STEV. 10 LETO II LENART, 7. JUNIJA 1962 IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART FESTIVAL PIONIRSKIH PEVSKIH ZBOROV Pesem je osvojila srca Slabo vreme v nedeljo 20. maja ni moglo preprečiti številne pionirske pevske zbore s področja lenarške občine, da se ne bi zbrali v jutranjih urah v Lenartu. V dvorani lenarškega zadružnega doma so se zbrali: zbori iz Jurov-skega dola, Cerkvenjaka, Zg. Sčavnice, Voličine in Lenarta. Prireditev je organiziral Občinski svet Svobod. Po uvodnih spodbudnih besedah sekretarja Občinskega komiteja ZKS so nastopili pionirji iz Zgornje ščavnice. Predstavili so se kot dokaj enovito in zaokroženo pevsko telo z discipliniranim nastopom ter skrbno pripravljenim izborom pesmi. Pionirski zbor iz Voličine ni zapel tako ubrano, kot bi pričakovali. Vzrok je bil gotovo tudi v tem, ker je zaradi slabaga vremena manjkalo mnogo pevcev in razmerje med glasovi ni bilo pravilno. Zbor iz Jurovskega dola se je takrat prvič predstavil ter izpolnil pričakovanja. Potem, ko se je pevovod-ja otresel neutemeljene treme, je suvereno vodil pevski zbor, ki se utegne razviti z marljivim delom v soliden zbor, ki nas utegne še presenetiti. Lenarškii zbor se je predstavil z malo nenavadno zasedbo ter stvaritvami nadebudnih pionirk. Ob spremljavi glasbil je zapel prvo pesem avtorja, ki je stal v pionirskih vrstaih, nato pa še himno lenar-ških pionirjev, ki so jo sami skom-ponirali. Gotovo je prikupno, da ume pevovodja spodbujati ustvarjalnost našiih najmlajših ter jim nuditi neposredno možnost izvajanja. Najprijetnejše doživetje je vsekakor pripravil pionirski pevski zboir iz Cerkvenjaka pod vodstvom Milana Netkrepa. Zbor je z discipliniranim nastopom, ubranostjo in popolnostjo glasov ter z izrazitim smislom za niansira-nje pod sigurnim vodstvom pevo-vodje bil kos težkemu programu OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA NAJVAŽNEJŠA NALOGA - IZPOLNITEV PLANA 24. maja je bil občni zbor Občinskega sindakalnega sveta. Udeležba ni bila zadovoljiva. Zlasti graje vredno je, da se ni udeležil noben predstavnik sindikalne podružnice prosvetnih delavcev. Kot gostje so se občnega zbora udeležili sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Vinko Plevnik, predsednik občinskega odbora SZDL tov. Franjo Muršec in sekretar občinskega odbora SZDL tov. Tone Stefanec. Poročilo je v imenu izvršnega odbora občinskega sindikalnega sveta prebral predsednik sveta tov. Skrban. Iz poročila povzamemo, da se občinski sindikalni svet in vodstvo sindikalnih podružnic v preteklem obdobju niso v dovoijni metli angažirali za dosego boljših in večjih rezultatov v gospodarskih dejavnostih. Poročilo opozarja gospodarske organizacije in ustanove na nekatere napake v pravilnikih o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Sindikalni svet je v lanskem letu sklical po tem vprašanju in vprašanju ekonomskih enot več posvetovanj, vendar je udeležba na ter je mahoma osvojil simpatije navzočih. Vrhunec celotne prireditve je zbor dosegel s pesmijo: »■Bolem mi leži«, v kateri je nastopila kot solistka Marija Siljan in odpela svoj solo vložek v izredno liričnem mezzosopranu, ki je mestoma po svoji globini in mehkobi zelo blizu alta. Pesem je sprožila pravi vihar navdušenja ter jo je zbor moral ponavljati. Pevski zbor iz Benedikta tokrat ni nastopil. Zbor za katerega so bila vložena nemala materiaLna sredstva, ki je rasel v kraju brez posebne pevske tradicije, ki nas je preteklo leto uspešno zastopal na republiškem festivalu, je z odhodom pevovodje razpadel. Ali med pedagoškimi delavci v Benediktu zares ni nobenega, ki bi nadaljeval začeto delo? jTji, p^ 4 |§ ilLj 1 J» i I i ^ ^ $ "i 1 1. iT i. \ v 1 Pevski zbor iz Cerkvenjaka, ki teh bila slaba. Po poročilu se je razvila živahna razprava. Tudi razprava je pokazala, da delo Občinskega sindikalnega sveta ni bilo najboljše, saj n.pr. predsednik nadzornega odbora sploth ni bil seznanjen s funkcijo. Zaradi tega nadzorni odbor ni pregleda! poslovanja in je občni zbor imenoval komisijo, ki bo to storila naknadno. Zlasti graje vredno je delo tajnika, ki je, kot je bilo rečeno, prihajal na Občinski sindikalni svet le po honorar. Glede pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov je bilo ugotovljeno, da so gospodarske organizacije in ustanove k sestavi teh pristopile vsaj nekatere šele v mesecu decembru, čeprav so bile na to opozorjene že v mesecu juniju preteklega leta. Tak pravilnik vsekakor ni popoln, saj so tudi primeri, da kolektivi kot celota o pravilnikih niso razpravljali. Nekateri kolektivi so prepisali pravilnike drugih kolektivov in jih skušali prilagoditi lastnim pogojem dela, kar je seveda nemogoče in zgrešeno. Pravilniki naših podjetij in ustanov prav gotovo vsebujejo mnogo pozitivnih določil, vendar se ta pozitivna določila mnogokrat izmaličijo v samih izračunih in se sredstva, namenjena za osebne dohodke, delijo drugače kot predvideva pravilnik. Glede na nove predpise, ki so pred kratkim bili izdani, bo potrebno, da sindikalna vodstva posvetijo več pozornosti uskladitvi pravilnikov. V razpravi je bilo tudi ugotovljeno, da v nekaterih kolektivih naraščajo osebni dohodki hitreje kot pa narašča storilnost dela. Čeprav o tem govorimo že dalj časa, da je potrebno porast osebnih dohodkov uskladiti s porastom storilnosti, gredo nekateri kolektivi mimo tega. Zabeleženi so tudi primeri linearnega zviševanja osebnih dohodkov. Tako so npr. nekateri kolektivi zvišali osebne dohodke za 20 % vsem zaposlenim. Pri tem je nekdo, katerega mesečni osebni dohodek znaša 12.000 dinarjev, dobil zraven 2.400 dinarjev, drugi pa z mesečnim osebnim dohodkom 40 000 dinarjev, 8.000 dinarjev. To ni v skladu z našimi težnjami zmanjšati razlike v osebnih dohodkih. Predsednik TITO častni občan Občinski ljudski odbor Lenart je izvolil predsednika Tita ob njegovi 70 letnici za častnega občana lenarške komune. Listina o tem mu je bila predana skupaj z ostalimi listinami vseh jugoslovanskih komun. Občani smo ponosni, da je ljudski odbor izvolil za častnega člana človeka, ki pomeni zgodovinsko utelešenje naših in vseh jugoslovanskih želja. Izvršitev letnega plana v prvem tromesečju ni zadovoljiva. Nekatere gospodarske organizacije so izvršile komaj 12 da 14 %. Tudi v tem pogledu sindikalne podružnice predvsem pa sindikalna vodstva niso zavzela potrebnih mer za boljšo izpolnitev plana. Nekateri vodilni ljudje v kolektivih ne čutijo dovolj odgovornosti do dolžnosti, katero jim je družba poverila. Sindikalne organizacije pa na take pojave ne reagirajo sproti. Na občnem zboru je bilo tudi sproženo vprašanje prevoza na delovna mesta z osebnimi vozili. Za vsakodnevne prevoze z osebnimi vozili naj se ne bi obračunavala kilometrina, temveč prevozni stroški z avtobusom. Ob zaključku občnega zbora je bil izvoljen 18 — članski svet. Za predsednika so izvolili Franca Kralja, medtem ko bo tajniške posle opravljal Mirko Košmerl. M.K. Pohod po poteh XIV. divizije ga vodi Milan Nekrep (Foto M. Brumen) Klub mariborskih koroških in ptujskih študentov priredi Partizanski pohod po poteh XIV. divizije, ki naj predstavlja združeno manifestacijo delavske, kmečke in študentske mladine. Zato vabi odbor lenarške sekcije mla- dino na pohod, posebej še, ker vse stroške krije koordinacijski odbor treh klubov. Pohod bo od 18. do 21. julija. Prijavite se lahko na Občinskem komiteju LMS v Lenartu. Odbor lenarške sekcije KMŠ Predsedniki samoupravnih organov govorijo za »Domače novice Dva problema: zaloge in dolžniki Na tri vprašanja našega uredništva je odgovoril Jože NOVAK, predsednik delavskega sveta tovarne usnja Lenart LETA 1960 STE IZVRŠILI REKONSTRUKCIJO TOVARNE. ZA KOLIKO ODSTOTKOV SE JE POVEČALA ZMOGLJIVOST PODJETJA IN ALI SO SE OZKA GRLA V PROIZVODNJI, Z ODPRAVO KATERIH BI BILO MOGOČE OBSEG PROIZVODNJE SE POVEČATI? Zmogljivost našega podjetja se je z rekonstrukcijo povečala za okoli 75 % prav tako pa smo morali povečati tudi število zaposlenih za 25 % Ozkih grl v našem proizvodnem delu ni. Težave imamo pri sušenju kož. Tako npr. dosegamo v letnih mesecih mnogo boljšo kvaliteto, ker sušimo usnje naravnim potom kot v zimskih mesecih, ko sušimo usnje umetno in se nam mnogokrat zgodi, da usnje tudi zažgemo. Težave imamo tudi z delovno silo. Večina delavcev, ki so zaposleni v našem podjetju, imajo doma še posestva in zato v poletnih mesecih večkrat izostajajo od dela. Primanjkuje nam tudi kvalificiranega kadra. V letošnjem letu nameravamo urediti še čistilne naprave, mehanično delavnico in garaže, v kolikor bomo zato imeli dovolj sredstev. KOLIKO IMATE EKONOMSKIH ENOT, KAKŠNE SO NJIHOVE DOLŽNOSTI IN PRAVICE IN KAKO IMATE UREJENO NAGRAJEVANJE PO UČINKU? Sedaj imamo tri ekonomske enote in to lužilndco, stroj ilnico in izdelovalnico. Vsaka ekonomska enota je v pogledu nagrajevanja popolnoma samostojna. Osebni dohodki ali ekonomske enote kot celote so odvisni od količine, kvalitete in porabe materiala. Tudi osebni dohodki zaposlenih v upravi so v celoti odvisni od doseženih rezultatov v proizvodnji. V našem podjetju znaša najnižji osebni dohodek 12.500 dinarjev, najvišji pa 49.000 dinarjev. Med os. dohodki zaposlenih v proizvodnji in zaposlenih v upravi ne bi bilo razlik, če bi vsak na svojem delovnem mestu opravil delo tako, kot je to potrebno in zaže-zaželeno. Zaposleni v upravi na nekaterih delovnih mestih se večkrat menjajo, zaradi tega pa trpi kvaliteta dela. VASE PODJETJE IMA TRENUTNO TEŽAVE Z DOLŽNIKI IN PREVELIKIMI ZALOGAMI. ALI JE VAS DELAVSKI SVET RAZPRAVLJAL KAKO REŠITI TA DVA PROBLEMA? Dolžnikov imamo za okrog 80 milijonov dinarjev, zalog pa za 50 milijonov dinarjev. Delavski svet o tem še ni razpravljal, imeli pa bomo sejo po tem vprašanju v prihodnjih dneh. Kar.se tiče dolžnikov, jih lahko izterjamo potom sodišča takoj, vprašanje pa je, koliko kupcev bomo na tak način izgubili. Zlasti če upoštevamo še to, da je konkurenca na tržišču s proizvodi, ki jih izdelujemo, precejšnja. Zalogo, ki jo imamo, je enomesečna proizvodnja. Zato v tem ne vidim perečega problema, saj smo včasih imeli mnogo večje zaloge. Kolikor mi je znano, je komerciala že sklenila pogodbe za prodajo usnja s Sovjetsko zvezo. V kolikor se nam to posreči, bomo takoj znižali zaloge najmanj na 20 milijonov dinarjev. Poseben prob- lem za naše podjetje je v tem, da ne moramo kupiti tistih surovin, katerih proizvodi so na tržišču najbolj iskani, temveč nam surovine dodeljuje usnjarska zbornica. Pretežno dobimo samo težke kože, teh proizvodov pa je na tržišču dovolj. Tudi kvalitete ne dosegamo najboljše, to pa zaradi tega, ker nam primanjkuje kvalificiranega kadra. Menim, da se vprašanju ikadira v usnjarski industriji polaga mnogo premalo pozornosti. Sola za usnjarsko stroko je v Domžalah. Za to šolo prispevamo letno okoli 700.000 dinarjev. Naši ljudje se v to šolo tudi prijavljajo, vendar pa jih sprejmejo zelo malo. M.K. Vrsta nogometnih tekem Nogometaši lenarškega Partizana so v okviru slovenjegoriške-ga tekmovanja odigrali že tri tekme. V prvi tekmi, igrali so jo v Lenartu, so s slabšim moštvom Jakobskega dola dosegli samo neodločen rezultat. Drugo tekmo so zaradi tehnično boljše igre domačinov in slabega igrišča v Ma-lečniku izgubili z visokim rezultatom. V tretjem kolu se je le-narško moštvo srečalo z nogometnim moštvom Jarenine, ki je pokazalo mnogo boljšo igro, kakor domače moštvo. Z nekoliko sreče in požrtvovalnosti so po vodstvu gostov v prvem polčasu uspeli nadaljevanje izenačiti. Nodločen rezultat pomeni za tehnično slabo opremljeno moštvo lenarškega Partizana uspeh. Poskrbeti bi bilo treba za večjo disciplino med gledalci, pa tudi igralci ne bi smeli z nešport-nimi izpadi ustvarjati mučnega vzdušja. Kdo je krivec? Neki predsednik v občini se je takole hudoval: »Ze dve leti sem predsednik, pa še nobene seje ni bilo.« Neka gospodinja pa je modrovala: »Presneta tovarna, kako slabo šiva gumbe. Ze trikrat sem jih prišila, pa so vedno odpadli.« Direktor z najmanjšo plačo Janez, ali veš kateri direktor v Lenartu ima najmanjšo plačo? Seveda! Direktor kino podjetja. OBČNI ZBOR OBČINSKEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA Rdeči križ se vključuje v splošna družbena prizadevanja V nedeljo, 20 maja je Občinski odbor Rdečega križa podal obračun dela za enoletno obdobje. Zbora so se poleg delegatov iz večine krajev občine udeležila še nekateri funkcionarji SZDL. Iz poročil in razprave je vela velika prizadevnost za kar najbolj smotrno in vsestransko izvajanje nalog te organizacije. V poročilu predsednika so bile nakazane daleko-sežne in važne naloge. Prikazal pa je tudi uspehe, ki so zlasti vidni na zdravstvenem področju, za kar nosi del zaslug tudi Zdravstveni dom Lenart, ki je tesno sodeloval z občinskim odborom Rdečega križa. Poročilo predsednika navaja, da je še alkoholizem na našem področju vedno akuten problem, nadalje, da je tudi tuberkuloza zelo razširjena. Čeprav je umrljivost nekoliko nižja, se število tuberkuloznih bolnikov ni zmanjšalo. Problem je tudi v tem, da se vedno več bolnikov zdravi na domu, kjer verjetno pogoji niso najbolj primerni. Tudi zdrava prehrana otrok je pogoj, ali bo nekdo obolel za tuberkulozo ali ne. Šolske mlečne kuhinje z mednarodno pomočjo omogočijo dnevne kvalitetne mlečne malice. Skoda le, da se kuhinj poslužuje premalo otrok. Urediti bo potrebno tudi finansiranje, vzdrževanje in upravljanje šolskih kuhinj. V nadaljevanju predsednikovega po- ročila smo slišali, da bo potrebno v bodoče posvetiti tudi več pozornosti preprečevanju nesreč v gospodarskih organizacijah in kmetijstvu. Pa tudi v gospodinjstvih ne smemo mimo tega. Vso pozornost bo kazalo v bodoče posvetiti populariziranju ukrepov, ki jih organizacije Rdečega križa izvajajo. Začeli naj bi tudi s sistematičnim zbiranjem gradiva o dejavnosti Rdečega križa. V nadaljevanju je še navedel nekaj podatkov o rojstvih, umrljivosti, porodih itd. Te podatke bomo ob priliki tudi objavili. Pri Občinskem odboru RK je devet komisij. Nekatere so aktivne, medtem ko še druge slabo delajo. Rdeči križ se je v poročevalskem obdobju zelo angažiral tudi pri prirejanju raznih tečajev prve pomoči na šolah. Najbolj uspešni so bili ti tečaji za šolarje, ki gredo v proizvodnjo po zaključku šole. Marca je bil izveden tudi 60-urni tečaj za prvo pomoč za gospodarske organizacije in ustanove. Na žalost je bila udeležba dokaj slaba, kar kaže, da podjetja le nimajo dovolj razumevanja za preprečevanje nesreč in nudenja hitre pomoči, za katero je potrebna ustrezna strokovna izobrazba. V tednu zdravja se je razdelilo precej propagandnega gradiva. V okrevališču OORK Maribor na otoku Krku v Punatu je lansko leto letovalo kar 44 slabotnih otrok. Ker so se orne koze začele širiti, je bilo cepljenih 620 najbolj izpostavljenih ljudi. Cepljenje proti otroški paralizi, ki je še v teku, pa ni pokazalo zadovoljivih rezultatov. Doslej se je cepljenja udeležilo komaj 57 %■ Potreba po krvi iz leta v leto raste, zato je komisija za krvoda-javstvo pri Občinskem odboru RK letos s podvojeno silo delala na odvzemu krvi. Preteklo leto je darovalo 308.435 cmm krvi 1.167 Nadaljevanje na 3. strani MESO ZA VELIKE PRAZNIKE Ze več let se opaža, da mesnica pri Lenartu skrbi za zadostne količine raznih vrst mesa le ob večjih cerkvenih praznikih. Tako na primer za velikonočne praznike ne zmanjka mesa, medtem ko so potrošniki za prvomajske praznike dobili le goveje in svinjsko meso. Nekdo je želel kupiti svinjsko prekajeno meso. Ker ga v Lenartu ni dobil, je moral po njega v Manibor. Za veliko noč pa je bilo na zalogi vseh vrst mesa. Čas bo, da se taki postopki odpravijo. Pa tudi cene mesa naj ne bodo vedno okrogle, kakor se to dogaja. PREVELIK ODTEGLJAJ Na nekem sestanku je nekdo povedal, da KZ Lenart zaračunava 20% marže pri odkupu živine in da še poleg tega odteguje od 6 do 15%. Razlika vsekakor mora biti, toda ali je taka razlika umestna? Morebiti bodo predstavniki zadruge na to vprašanje odgovorili v prihodnji številki. TUDI TO JE IZKORIŠČANJE V naši občini imamo nekaj primerov, ko kmetje nimajo zavarovanih gospodarskih pomočnikov in pomočnic (hlapcev in de-kel). V samem Lenartu pa je v gostilni zaposlena natakarica, ki dela dnevno po 16 ur za 12 tisočakov in hrano. V torek je sicer prosta, vendar to še vseeno ne opravičuje sorazmerno nizkih osebnih prejemkov, ki so povprečno v gostinstvu višji. V tej gostilni sta zaposleni tudi dve gospodinjski pomočnici, čeprav protizakonito. GRADIŠČE Na osnovni šoli Gradišče v Gradišču so pripravili lep sprejm pionirjem v organizacijo LM. Ob Preteklo leto smo skušali najti v našem listu odgovor na vprašanje: »Ali je potrebna v Lenartu trgovina s sadjem in zelenjavo?« Ker je zadeva ostala na mrtvem tiru, smo anketirali 20 gospodinj iz Lenarta, ki so odgovorile na gornje vprašanje. Odgovori na vprašanje so zelo različni, vendar so si v bistvu slični. Navajamo le nekaj odgovorov: — Ne vem, če je potreba samostojna trgovina. Večina prideluje zelenjavo doma. Dobro bi bilo, če bi dobili prvo spomladansko sadje. — Taka trgovina bi bila potrebna. Posebno v ziimskem iin spomladanskem času ni dobiti sadja in zelenjave. Pomagam si tako, RK se vključuje v splošna družbena prizadevanja Nadaljevanje na 2. strani darovalcev. Prednjaoi Voličina s 460 odvzemi in 145.170 cmm. Več je že takih krvodajalcev, ki so kri darovali 10-krat. V nadaljevanju je bilo še govora o delu komisije za male asa-nac-ije, kjer bi lahko več storila. Pozornost je tokrat vzbudilo poročilo Podmadka Rdečega križa, ki je zelo delaven na vseh šolah. V Podmladek je vključenih 2.461 učencev ali 87 %. Podmadkarji zbirajo različen odpadni material, sadje in poljske pridelke, sodelujejo pri nabiralnih akcijah, zbirajo zdravilna zelišča, si dopisujejo med šolami. Za A-lžir in Makarsko so podmladkarji zbrali nad 150 tisoč din. Ob zaključku občnega zbora so izvolili novi Občinski odbor RK. -ec tej priliki so pionirji iin cicibani izvajali kulturni program v dvorani kulturnega doma. O liku tov. Tita in vlogi organizacije LMS pa da si od časa do časa nakupim v Mariboru. — Bi že bila potrebna. Po vsej verjetnosti pa se taka trgovina ne bi izplačala. Ko bi se uredilo vsaj toliko, da bi imeli kmetje kje prodajati. Na ta način bi lahko dobili ceneje sadje in zelenjavo za katero je najhuje spomladi. Tovarišica Kranjčeva v trgovini »Križišče« nam je povedala: — Res je, da nekaj gospodinj redno sprašuje po sadju in zelenjavi, vendar je teh tako malo, da je skoraj nemogoče, da bi se obdržala samostojna trgovina. Imam zelo neprijetne izkušnje zadnjih let. Kadar smo nabavilii paradižnik, sadje, pa tudi salato, je prvi dan še šlo nekaj kilogramov, potem pa zelo malo. Zaradi tega nam je večkrat precej segnilo. Zdi se mi pametno, da bi se v Lenartu uredila stojnica, kjer bi kmetje prodajali. Tudi večina ostalih gospodinj se navdušuje za stojnico. Morebiti bo ta naš prispevek imel tudi vpliv na pristojne organe pri ljudskem odboru. D.C. Pojasnilo gradbenega podjetja Lenart V zvezi s člankom, objavljenim v 7. številki »Domačih novic« pod naslovom »Iz kolektiva v kolektiv«, dajemo naslednje pojasnilo: Obrtno gradbeno podjetje Lenart v zaključnem računu za leto 1961 ne izkazuje izgube, imelo pa je izgube 1,5 milijona dinarjev pri gradnji stanovanjskega bloka v Lenartu. Janez Erjavec, direktor gradbenega podjetja Lenart je govoril predsednik šolskega aktiva Rašl. Sprejema so se udeležili tudi predsednik KO SZDL F. Puntar in član LMS Maribor. LENART Prosvetno društvo »Radko Smiljan« je uprizorilo Nušičevo komedijo v treh dejanjih »NAVADEN ČLOVEK«. Upnizo-ri-tev je bila dokaj uspešna, za kar gre posebna pohvala režiserju tov. Jurmanovi. Dvorana je bila tokrat izjemoma polna, kar se pri Lenartu po navadi ne zgodi. Dramska skupina tega društva je tudi že gostovala v Gradišču iin Cenkvenjaku. 10. junija pa ba nastopila še v Sladkem vrhu. V Gradišču je bilo gledavcev zelo malo, kar je v nasprotju z gledališko tradicijo v tem kraju. -MI ZAVRH Turistično društvo »Rudolf Maister« se pospešeno pripravlja na začetek gradnje razglednega Pobudo za ta sestavek sem dobil od prizadevnih stanovavcev v novem naselju, ki so že lani z veliko vnemo uredili »miniaturni« nasad med novimi blcikii. Zelena površina, k; je lično zasajena s cvetlicami, zelo prijetno učinkuje na človeka, če ima le malo okusa. Zal le, da v ostalih predelih Lenarta ni tako. Zadnje čase se precej govori o tem, da bodo končno asfaltirali trg, kar je prav gotovo zelo potrebno. Saj pred-njačimo v blatu pred vsemi občinskimi prestolnicami v naši republiki. Ob tem dejstvu pa se moramo tudi zamisliti nad tem, kako bomo trg tudi drugače uredili, kajti samo asfalt še ne bo povsem spremenil podobe. Širijo se govorice, da naj bi otok sredi trga odstranili zaradi avtobusne postaje. Zdi se mi, da to ne bi bilo najboljše, niti potrebno, ker stolpa. Les so v glavnem že zbrali od kmetovalcev, tei so ga brezplačno odstopili. Pripravljen pa imajo tudi že ostali material. Za 100 tisoč dinarjev, kolikor bo prispeval ljudski odbor iz proračuna, bodo kupili cement. Z gradnjo temeljev bodo pričeli prihodnje dni. Pod stolpom nameravajo zgraditi bife, ki bo služil za prvo silo. Pozneje bodo uredili gostišče tudi v bodočem» Maistrovem domu«. 2e sedaj se dogovarjajo z zasebniki o prenočiščih za obiskovalce te turistične točke. NN LENART V začetku maja so postavili v parku pri Lenartu šotore, kjer se zadržujejo mladinci predvojašike vzgoje na rednih vajah. Tabor je pod razkošnimi krošnjami kostanjev in nudi prijetno senco, ki pa v sedanjem slabem vremenu ni najbolj primerna. Mladinci poleg vojaških predmetov obravnavajo tudi -različna druga vprašanja. Občinski komite ljudske mladine prireja ob popoldnevih različna predavanja. V popoldanskih urah mladinci vadijo tudi razne športne panoge, ob večerih pa poslušajo radijski sprejem. Včasih pa gledajo tudi kak zanimiv film. P. F. je za avtobuse dovolj prostora. Otok bi vsekakor kazalo zasaditi z rožami in posejati travo. Morebiti bi lahko uredili čelo vodomet, ki bi nedvomno lepo učinkoval. Tudi pločnike bo kazalo urediti. Ob robu hi mogoče prav tako lahko zasadili cvetje. Ob vsaki proslavi, oziroma -prazniku postavljamo lesene drogove, ki zelo neestetsko delujejo na okolico, Verjetno bi bilo boljše, če hi v Klemosu izidelali kovinske palice, ki hi jih vgradili v asfalt in na nje obešali zastave. Posebno poglavje je tudi cestna razsvetljava, ki ni preveč učinkovita, vsaj do nedavnega je bilo več teme kot svetlobe. Kazalo bo razmišljati o kako drugače urejeni razsvetljavi. Mislim, da je prav, če bi o teh vprašanjih v našem listu spregovorili še drugi Lenar-čani. -ec Uprizoritev Nušičeve komedije »Navaden človek« na odru v Lenartu in drugod je bila lep kulturni dogodek. Na sliki: prizor s krstne uprizoritve v Lenartu. Trgovina s sadjem ali stojnica? V Lenartu je že stalno pomanjkanje vode, zato so tudi začeli z gradnjo vodovoda. V nekaterih javnih studencih pa tudi ni najboljša voda. Tako pravijo gospodinje z zgornjega konca Ptujske ceste, da voda ob mehanični delavnici KZ Lenart smrdi po nafti. To bi vsekakor bilo potrebno raziskati s strani sanitarnih organov. (Na sliki: vodnjak ob delavnici — foto M. Brumen) Posn° zunanji videz Lenarta H GRADNJI VODOVODA SMO LENARCANI MNOGO PRISPEVALI S PROSTOVOLJNIM DELOM. PORABLJENA PA SO BILA TUDI VEČJA DENARNA SREDSTVA. ZANIMA ME, KDO JE KRIV DA SE VODA NE TEČE, ČEPRAV JE BILO DELO VODOVODA PREDVIDENO ZE ZA LANSKOLETNI OBČINSKI PRAZNIK? P. F. Usnjarska cesta Lenart GRADIŠČE 17. junija ob 15 in 20 uri: »Karneval v New Orleansu« ameriški barvni film LENART 13. junija ob 20 uri: »Misija miru in prijateljstva« jugoslovanski film 20. junija ob 20 uri: »Mehiški pevec« francoski film Filmi, kijih borne gledali V kinu Gradišče bomo 17. junija videli ameriški zabavni fiilm »Karneval v New Orleansu«. Film bo navdušil predvsem ljubitelja popevik in barvnih spektaklov. Lenarški kino bo predvajal 13. junija jugoslovanski dokumentarni film »Misija miru in prijateljstva ob popotovanju predsednika Tita po prijateljskih deželah«. Francoski glasbeni film »Mehiški pevec«, ki je na sporedu naslednjo nedeljo, bo brez dvoma ugajal ljubiteljem meksikanskih melodij. Sporeda za kino Voličino ne moremo objavljati, ker nam uprava kljub ponovnim dopisom ne pošilja svojega programa. Lenarčani so s prostovoljnim delom mnogo prispevali h gradnji vodovoda. To je pohvale vredno. Do sedaj opravljeno delo pri izgradnji vodovoda je vredno 42 milijonov dinarjev. Voda bi že tekla po ceveh, če ne bi prišlo do okvare. Da bi ugotovili okvaro, je bila sestavljena posebno komisija zastopnikov mestnega vodovoda Maribor, tovarne Anhovo, podjetja Klemos iz Lenarta in ObLO Lenart. Skupaj s strokovnjaki vodovoda Maribor in zastopnikov tovarne Anhovo smo 8. maja 1962 ugotovili, da so salonitne cevi kvalitetne. Nobena cev ni počila! Komisija je ugotovila, da montažna dela niso bila strokovno opravljena. Se slabša je bila priprava terena. Tudi podlaga na kateri naj bi ležale cevi, je bila slaba. Prav tako ni bilo dobro opravljeno zasipanje cevi. Strokovnjaki so mnenja, da bi se morale cevi polagati na ravno podlago posipano z mivko. Cevi bi naj bile odmaknjene druga od druge za približno 10 mm. Spojke, ki povezujejo cevi so bile pravilno vgrajene vendar so se zaradi premika cevi tudi same premaknile na eno ali drugo stran. Zaradi tega gumijasta tesnila, ki so vložena med spojko in cevjo, niso vzdržala vodnega pritiska. Napačno je, da niso bila tesnila premazana s cementno malto. Tega sicer načrt ni predvideval, vendar pa praksa kaže, da bi to bilo dobro storiti. Cevi naj bi zasipavali s peskom ali s suho presejano zemljo. Zemljo bi morali tudi temeljito potlačiti. Krivo za to je podjetje, ki je cevii polagalo, ker ni -poskrbelo, da bi delavci pravilno zasipavali. Delavci, ki so vodovod gradili, bi bili dolžni opozoriti vodstvo o teh napakah. Vodstvo naj bi jim pomagalo, ker ne moremo pričakovati, da bi lahko nekvalificirani delavci brez potrebne prakse pravilno polagali cevi. Delo pri polaganju cevi je bilo težavno, ker se je delalo v slabih vremenskih pogojih. Delo se je zavleklo zaradi slabega vremena, čeprav se je skušalo posepešiti. Vzrok za to je tudi, da niso dobili litožalezmih cevi. Po več kot enem mesecu čakanja so dobili salonitne cevi. Nadaljnje delo pri dograditvi vodovoda je prevzel mariborski vodovod. Slavko Kurečlč Referent za komunalne in gradbene zadeve PRECEJ ČASA SE ZE GOVORI O UVEDBI ZDRAVSTVENIH POSTAJ V SELCIH, CERKVEN-JAKU IN ZG. SCAVNICI! ZNANO MI JE, DA JE PRETEKLO LETO BILO NA SEJI OBČINSKEGA ODBORA SZDL SPREJETO PRIPOROČILO, DA SE V OMENJENIH KRAJIH ODPRO ZDRAVSTVENE POSTAJE. ČEPRAV JE OD TE SEJE PRETEKLO VEC KOT POL LETA, SE DO REALIZACIJE PREDLOGA NI PRIŠLO. PRAV BI BILO, DA BI NAM ODGOVORILI KAKO JE S TO ZADEVO? K. I. Adrenci Ker bi bili stroški zdravstvenih postaj v Zg. Sčavnici in Cerkve-njaku višji kakor v Lenartu in Gradišču, do sedaj nismo pristopili k ustanovitvi teh postaj. Stroški so višji zaradi prevo zov zdravnika in medcinske sestre. Zavod za socialno zavarovanje v Mariboru je glede na to, ker je tam pretežni del socialnih zavarovancev, glavni plačnik storitev v teh postajah. Z Zavodom bomo najprej sklenili pogodbo o plačilu storitev. Tega do sedaj še nismo storili, ker Zavod za socialno zavarovanje še nima točnih navodil, kako se bodo plačevale zdravstvene storitve. Zdravstveni dom Lenart je v svojem programu dela upošteval tudi stroške poslovanja zunanjih zdravstvenih postaj. Ce bo Zavod za socialno zavarovanje pripravljen kriti, se bodo zdravstvene postaje odprle. Na seji upravnega odbora in kolektiva ZD Lenart je b:l sprejet sklep, da se omenjene zdravstvene postaje odpro prvega maja. Ker pa ni rešeno kdo bo plačnik, smo datum otvoritve odgodili. Zunanje zdravstvene postaje bo potrebno tudi primerno opremiti. Zato nam je Zavod za socialno zavarovanje obljubil investicijska sredstva. Dr. Franc Gabršček Upravnik ZD Lenart Lenarčcni spet prvi v Ptuju Tekmovalci lenarškega Partizana Doki, Podgoršek, Polanec in Vogrin so po diskvalifikaciji prvo plasirane ekipe AK Rudarja iz Trbovelj zasedli druga mesto na pohodu okrog žice okupirane Ljubljane. Svoj uspeh so 27. maja ponovili na tekmovanju po poteh slovenjegoriške čete v Ptuju. Med desetimi ekipami so kljub deževnemu vremenu dosegli najboljši čas ter so v vitrino priznanj postavili nov pokal. Požrtvovalnost in pravi športni duh mladincev je lahko za vzgled športnikom ostalih panog pri našem športnem udejstovanju. Obvestilo Upravni odbor KZ Lenart je na seji 20. maja sklenil, da v bodoče ne bo dajal nobenih dotacij iin pomoči (v denarju ali materialu) političnim organizacijam in društvom, ker ne razpolaga s finančnimi sredstvi. Sredstva v ta namen bomo odstopili skladu za družbene organizacije in društva pri Občinskem odboru SZDL Lenart. Upravnik KZ Lenart Mirko Krasti Pisma naših braicev Zelo me veseli, da mi pošiljate »Domače novice« v Niš, kjer služim vojaški rok. Najraje prebiram rubriko -Križem po naših goricah«. Posebno pa me še zanimajo novice iz Lenarta, ki je moj rojstni kraj. Nadvse srečnega se počutim, ko dobim »Domače novice«, ki so zanimive in poučne. Mene trenutno najbolj zanima, kako je z razglednim stolpom v Za-vrhu. Dovolite mi, da priporočam naš list vsem, ki še niso naročniki. Znancem naročnikom in uredništvu »Domačih novic« pošiljam prisrčne pozdrave. Vojak Jože Hansvald V. P. 6592/46-145 Niš Med ljudstvom krožijo legende o podzemnih rovih, ki naj bi vezali gradove Hrastovec, Stralek in Vurberg. Rove naj bi baje uporabljati giraščaki iz Hrastovca in Straleka v času nevarnosti. Skozi rove so lahko zbežali na najbolj utrjen in nepristopen vurberški grad. Ljudske govorice seveda niso zgodovinsko utemeljene. V različnih predelih Voličine je več podzemskih jam, ki jih ljudje spravljajo v zveze z rovi, ki naj bi obstajali. Ena takšnih jam je ob cesti iz Voličine do Hrastovca, približno sto metrov pred koncem vstopa v hrib in sicer na desni strani ceste. Vhod v jamo je bil do nedavnega zasut, a so ga prizadevni domačini odprli. Vhod v jamo je ozek in se spušča poševno pod kotom 45 stopinj okrog 15 metrov globoko. Tu je ozko žrelo. Od tam naprej pa je dno ravno, a votlina se širi okrog 30 metrov daleč proti jugu. Jama je široka pol do dva metra ter visoka 6 metrov, ponekod več ali v VolšcinI Naš fotoreporter M. Brumen se je podal v eno izmed najbolj znanih voličinskih podzemeljskih jam. V globini približno 10 m je napravil tale posnetek. manj. Stene so ilovnate in obložene z apnencem. Iz stropa in sten rastejo ponekod manjši kapniki, kar priča o precejšnji starosti te jame. Iz glavnega nva se na vse strani širi več manjših rovov. Na dnu votline pa teče majhen poto-šek. Zanimivo bi bilo, če bi to jamo in še druge raziskali jamarji. Morebiti bodo odkrili zanimivo naravno tvorbo, ki bo ščasoma lahko pritegnila zanimanje širše javnosti. Ernest Vogrin Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema uprava »Domačih novic«, Lenart, Ptujska c. 3 — Naročnina se do preklica nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-9-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis — Tiska »Celjski tisk« Celje.