sprevod se prične pomikati. Josip Parizel je korakal kot bližnji sorodnik pokojnikov tikoma za trugo.
Ljudje so med sabo tiho govorili: „Aha, tu je sorodnik pokojnikov, oče Franov. On stanuje v Vogezah, daleč od tukaj. Skoro gotovo so ga sim poklicali."
„Kako joče!"
siti, obsodite Stewarta, da mojo hčer za ženo vzame> potem je vsem pomagano!" Z glavo zmajajoč odgovori na te besede zatoženec: „To je huda obsodba, na dosmrtno kazen nisem bil pripravljen." Sodnik mu pa reče:	„Jaz vam dam jeden mesec, da celo stvar
premislite in mi poročno pismo prinesete; če tega volja ne storite, zadela vas bo druga kazen!“ Ellen se pa vrže Stewartu v roke in zakliče:	„Zdaj si pa
moj na veke, to bo še lepše!"
Domače stvari.
— (Naj višji dar.) Nj. veličanstvo cesarica je Elizabetini otroški bolnišnici v Ljubljani darovala 100 goldinarjev za bolnišnične namene.
— (Obrtniška nadaljevalna šola v Kameniku.) Ministerstvo za uk in bogočastje potrdilo je pricipijalno pravila obrtniško nadaljevalne šole v Kameniku in jej je uže podelilo nekoliko učnih pripomočkov. Kar so pa subveucije tiče, dobila bo isto še le od leta 1886 začenši naprej.
— (Gospoda deželnega predsednika barona Andreja Winklerja imendan.) Povodom današnjega imendana gospoda deželnega predsednika došlo je izredno veliko število gratulautov iz vsoh stanov; imenujemo med temi premil, g. knezoškofa dr. J. Misijo, g. mestnega župana P. Grassellija in mnogo deželnih in državnih poslancev. Navadna gratulacijska pola ni več zadostovala, morala se je dopolniti, da-si se je izročilo več posebnih adres. Ravno tako došlo je z dežele mnogo telegrafskih in pismenih čestitk.
— (Deželni zbor kranjski.) Prihodnja seja vrši se v sredo, dne 2. decembra ob 10 uri dopoludnč.
— (Klub pisateljskega podpornega društva) imel je v soboto zabavni večer v čitalniški restavraciji; udeležba bila je izredno mnogobrojna, tudi več vnanjih odličnih gostov udeležilo se je zabavnega večera. Berilo g. dr. V. Gregoriča sprejelo se je z občno pohvalo.
— („Sokol“ in „Glasbena Matica") nameravata združno kupiti „igrišče“ v Gradišči; ta hiša jo lastnina dežele. Dotična prošnja se je izročila po dožolnem odboru finančnemu odseku deželnega' zbora.
— (Požar.) Iz Šent Jarnoja so nam poroča:	Dn6 22. t. m. ob 11. uri po noči nastal je v podstrešji posestnika Antona Lenčiča iz Žmalčje vasi ogenj, kateri je v kratkem času streho uničil, kakor tudi žito, ki je bilo pod streho spravljeno Škoda znaša baje 400 gold., za katero je pa bil Lenčič zavarovan. Sumi so, da je kdo nalašč zažgal.
— (Železnica Herpelje-Razdrto-Škofja-loka-Celo vec.) Mestna občina škofjeloška in no-katere drugo občine hote baje poslati do trgovinskega ministerstva prošnjo, naj bi se zgradila železnica Her-pelje-Razdrto-Škofjaloka-Celovec.
„No, saj stari je, kakor se sliši, umrl brez oporoke; potem Parizel vse podeduje. Ta dobro joka, ta!“
„Jaz vender ne morem misliti, da bi stari Mellier ne bil poskrbel za svojo rejenko ter bi jo bil izročil le milosti svojih dedičev!"
BPa saj je RouAenat tu!“
„Rouvenat ? Zdaj, ko Btarega Melliera ni več, Rouvenat je zopet priprost hlapec, kakor nekdaj! Kaj ima on pri tej stvari opraviti?"
Pogreb se je resno in žalostno vršil. Ko je padla zadnja gruda v jamo in so ljudje zapustili pokopališče, poišče Rouvenat z očmi Josipa Pa-rizla. A bil je uže izginil.
„Odšel je“, reče mu Jean Renaud.
»Da, pa kmalu bode zopet tukaj!"
„Ne bo si upal."
„Parizel si upa vse!"
Rouvenat pokliče višjega hlapca.
„Jean", reče mu, „treba, da na vse mislimo. Zrak je nekako težak. Skoro gotov bo nevihta še pred večerom. Treba vse speljati pod streho. Reci Mathiasu, Brunetu in Simoninu, naj tu ostanejo za delo. Simonin naj pripelje tudi svojo ženo in hčer."
Hlapec izvrši ukaz. Delavci odgovorijo: „Ho-čemo si obleči le vsakdanje oblačilo in kmalu pridemo na pristavo."	(Dalje	prihodnjič.)
— (Goriški kanonik dr. Valussi) pride baje na mesto umršega Della Bone za knezoškofa v Trient.
— (Varujte pse!) Naj višji sodni dvor je odločil, da mora lastnik psa, kateri je ugriznil človeka, povrniti vso škodo, katera je nastala na zdravji in na zmanjšanji zaslužka.
Statistični podatki.
Svetovna občila.
(Dalje.)
Dandanes se ne gleda toliko na število plovil, kolikor na nosivnost, in ladje jadrenice se umikajo parnikom. Zedinjene države imajo 21 949 brodov s 3494 446 bečvami, in to 4208 parnikov (z 1 115 441 bečvami) ter 17 741 jadrenic (z 2 379 005 b.). Vsa Evropa ima 7352 parnikov (s 3 311 563 b) iu 77 521 jadrenic (z 12288 196 b ) toraj po takem skupaj 84 873 bro-dih s 15 599 759 tonami.
Da evropejsko mornarico bližej poznamo, izlasti dandanes, navedimo tudi število brodov posamnih ev-ropskth držav. Britanska ima parnikov 5 213 (z 2 132 347 bečvami) in 31941 jadrenic (s 5 722 986 b), skupaj 37 154 brodov (s 7 855 333 b.) — Norvežka 218 parnikov (45 129), 7596 jadrenic (1349 234), skupaj 7814 br. (1394 363). — Nemška 318 p. (180 946), 4491 j. (922 704), sk. 4809 br. (1 103 650). — Talijanska 142 p. (57 881), 10 903 j. (1 020 488) sk. 11045 br. (1 078 369). — Francoska 350 parnikov (307 841), 3840 j. (745 825), sk. 4190 br. (1 052 666). — Kuska 285 p. (107 402), 3291 jadrenic (528144), sk. 3576 (635 546). — Španska 230 p. (176 250), 2685 j. (381070), sk. 2915 br. (557 320). — Nizozemska 86 p. (76827), 1749 jadrenic 449 700), sk. 1835 br. (526 527). — Švedska 175 p. (63 865), 1744 j. (350 982), sk. 1919 br. (414847). — A v s tr o-O gerska 78 p. (56075), 551 j. (226 454), sk. 629 br. (282 529). — Danska 180 p. (43 720), 3083 jadr. (216 456), skupaj 3263 (260179) — Grška 16 p. (6048), 4985 j. (233 086), sk. 5001 (239 134). — Portugalska 23 p. (18452), 410 j. (92 808), sk. 433 br. (111260). — Belgija 27 p. (35 430), 32 j. (14 756), sk. 59 (50 186).— Ttrška 11 p. (3350), 220 j. (34 500), sk. 231 br. (37 850). — Trgovska mornarica vsega sveta se pokaže v teh številih 11560 parnikov (z vsebino 4427 004 bečev), 95 262 jadrenic (z vseb. 14667 201); vsega brodovja na svetu je toraj 106 842 z vsebino 19 094 205 bečev.
Tretje velevažno občilo, ki misli in besede prenaša z enega konca sveta na drugi, ki ti najoddaljenejšega človeka približa in stori soseda, je brzojavstvo, nekaj izpeljano po suhem, nekaj pod morjem (kabel). Brzojavna proga v zmislu svetovnega prometa, z ozirom na glavniše točke, gre iz Petrograda v Moskvo-Kazan-Perm-Omsk-Tomsk-Krasnogorsk-Irkutsk-Nikolajevsk na Ohot-skem morju Od te progo gro dolu na Vladivostok, po dnu Japanskega morja in Korejskem prelivu, na Ja-panski otok Kjuzuv, kjor se deli; ena veja se obrača po Japanski državi, in sega do Nobetsa (na severu Japanskega otoka Nipon), druga pa gre s Kjuzuva po Kitajskem morju v Nauking, od tod v Makao; tu se spet razdvoji s progo iz Makao po morju v Manilo (na Filipinskem otoku), a prvotna proga teče iz Makao čez otok Hainan v Saigon in od tod po morju v Singapur.
(Dalje prihodnjič.)
Telegrami ljubljanskemu Listu."
Budimpešta, 30. novembra. Ministerski predsednik Tisza dobil je včeraj povodom minister-skega jubileja mnogobrojno čestitk. Pri banketu napil je Tisza cesarju, cesarici, cesarjeviču in cesaričini.
Madrid, 30. novembra. Včeraj so provizorično pokopali kralja Alfonza v Escurialu. Vse se je mirno zvršilo. V	četrtek vrši se slovesen	pokop.
—	BCortes“ (državni zbor) sklicani	so	v	27. dan
decembra. — V	Seridi prikazale so	se	oborožene
tolpe, kmetje so	jih takoj razpodili.
Carigrad, 30. novembra. Pomočniki vzhodno-rumelijskega komisarja odpotovali so v Filipopelj.
Dunaj, 29. novembra. Včeraj pogorela je v Korneuburgu tkalnica, predilnica in tovarna za odeje. Tu delalo se je v slednjem času noč in dan, ker je bilo za Bolgarijo naročenih 20 000 vojaških plaščev in odej.
Zagreb, 29. novembra. V včerajšnji seji se je predloga o organizaciji komitatov in komitatnih odsekov pri imenskem glasovanji sprejela s 60 proti 32 glasovom; predloga o spremembi nekaterih določil mestne organizacije se je s 53 proti 34 glasovom sprejela kot podlaga specijalni debati. Protipredlog grofa Sermageja se je z veliko večino zavrgel.
Madrid, 29 novembra. Canovasov kabinet rešil je pred odstopom karolinško vprašanje; podpisal se je zapisnik.
London, 29. novembra. Do zdaj je izvoljenih 141 konservativcev, 145 liberalcev in 19 irskih nacijonalcev.
Carigrad, 29. novembra. Včerajšnja konferenca je bila kratka; vršili so se navadni pogovori, ker se je spoznalo, da nedorazum traje še dalje med Anglijo in Rusijo.
Telegrafično borzno poročilo
7. iliifc 30. novembra.
tli)
Jednotni drž. dolg v bankovcih........................... 82	50
>	»	»	» srebru.............................. 82	85
Zlata renta................................................ 109	05
5% avstr, renta............................................. 99	■ 90
Delnice n&rodne banke...................................... 877'	—
Kreditne delnice........................................... 288	—
London 10 lir sterling......................................125	45
20 frankovec............................................. 9'975
Cekini c. kr................................................. 5.97
100 drž. mark...............................................61	65
Uumrli so:
Dnž 28. novembra. Marijana Lukežič, hči sprevodnika, 4 mes., Cerkvene ulice št. 7, črevesni kat&r. — Fran Židan, kovačev sin, 11 dnij, Jahališke ulice št. 3, božjast.
Tržne cene.
V	Ljubljani, 28. novembra. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 17 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 23 kr.; proso 5 gld 4 kr.; tur-šica 4 gld. 87 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 80 kr.; leča hektol. po 8 gld.— kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
—	Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 74 kr., Špeh po 52 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 52 kr., drobniško po 34 kr, — Piške po 45 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 96 kr., slame 1 gld. 96 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanjo barometra v ram	Tempe- ratura	Votrovi	Nebo	Mo-krina v mm
d I O c 3	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738-81 737 01 736-34	1-8 80 9-2	bzv. szpd. sl. nzv.	megla obl. »	0-00
t-l Si > o a £	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-28 735-28 737-28	9-8 10-4 10-4	jzpd. sl. » »	obl. >	000
Podpisani naznanjam, da bom hišo pri Fari na Blokah št. 2, katera je na lepi legi, ravno pred farno cerkvijo, prilična za vsako kupčijo, kakor tudi k tej hiši spadajoča zemljišča, in sicer: 3 orale 769 sežnjev njiv, 3 orale 314 sežnjev travnikov, 5 oralov smerekovega in
5	bukovega gozda, iz proste roke dn6 3. deoembra 1.1. dopoludne na javni dražbi prodal. Katerega veseli, to ku-
Siti, naj se omenjeni dan oglasi pri Fari v moji hiši. — [iša sestoji iz 5 sob s štacuno vred, 2 kletij s hlevom, skednja in kozolca.	(175)	2—2
Ivan Tomc,
posestnik.
 	.	J!L.	 ^
r
Samo »Richterjev
Pain-Expeller
z kotvico*
je pravi, in ta preparat, s kojim se kot znano čudovito povoljno ozdravlja protin (giht) in revmatizem. To staro, skušano domače zdravilo se prodaja po 40 in 70 kr. skoro po vseh lekarnah. Glavna zaloga: Lekarna« pri zlatem levu», Praga, Staro mesto. V Lgubljani; E. Birschitz.
iCzZ 	..	<146>io"3-^
m
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2	gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Feri. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Poddružnica c. kr. priv.
avstr. Mkm zavofla
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe . . . 3'A od sto »	8 »	»	. . . 3'/, » »
>	30 »	»	...	3“/., » >
v Napoleondorih 30dnevna odpoved .... 3 od sto Smesečna »	....	3'/4 »	»
6	•	»	....	3'/., »	»
Oddelek za giro
v bankovcih 2'/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Ar&d, Gradec. Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po V9proc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/aproc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na letu do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69) 36—32
"V Trst-«, dnž 1. oktobra 1883.
Najizborniše sredstvo v mokrotni jeseni in po zimi za obuvalo, da se noge ohranijo tople in suhe, je jedrno le v tej stroki neprekosljiva J. Bendikova (Sv. Valentin *a Spodnjem Avstrijskem) patentovana liepremočna
mast za usnje
(22krat premljirana)
ki je na prodaj po tovarniških cenah v vseh večjih mestih cesarstva; v Ljubljani pri: Scliussniggu & Webru ; v Kranji pri Puthonu ; v Škofji Loki pri Ko-celiju; na Jesenicah pri Trevnu in na Krškem pri Engelbergerji.
Svari se pred ponarejenimi, usnju škodljivimi mazili. Pri kupovanji treba paziti samo na napis: «J. Bendik, St. Valentin, Nieder - Oesterreich*, ki se nahaja na pušičnih pokrovih.	(175) 10—1
Za prihodnje leto 1*386.
V	zalogi
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
je izšla:
&	£	O ^ -	£	f-x
Slovenska
■ •■•siti k;i
za navadno leto 1886.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo n® Pratiko jako cenejše.
Odgovorni urednik .T. Naglifi.
Tiskata in zal%at* Ig. v. Kleinmayr rt F »i d Bambnrjj v T.juMjuni