Izdaja in urejuje: MILAN PLUT, Cesta na Rožnik št. 5.
Posamezna številka SOpQl*
Neodvisno glasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
NAROČNINA: celoletno 12 din., polletno 6 din., četrtletno 3 din.
18. št
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1921
ra
Leto I.
rsnKmmammmammmuBmnmsam
Piratske ladje žalosten konec.
Ponižno ladja je plavala, a slirivoma na plen prežala. Koj, ko korajžo je dobila, kanone skrite je razkrila.
Piratski štab je boj začel... A komaj streljati so jeli, takoj so slabo «aleteli:
Zadel je ladjo protistrel.
Valovi ladjo zdaj love...
Na ladji, glej, so skrivale boječe tud’podgane se; iz špranj in lukenj zdaj beže.
Kijiovejša poročilo.
POTOVANJE NAMESTNIKA HRI BARJA.
Slovenjgradec, Z., avgusta. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je odpotoval iz Ptuja ob 16’30 skozi Maribor proti Breznemu. Med potjo ga jo po vsej dravski dolini pozdravljalo slavnostno pokanje topičev. Hiše med potjo so bile okrašene z narodnimi zastavami, tupatam so bili postavljeni tudi slavoloki. V Breznem ga je pozdravil župan Jenčič, župan iz Remšnika ter župnik Volčič v imenu duhovščine marenberške dekanije in v imenu tamošnjega okrajnega zastopa. V svojem govoru se je spominjal župan Jenčič svojega trpljenja leta 1914. v ječi na ljubljanskem gradu in jo izrazil svojo veliko veselje nad imenovanjem g. namestnika. Nato so mu šolarice poklonile več lepih šopkov. Drugi sprejem je bil ob dravskem mostu pred Maren-bergom. Tamkaj ga je pozdravil ge-rentov namestnik iz Otiškega vrha iv. Verdnik ter carinski upravitelj Žun v imenu carinskih uradov in obmejne straže ter zastopniki železnice, pošte in učiteljstva iz Dravograda, gerent Dravograda Kaiser, zastopniki zveze jugoslovenske železničarsko organizacije itd. Od tam se je peljal namestnik proti Slovenjgradcu. Meri potjo so mu streljali v pozdrav s topiči. Hiše so bile okrašene z zastavami, mestoma so bili postavljeni slavoloki. V Slovenj-e^a-dec jo dospel namestnik ob % na 20 med pokanjem topičev. Pred hotelom «Pošta», kjer je g. namestnik prenočeval, ga je pričakovalo mnogobrojno občinstvo, šolska mladina, zastopniki raznih društev in korporacij. Tamkaj ga je pozdravil najprej župnik či-žek v imenu župnijo in okrajnega zastopa, nato je govoril župan Marčič iz Slovenjgradca in več šolaric je poklonilo g. namestniku šopke. Zvečer je priredilo namestniku pevsko društvo v Slovenjgradcu lepo podoknico, za katero bo je g. namestnik z ganljivimi besedami zahvalil. Danes ob devetih bo sprejemal pri okrajnem glavarstvu razno deputacije, ‘nakar se odpelje zvečer v Mozirje.
RAZNO IZ BEOGRADA.
Beograd, 7. avgusta. Danes popoldne so se sestali demokratski in radikalni delegati, da razpravljajo o programu skupnega dela. V političnih krogih vlada prepričanje, da se bo z ozirom na velike interese domovine kmalu dosegel popoln sporazum za skupno delo. Danes popoldne je bila v poslopji i konstituante seja ministrskega sveta, ki je imela rešiti pred odhodom ministrov na počitnice še nekatera vprašanja. Na seji se je najprej nadaljevala razprava o stvareh, ki so na dnevnem rialu. Nato se je razpravljalo o položaju v državi. Tozadevno poročilo je podal notranji minister Pribiče-vič. Med drugim se je tudi sklenilo, da se kupi Maksimir v Zagrebu za poljedelsko fakulteto. Odobreni so tudi razni manjši krediti in kredit štiri milijone kron za one bolnišnice v Dalmaciji, ki so bile, doslej pod italijansko upravo in za katere potrebne vsote niso bilo v proračunu. Nato so bili podpisani še nekateri ukazi in urejeni nekateri tekoči posli. Seja je bila končana ob 80’30.
Danes dopoldne so uradniki vseh ministrstev v Beogradu prisegli na novo ustavo.
Minister za socialno politiko dr. Kukovo« in minister za šume in rude dr.
Krizman sta odšla na kratko počitnice. Minister za trgovino dr. Spalio ip dr. Krasnica pa odidete v Brčko v Bosni, kjer bosta priredila nekoliko zborovanj.
Volitve članov okrožnih skupščin v mejah bivšo kraljevine Srbije se vršo najbrže v drugi polovici meseca septembra.
Narodni skupščini se predloži v kratkem zakonski načrt o sistematično urejenih plačah za duhovnike. Tozadevni zak. načrt je izdelalo ministrstvo za vero. Ta načrt se uzakoni na eni prvih skupščinskih sej.
Beograd, 7. avgusta. (ZNU) Ministrski svet jo sprejel predlog ministrstva za prosveto, da se vsem učiteljem in učiteljicam, ki služijo v prejšnjil mejah Južne Srbijo in Crne Gore, računa za penzijo 8 mesecev za eno leto.
TEŽAVE BOLGARSKE RAZOROŽIT VE.
Sofija, 7. avgusta. Bolgarska brzojavna agencija javlja: Z ozirom na zahtevo medzvezniške vojaške komisije, da se popolnoma i'azpusti bolgarska vojska, je predlagal načelnik vrhovnega poveljstva načrt za razpustitev vojske in predložil načrt detajlnega pravilnika za rekrutacijo dobrovoljcey, katerim je povečal mesečne plačo in podelil dolgo dopuste. Začela se jo v svrho rekrutacijo velika propaganda. Obstoja pa bojazen, da minimum 12.000 dobrovoljcev, ki je neobhodno potreben za varstvo meje in reda v nekaterih večjih mestih, še ne bo rekrutiran do 1. oktobra.
ITALIJA IN POLJSKA
Varšava, 7. avgusta. Danes je dospel v Varšavo tajnik italijansko-poljske trgovinske zbornice inž. Prekopov^ki, ki bo storil korake v svrho, da se vzpostavijo med Poljsko in Italijo ožje trgovske zveze. Italijansko-poljska trgovinska zbornica je poslala v Gdansko ladje s proizvodi italijanske industrijo in bo priredila izlet italijanskih
industrijalcov in trgovcev, ki bodo obiskali večja poljska industrijska središča.
SOKOLSKI DAN NA BLEDU.
Bled, 7. avgusta. Sokolski dan na Bledu je zbral danes popoldne na Bledu okrog 500 Sokolov in Sokolić in več tisoč domačega in tujega občinstva. Vse prireditve z lepo uspelo javno telovadbo so potekle v popolnem redu in v zadovoljnost udeležencev, med k;v-terimi so bili tudi bolgarski ministrski predsednik Stambolijski, bolgarski poslanik v Beogradu Todorov, generala Dokič in Majster z drugimi člani naše
Minister notranjih zadev je prišel na podlagi poročila namestnika v Sloveniji do sklepa, da izvolitve gospoda Peska za ljubljanskega župana ne predloži v potrditev.
Ljubljanski občinski svet se bo moral torej vnovič konstituirati v spremenjenih razmerah, ker je šest komunističnih mandatov na podlagi zakona v varstvo države anulirano in šteje občinski svet samo 42 članov.
Na dnevni red prihaja torej zopet važno vprašanje: kdo naj prevzame občinsko upravo v Ljubljani v svoje roke: koalicija strank, ki jih ne združuje noben pozitivni skupni program, temveč samo sovraštvo do demokratov, torej sama negacija, ali se pa ustvari treznejša, resnejša koalicija, ki bi bila zmožna uspešno voditi komunalne zadeve tretje državne prestolnice.
Najnaravnejša bi bila koalicija med demokrati in narodnimi socialisti, ki so pravzaprav samo levo krilo demokratske stranke. Pri narodnih socijalistih razlikujemo od začetka pristaše od one maloštevilne klike okolu «Jugoslavije», in mi dobro vemo, da so komunistične metode, ki se jih ta klika poslužuje, veliki večini strankinih pristašev tuje in ravno tako zoprne kot nam. Zato ne vidimo nobenega vzroka, ki bi oviral sporazumno delo de-
razmejitveno komisije, posl. dr. Žerjav in številni drugi odličniki.
Klerikalci so «slučajno» ravno v času, ko je bil napovedan skupni sokolski odhod na telovadišče v Zaki, priredili procesijo ob jezeru, in to ravno po promenadnih potih. Ako so s tem komu škodovali, so škodovali le sebi in veri, ki so jo zopet enkrat zlorabljali v politične svrhe.
Sokolskega zleta se je udeležilo okrog 200 Sokolov in Sokolić v kroju iz Zagreba z lastno godbo. Bili so pri prihodu in odhodu predmet živahnih ovacij.
mokratov in narodnih socialistov vsaj v ljubljanskem občinskem svetu.
Mogoče bi bilo tudi skupno delo s socialnimi demokrati, samo s klerikalci se demokrati nikdar, nikjer in pod nobenimi pogoji ne morejo združiti za skupno delo, ker so klerikalci do sedaj še vsako skupno akcijo razdrli. Klerikalci imajo pred očmi vedno in samo koristi svoje stranke, eni so za vsako koalicijo nesposobni in prononsirani sovražniki Ljubljane, ki so ji vedno škodovali, kadarkoli in kjerkoli so le mogli.
Demokrati so v občinskem svetu najmočnejša stranka, ker imajo 18, pomnoženi z zastopnikom samostojnili kmetov 19, občinskih svetnikov. Najmočnejša stranka za njimi so klerikalci z 10 občinskimi svetniki. Kot najmočnejša stranka pridejo demokrati edini v poštev kot jedro koalicije, ki bi se ustanovila na pozitivnem komunalnem programu. V to koalicijo bi lahko vstopili narodni socialisti in socialni demokrati, ali pa samo eni od teh, in taka koalicija bi lahko sestavila pozitiven komunalni program In bi ga lahko tudi izvršila.
Ako do te koalicije ne pride, potem pridejo samo klerikalci, kot druga najmočnejša stranka, v poštev kot jedro proti-demokratske koalicije, sestavljene iz strank, ki jih veže samo negacija, samo
Vprašanje Ljubljane.
sovraštvo do demokratov. Rezultat take koalicije je bila izvolitev g. Peska za župana in zelo mogoče je, da se ta koalicija obnovi, ker klika okoli «Jugoslavije» ima dosti vpliva na narodno-socialno stranko kot tako. Mogoče je torej, da se dosedanja koalicija obnovi in ako hočejo narodni socialisti in socialni demokrati na vsak način služiti klerikalizmu, naj mu le služijo. Pri tem bo, seveda, trpela Ljubljana, ki jo bodo upravljale majhne stranke, združene samo v sovraštvu do demokratov, drugače pa brez vsakega skupnega programa. Kmalu, prav kmalu bi se izkazalo, da je taka koalicija nezmožna voditi občinsko upravo tretje državne prestolnice in to bi bilo samo v korist demokratske stranke, ki je skozi desetletja znala dobro in pošteno upravljati ljubljansko občino.
Tako mi mislimo ob priliki nepotrditve g. Peska za ljubljanskega župana, in teh misli so tudi mnogi drugi, ki jim ni vseeno, kdo in kako bo v bodoče upravljal ljubljansko občino. V kratkem se bo reševalo vprašanje Ljubljane in ono se reši lahko na dva načina: ali zmaga zdrava pamet, ali pa strankarska zagrizenost in sovraštvo. .
likvidacija komunizma.
Komunizem pri nas je likvidiral, njega ni več. O njem se bo sicer še vedno teoretiziralo in posamezniki bodo živeli med nami, ki bodo tudi dalje sanjali in fantazirali o diktaturi proletarijata in podobnih geslih, ampak komunizem kot organizirana, na boi pripravljena sila, ne obstoja ,več. —
Zadnje dni se je pokazalo, da ta organizacija proti redu in demokraciji niti ni Jbila posebno močna. Zaprli so jim voditelje, poslancem so odvzeli mandate, aretacije se vršijo dalje in vendar, komunistične mase ostajajo mirne, nikjer se ni pojavil kak odpor, kar je najboljši dokaz, da je pač veliko ljudi pri volitvah vrglo kroglice v komunistične skrinjice, ampak do pravega komunizma veliki večini teil yolilcev ni, volili so komunistično samo iz demonstrativnih ali kakršnihsibodi drugih namenov.
Tega mnenja smo bili mi vedno, samo voditelji komunizma so bili v veliki zmoti. Tudi njih je iznenadilo veliko število komunističnih glasov, ampak namesto dj bi pravilno ocenjevali ta slučaj, pojav, so se podajali iluziji, da so razmere dozorele za komunistično revolucijo in za izvršitev vseh njihovih načrtov.
Ta zmota je bila usodna, ker na podlagi napačnih domnevanj so prešli voditelji komunizma, na izvrševanje prve točke svojega programi: na izvajanje terorja z atentati na posameznike. Hoteli so doseči večjo svobodo gibanja in agitacije in mislili so, da bodo to dosegli, ako za-strašijo vodilne državnike. Ti se pa niso dali zastrašiti, posegli so po protimerah in — komunizem je danes pri nas likvidiran, ker pravih revolucionarnih komunistov je malo, in tudi oni, ki so se nahajali v teroristični organizaciji, torej komunistična elita, avant-garda, sc vedejo pred preiskovalnim sodnikom naravnost strahopetno — najbolj strahopetno ravno voditelji, ki bi morali prednjačiti svojim
.zapeljanim žrtvam v pogumu in odločnosti.
Prilike pri nas niso take, da bi bila potrebna in možna socialna revolucija. V demokratični, parlamentarni državi kot je naša, je vsaki struji in stranki omogočeno uveljaviti svoja načela mirnim in rednim potom. Skokov ne moremo delati, posebno ne tako velikih skokov, kakor bi to radi napravili komunisti. Dogodki zadnjih dni so to jasno dokazali, ker komunistično gibanje je bilo likvidirano s tako lahkoto, kot nikjer v naši soseščini.
In vsa naša javnost je zadovoljna s takim izidom komunistične afere. Samo majhen del javnosti se drži po strani in ni zadovoljen z vladnimi ukrepi proti teroristom. «Novi Cas» mora biti, seveda med onimi, ki niso zadovoljni, saj ni zastonj naslednik «Večernega Lista», tega tvorca komunizma na Slovenskem. Ta edini boljševiški list na Slovenskem tarna, da je delavstvu onemogočena vsaka organizacija in vsaka borba za zboljšanje njih položaja.
Same laži, ki jih je ta obskurni list v vsaki svoji številki poln. Delavstvu nikakor ni odvzeta možnost strokovne organizacije, odvzeta je samo možnost organizacije na komunistični podlagi, odvzeta je možnost organizacije terorja, atentatov, revolucije. Delavstvo naj opusti komunistične fraze o terorju, diktaturi proletarijata in podobna gesla in lahko se bo borilo za socialne reforme, katerih potrebo uvideva vsak razumen človek, ker človeštvo grb naprej, ne pa nazaj — k diktaturi tega ali onega družabnega razreda.
Boj proti komunizmu je boj prave, resnične demokracije. Ako «Novi Cas» tega ne more, ali noče razumeti, se mu ne more pomagati, ali to si lahko zapiše za ušesa tudi on: komunizem pri nas je likvidiran — v oni formi, kakor se je pojavil, gotovo!
peskova častihlepnost.
«Ječe se bodo polnilo», tako stoka «Jugoslavijin» člankar zopet včeraj, ker misli, da je bilo preveč popustljivosti, da že par dni ni hujskal proti državi po komunističnih metodah.
Takrat, ko je bila ustava sprejeta, je «Jugoslavijin» hujskač prvič zastokal
munistične metode, ker ona je za državo, za narodno edinstvo in za vse dobro!
Nezdravo razmerje, ki vlada med pristaši narodno - socialne stranke in med ono kliko, ki se zliva okolu g. Peska in njegove «Jugoslavije», se bo moralo pojasniti. Pristaši narodno-socialno stranke niso komunistično navdahnjeni, mi jih prištevamo še vedno h konstruktivnim elementom in zato no moremo razumeti, kako morejo' oni trpeti in dopuščati, da njihov voditelj — in to je še vedno g. Pesek — tako drzno in brezobzirno meče polena pod noge vsakemu delu na konsolidaciji notranjih razmer v državi. Ako bo narodno-socialna stranka vse to mimo trpela, potem bo to pač znamenje, da se solidarizira z g. Peskom in njegovo kliko tudi v njegovih komunističnih metodah, ker da so metode, ki se jih poslužuje «Jugoslavija» komunistične, o tem razumen človek danes ne dvomi več.
In vse to radi Peskovo častihlepnosti! G. Hribarju ne bo nihče očital pristranosti, saj ga je vsa naša javnost sprejela kot namestnika naravnost z nekakim zadoščenjem — «Jugoslavija« posebno. In vendar je moral namestnik poročati o županovi volitvi v Ljubljani tako, da je moral skleniti minister notranjih zadev, da Peskove izvolitve za župana ne moro predlagati v potrditev!
Vzroki niso1 navedeni, cela zadeva je uradna tajnost in mi verujemo, da so vzroki dovolj močni, da onemogočajo g. Peska kot župana. To vendar ni malenkost: ne potrditi pravilno izvoljenega župana, ki ni komunist, četudi se poslužuje komunističnih metod. Tudi v Zagrebu je bil potrjen za župana mož, ki jo politično ravnotako daleč od vlado kakor g. Pesek in zato je naravnost smešno pripisovati Peskovo nepotrditev političnim motivom, posebno ker je bil v Mariboru potrjen socialni demokrat. Vlada mora imeti pač tehtne vzroke, da g. Peska ni potrdila in gotovo ima tudi tehtne vzroke, da svojih motivov ne objavi.
G. Hribar, ki se mu ne more očitati pristranost je g. Pesku lepo svetoval, naj formalno «zboli» ali pa naj za nekaj časa odpotuje iz Ljubljane. Vsak razumen človek bi poslušal ta razumen na-
Ma, $aroš in drugo.
Končno je tudi italijanska vlada priznala, da ima po rapallski pogodbi luka Ba-roš nedvojbeno pripasti naši državi. Tako pač določa dostavek k rapallski pogodbi, ki se ga je držalo do najnovejšega čaSa v tajnosti, kar pa podpisov na njem ni moglo izbrisati.
Glasom pogodbe je torej Italija dolžna izročiti nam sušaško luko Baroš, brez vsakega ozira na trgovinsko pogodbo in druga vprašanja, ki niso s teritorijalnimi določbami rapallske pogodbe v nobeni zvezi. Zato besni italijanski šovinizem, zato preklinjajo v Italiji Sforzo in Giolit-tija in tudi sedanji ministrski predsednik Bonomi ima zelo težko stališče, ker je pač tudi on sopodpisal rapallsko pogodbo in je «sokriv» na «izdajstvu» italijanskih interesov.
Italijanska vlada bi zato na vsak način rada pomagala Reki v obliki nekake skupne italijansko - reško - jugoslovanske uprave v vseh reških pristaniščih, torej tudi v Barošu. V tem edinem bi bila nekaka rešitev za Reko, ki brez jugoslovanskega zaledja niti vegetirati ne more, kaj šele napredovati ip se dalje razvijati. Da bi se prišlo do tega sporazumnega in skupnega upravljanja reških in sušaških pristaniških naprav, je poslala Italija v Beograd celo predsednika reške vlade Za-nello, ki pa navzlic svoji večini še vedno ne vlada na Reki, da on vodi pogajanja z našo vlado v imenu reške države!
Italijanom je treba dati z naše strani edino pravilen odgovor, da je treba najprej izročiti sušaško pristanišče Baroš nam, kot edinim pravim lastnikom, ker dokler se to ne zgodi, so brez vsakega pomena kakršnasibodi pogajanja. Razen tega se mora reška država resnično konstituirati, ker Italije reška pristanišča nič ne "brigajo, temveč je na njih zainteresirana samo naša in reška država. Z reško državo bi se morda dalo govoriti, seveda, samo tako, da bi naše pravice bile popol-
1» imjmvctvy jri v iv» /^ciouv»*vc*i. O ------ ——   — x
ječah, ki se bodo baje polnile. Od takrat! svet, samo g. Pesek v svoji častihlepno
je poteklo že nekaj časa in doživeli nismo niti ene same politične aretacije, ako izvzamemo komunistične teroriste, proti katerim je pa bil sprejet in razglašen poseben zakon, za katerega sta glasovala tudi oba narodno-socialna poslanca.
Take so «Jugoslavijine» metode, ako se ji pa očita, da so te metode komunistične, se razjezi in govoriči o denun-cijantstvu, v resnici je pa to samo opozarjanje občinstva na ono, kar «Jugoslavija» dela javno in očitno.
Najboljši naši možje so ničvredneži, propalice, korumpiranci, dobičkarji; ti možje so ustvarili ustavo samo zato, da morejo polniti ječe z nedolžnimi žrtvami njihove samovolje. Tako in v tem smislu laže «Jugoslavija» nesramno danna-dan, samo da podžiga nezadovoljstvo in strasti in to — pravi ona — niso ko-
noma zavarovane.
sti in trmi obnavlja v «Jugoslaviji» svoje komunistične metode, s katerimi je za nekaj dni prenehal, da bi se priliznil namestniku, katerega bo začel gotovo v najkrajšem času napadati in blatiti, kakor je že vrgel blato na najboljše može v državi.
Pa to blato bo padlo nazaj na onega, ki ga tako lahkomiselno meče okolu sobe! Tako nizko še nismo padli, da bi smel nemoteno izvajati nekako diktaturo človek, ki nima kvalifikacij, da bi zasedel ljubljanski županski stolec! Prepričani smo, da bodo s tem človekom obračunali najprej in najtemeljitejše oni, ki so ga dvignili na svoja ramena, ker ti ljudje so bili prevarani in zapeljani, oni bodo sprevideli, da so dvignili na svoja ramena — nevarnega človeka, ki se jib poslužuje samo zato, da zadosti svoji častihlepnosti.
Jugoslavija res ni zato na svetu, da bi redila, hranila in vzdrževala umetno reško državno tvorbo. Dokler bomo reško pristanišče potrebovali, se ga bomo tudi posluževali, ali skrbeli bomo, da zgradimo primerna pristanišča na naši lastni obali, ker bi bilo naravnost smešno, da se poslužuje naša trgovina tujega pristanišča, ko imamo dovolj lastne morske obali.
Seveda, tega se ravno največ boji «v imenu Reke» Italija, da bi mi zgradili kje v bližini reškega pristanišča lastno pristanišče, katerega ne bi upravljal kak italijansko-reško-jugoslovanski konzorcij. To bi pomenilo propast Reke, ker ne samo, da mi ne bi' imeli potem nobenega interesa več na lijenili pristaniških napravah, temveč bi tudi druge države iz jadranskega zaledja upravile svojo pomorsko trgovino preko našega pristanišča. To pa ni naša krivda, temveč je to krivda italijansko-nacionalnih Rečanov, ki se niso hoteli združiti s svojim naravnim in edinim zaledjem, temveč so hoteli postati na vsak način italijanski ali pa «svoji».
To so italijansko nacionalni Rečani dosegli. Postali so z italijansko pomočjo
Listek.
Nadrahov Cene.
K’sin se zadnč šov kopat na Pu-savje, sm, med drugm naletu tud na gespuda žepana Peska. Gespud že-pan sa bli teku zarit u pesek, de se ni od neh nč druzga vidi, kokr en sam velik nus.
Kva pa j’ tu, srn s’ mislu! Aha, gespud žepan sa dons čist gutov u soj-mu lement. Pesek u pesku, gliha ukep štriha. Ukol neh sa bli zbran usi ta velk novodobn apostlni, k’ maja pamet u žakleh, u žakleh pa nč. Eni sa zglodal ket pugrebci, eni, ket de b se prpravlal na zadna pujedna, em pa ket avfarji.
Prbližu sm sc jem, de b’ vidu, kva maja ti mužakarji provzaprov u grif. Uprašu sm preč ta peruga, ke se m jc predstavu za sluvenskega Andreja Hofcrja, kva sc j’ zgudl, de sa usi teku puparjen ket cucki. Putipu se j za soja dovga brada, kera še nekol ni bla zastavlena v ferzoceng in na kera jc bi ponosn, kokr na soja pamet, se razkoraču in se zaderu nad
mana: Tis tud en ta prav tč! Ke s> pa hodu Cene, de še ne veš, de j Pesek ket ženan skuz padu? Veš, prov do ta zadn"'1 nas je uleku za nus in nas farbu, de maja pred ne-gavem meljonem gespudi ministri u Bevmugrad tak rešpekt, de kr na trebuhe pupadaja, sam če negav ime slišja. Pumisl Cene, zdej pa taka blamaža! Zdej šele vidni, de s’ mov čist prov, k’ s’ nam zmiri pravu, nej se pazma, de nama usi skep enkat zarad Peska u lebet pršli.
Ampak, kr je, je. Dovh, dovh nas je uleku za nus, zdej nas pa nav več. Pr tem ga j’ Hofer z usa sila sumi u nus, k’ ga j’ blu videt iz peska. Ne-gavmu zgled sa sledil še ta drug. Zravn bučajna savskeh valov sa se slišal pr tem še zo^olkl glasov iz peska in pa krehetajne navzočeh krokarju.
Kr za mal sem je zdel, k sm vidu ta čudu przor. Tok tku sramoten konc nej naprav naš ta nov gespud žepan, od ker^a sa nekter tolk pr-čakval in sc že med saba razdelel usa ravnatlska mesta, kr jeh je na raznulaga. Ledje sa res nehvaležn. Dokler jeh jc futru, jem je biu dobr,
zdej, ke se j’ začev putaplat, ga pa pudgane še pr mir nočja pestit. Kva pa j’ zatu, če sa mel gespud žepan, ket pravja neker, mende precej masla na glav. Kdu ga pa nima. Res je scer, dej za tacga bulš, de ne hod na sonce, ampak u pesek zakopat ga pa zavol tega tud še ni treba. Kdur je enkat žc živ mrlič, jc najbul, da sc ga u mir pusti.	.	.	, x
Izkopu sm Peska iz peska m skocti pol u vuda. Za mana je pol še nekej štrbunknel, pa ne vem natančn, kva je blu. Slišu sm sam, de se j’ od tistga časa Sava kr vidn začela sušit in de ma na Pusavju najbrž že u par leteli mel velika peščena pušava. Ves pesek de j’ šov od Peska-, obdržal pa sa se ga še zmiri meljoni, pu kereh zdihujeja zdej usi, ke sa se dovga leta mastil iz negavga kurita.
U kratkem ma mel tori u Iblan nove vulitve žepana. Prglasel se j že tolk žepanskeh kandidatu, de se bujim, de navja ubčinsk svetniki naredi spet taka, ali pa še^ večja ne-umnast, kokr sa ja zadenč. Kokr ib-lansk žepansk stov ni prenesu č uve-ka s peskam, ravn teku se bo otresu I tud še marskerga druzga. Men s j
enkat samu sajnal, de sm se usedu na iblansk žepansk stov, k’ sm se zbudit, sm pa vidu, de sm pr tem s postle padu.
Kokr sm slišu, se zdej ta najbl pu-teguje za žepansk stov ubčinsk sve-tenk Babenk, k’ je reku, de more za
usaka cena bt z zlatem črkam natiskan na gomastraten žepansk tabel, pa nej ga košta kr hoče. Zagrozu je clu, če se ne zgudi negava vola, de nav samu morost, ampak kr cela Iblana spravu pod vuda, de se boja putopl usi, kter ne b’ tli tro-bet u negav mg. Jest gespudu Ba-benku ket sojmu prjatlu svetujem, nej si te vrste muhe kr izbije iz glave. Iblansk žepansk stov je namreč teku ustvarjen, de voda, pa nej bo napelana magari tud od štalaterja Babenka, še velik teži prenese, kokr pa pesek.
Scer sa pa zdej teku ukance, za kva pa ne b’ mov tud naš žepansk stov nekej časa ukance.
Usem tistem, k’ raznašaja okul, de sm jest Nadrahu Cene spodnesu Pesku stov, de j’ s trona padu, pa na-znajnam, de jeli bom uleku pred sud-nija. Tori, jezik za zubmi.
«svoji» ia sedaj naj se tudi sami brigajo za svojo bodočnost, mi se bomo pa tudi brigaU ▼ prvi vrsti za sebe.
grški imperializem.
Grki so močno podobni Italijanom. Njihova dežela je majhna, ampak Grki so raztreseni, največ kot trgovci, po vseh Pristaniških mestih Egejskega morja, pa tudi drugod po svetu, ampak v imenovanih pristaniščih so tako številni, da imajo skoraj vso trgovino v svojih rokah.
Tako so tudi Italijani naselili Trst, Reko in druge naše obrežne kraje in kakor zahtevajo Italijani zaradi teh svojih naselbin jugoslovansko zaledje (za Trst so ga deloma tudi dobili), tako hočejo tudi Grki dobiti v svojo oblast ne samo svoje naselbine na obrežju, temveč tudi veliko tujerodno zaledje, da bi te obrežne grške naselbine mogle izhajati, ker same od sehe ne bi mogle živeti.
Dva velika pomorska trgovska empori-ia s primernim zaledjem so Grki že vtaknili v svoj žep: Solun in Smirno. Solun niti ni grški, temveč židovski, ampak Grki so ga dobili v balkanski vojni in z njim njegovo, po večini slovansko zaledje. Smirno so dobili po evropski vojni in tudi ta pomorski emporij ni po večini grški, da o njegovem zaledju niti ne govorimo. Po vrhu tega so dobili v balkanski vojni Še pristanišče Kavalo s slovanskim zaledjem, ki bi bila edina pripravna točka, na kateri bi prišla Bolgarija na Egejsko morje.
Majhna Grčija torej zapira izhod na morje nam (Solun), Bolgarom (Kavala) m Turkom (Smirna) in še ni sita, še ji ni dosti in zahteva za sebe tudi še — Carigrad, ker je tudi tam nekaj grških trgovcev. —
To je imperializem, ki pa gotovo ne bo dolgega veka, ker majhen narodič, kakršen je grški, ne bo mogel za večne čase ^pirati dohoda do morja trem, oziroma štirim sosednjim narodom. Politične konstelacije se menjajo, one ne bodo večno tako ugodne za Grčijo, kakor je današnja. —
Carigrad spada v rusko interesno sfero. Ta ogromna država, ki se bo še postavila na noge, ko se reši boljševiške ne-; sreče, ne bo dolgo mirno gledala, da ji kcinr^ibodi zapira z Dardanelami in Carigradom prosto pot v širni svet in kadarkoli se bo govorilo o Carigradu in Darda-nclah, sc bo moralo misliti v prvi vrsti na Rusijo — tudi danes, ko sc ta ruski pelikan nahaja na tleh in se zvija v težkih bolečinah. Usoda Rusije še ni zapečatena, ta veliki in močni narod bo zopet kstal, on bo zopet zdrav in močan in ako trrki sedaj tudi dobijo morske ožine s jarigradom, morajo že danes misliti na yan, ko bo zaklical velikan s severa: to le moje!
1 udi Turk^si bodo prej ali slej izvoje-vali izhod na Egejsko morje, ker ta jim ie tako potreben, da brez njega ne bodo ttiogli izhajati. Momentane stojijo Grki Vojaško proti Turkom dobro in morda kodo za enkrat tudi obdržali maloazijsko °bal, kakor držijo Italijani v svojih krempljih naše Primorje. Ampak narodi Sc ne dajo več dušiti od svojih sosedov, ^tirani iščejo svobode, pritisnjeni — zra-ka. Prišel bo čas, ko bo strt italijanski in krški imperializem.
Vprašanje Suluna in Kavale je odvisno ? Prvi vrsti od odnošajev med Jugoslavi-in Bolgarijo. Upati je, da ne bo dolgo tajalo do dneva, ko sc pozabijo vse zmo-'e in grehi preteklosti in najdeta obe dr-"^vi skupnost svojih interesov, ki ležijo •'a Egejskem morju, zaprtem za sedaj za khe in druge po grškem imperializmu.
Grčija naj se ne primerja Angliji in naj Ile sanja o podjarmljevanju tujih narodov.
je zato veliko premajhna in veliko j^cslaba, slovanstvo pa dovolj močno, da j' nenaravni grški imperializem — stre!
JCaj bo z Rusijo?
- ^ Rusiji vlada lakota in kolera, ker •r boljševiška uprava tako za nič, da j/Sa ne more preprečiti, ali pa vsaj Janjiti. Suša je uničila ž.ctev velikan-ozemelj in četudi je v ostalih de-* Rusije žita dövolj, morajo trpeti po v j prizadete pokrajine lakoto, ker so tk .viki v kratkem času svoje vlade popolnoma uničili železnice, v^alje so pa ogromne.
«tri 1}ekdanji žitnici Evrope torej adajo milijoni, ker ni transportnih
sredstev za prevoz živil iz onega dela države v drugi del in stotisoči umirajo na koleri, ker so boljševička uprava nikdar ni brigala za zdravstvo in ni poskrbela potrebnih zdravil.
Rusija preživlja težko krizo in zdi se, da preživlja to krizo tudi boljševizem, ki se ni znal uveljaviti pri pozitivnem delu. V težkih mukah se zvija nekdaj močna in silna Rusija, po krivdi onih, ki so jo porabljali za to, da delajo na nji nemogoče socijalne eksperimente in v Evropi je splošno mnenje, da je najnovejša nesreča, ki jo zadela Rusijo, začetek njenega ozdravljenja, da je ona začetek preobrata, konec boljševizma.
Razmere v Rusiji so nam premalo znane, posebno pa razmerje nasprotujočih si struj, da bi si mogli ustvariti jasno sodbo o nadaljnjem razvoju dogodkov. Zdi se, da je sigurno samo eno: da je boljševizem v sedanji svoji for«i doigral, skrahiral, da mora zapustiti pozornico, ali na vprašanje: kdo in kaj pride na njegovo mesto, je nemogoče odgovoriti.
Boljševizem bo morda uničen v krvavi državljanski vojni, ki bi Rusijo še bolj oslabil, ker državljanska vojna je že za malo državo velika nesreča, kaj še-le v taki veliki državi kot je Rusija, kjer bi državljanska vojna trajala lahko leta in leta! Eventualno bo likvidiralo sedanje stanje tudi z nepričakovano zmago skrajne desnico, kar tudi ne bi bilo koristno, ker se jo tudi ta skrajna desnica že pokazala kot nesposobna za upravljanje velike ruske države.
Za Rusijo bi bilo najboljše, ako se preobrat izvrši bolj počasi, sukcesivno, da najprej preneha diktatura enega samega razreda, da se skliče kostitu-anta, sestavljena iz vseh slojev ljudstva in ta naj bi prevzela upravo v svojo roke. Tako upravljana Rusija bi bila deležna simpatij in podpore vsega civiliziranega sveta in bi se kmalu zopet postavila na lastne nogo.
Iz lastne moči naj se dvigne Rusija iz razvalin, to je v njenem eminentnem interesu, ker ako se bo preveč naslanjala na pomoč od zunaj, bo morala to pomoč predrago plačevati. Brez vsake tujo pomoči, brez vsakega sodelovanja inozemstva no bo šlo, ali ta pomoč in sodelovanje naj so omeji samo na najnujnejše in najpotrebnejše.
Mi verujemo v zopetno vstajenje Rusije, ker je jasno, da se boljševizem v sedanji svoji obliki ne more vzdržati. Ampak za Rusijo bi bil modificiran boljševizem, ki bi so sukcesivno pretvarjal v pravo in resnično demokracijo, veliko boljši, kakor kak nepričakovan in nagel prehod na desno. Nagli prevrati nikdar in nikjer niso bili dobri, evolucijo je vedno predpostavljati revoluciji in zato mislimo, da bi bil najboljši izhod za Rusijo v današnjih razmerah primerna modifikacija sovjetskega sistema in naraven prehod iz njega v demokracijo.
£ep govor mariborskega knezoškoja.
Povodom prihoda namestnika g. Hribarja v Maribor je imel pri skupnem obedu v restavraciji južne železnice mariborski knezoškof dr. Mihael Napotnik lep govor, ki ga priobčujemo ravno zato, ker je veljal mariborski knezoškof za odkritega nasprotnika naše države.
Knezoškof Napotnik je govoril: «Prečislani g. minister in pokrajinski namestnik! Dovolite dobrohotno, da izpregovorim, kakor dopoldne v deputaciji levantinske duhovščine, zdaj pri agapi ali bratski gostbi nekoliko pozdravnih besed. Z izredno radostjo nas je svoj čas napolnil obisk presyitlega regenta prestolonaslednika Aleksandra v našem zalem mestu Mariborü. Danes pa se veselimo, da je prišel prečislani g. kraljevi namestnik v naš Maribor, ki je meni tako ljub in drag, ker je obenem tudi sedež nadpastirjev lavantinske vladikovine, ki bo v kratkem in sicer 1. 1928. slavila TOOletnico svojega obstoja. S tem posetom je našo lepo razcvitajoče se mesto iznova pridobilo na ugledu in slovesu. Mi izrekamo preblagemu gospodu pokrajinskemu namestniku iskreno zahvalo za
njegovo, četudi le kratko bivanje v naši sredini ter živo želimo, da odnese g. minister prav prijetne vtise iz glavnega mesta slovenske Štajerske. Tej zahvali pridajam zagotovilo naše uda-nosti in zvestobe, poslušnosti in ljubezni do Nj. Vel. kralja Petra I. in Nj. Vis. prestolonaslednika in regenta. Aleksandra. Naše vodilo in ravnilo bo vselej znamenito evangelijsko naročilo «Dajte Bogu, kar jo božjega, in kralju, kar je kraljevega!» Omenjene važne dolžnosti in čednosti nam narekuje zdrava pamet; saj brez avtoriteto ni urejene družbe. Nalaga nam jih prvak apostolov: «Boga se bojte, kralja častite, njegove oblastnike čislajte!» Uči nas jih odlok presvetega apostola narodov:	«Vsakdo bodi poslušen višji
oblasti, ne nam, marveč oblastem, kakor so od Boga!» Mi ljubimo troimeno krasno kraljevino in njenega vladarja po v obče znanem reku:	«Ni dobro
mnogovladje; eden bodi vladar, eden kralj, ki mu.da Kronov sin (t. j. Deus) žezlo in pravico, da kraljuje.» Stari Homer — pravijo, da je bil slep, če je bilo njegovo telesno oko mrtvo, je bilo pa njegovo duševno tem živejše, bistrejše in jasnejše. Že Homer, pravi, je videl, kako v senci resnice dobivajo vladarji svojo oblast od zgoraj. — Sprejmite nadalje visokospoštovani g. kraljevi namestnik zatrdilo, da hočemo po svojih močeh složno in vzajemno z zakonitimi oblastmi delovati za miren razvoj in srečen procvit krasno kraljevine, kakor za blaginjo in dobro srečo lepe naše domovine. Program naš je evangelij božjega miru in krščanske ljubezni. V dosego teh svojih dobrih in najboljših namenov sem prepričan o vaši sopomoči in podpori, kakor zavetju visoke vlade. Naposled prosim milega Boga, kakor sem to danes storil pri sv. maši, ki sem jo služil na god Marije Snežnice, da Vas, prečislani g. minister, neprestano podpira s svojo vsemogočno milostjo v visokem, pa tudi težavnem, ker dolžnosti in odgovornosti polnem poklicu in poslu. Želim Vam blagoslova božjega v naj-zvrhanejši meri. V tem domoljubnem duhu in zmislu povabim vse ljube so-goste, da vzdignejo čaše polno domačega vina in z menoj vred zakličejo Bog varuj in čuvaj so mnoga dobra in zdrava in vesela leta precenjenega g. ministra in kr. namestnika! Jaz sem govoril, nebo pa me sliši in usliši!
Zapiski.
Ta rimski papež! Članek, ki je pod tem naslovom izšel v zadnji številki «Pon-deljka» no samo da klerikalnih listov ni spametoval, temveč so naš list napadli in branijo italijtmskega nacionalista v vlogi «božjega namestnika» na zemlji. Ker naše klerikalce dobro poznamo, se nismo temu čisto nič čudili, razumne ljudi pa ponovno opozarjamo na dotični naš članek in videli bodo, kako smešno vlogo igrajo oni katoliški Jugoslovani, ki navzlic vsem italijanskim nacionalističnim dejanjem rimskega papeža proti nam, priznavajo in častijo še nadalje tega laškega nacionalista za «božjega namestnika» na zemlji.
Na napačen naslov se je obrnil »Slovenec», ko je imenoval naš list «Polizeiblatt für das Herzogtum Krain» ali podobno, ker takrat, ko smo še imeli «Herzogtum Krain», ni bilo «Pondljka», pač pa je izhajal «Slovenec», ki je stal v najtesnejših stikih z — dr. Skublom. Punktum.
Z načinom našega poročanja ni zadovoljen «Slovenec». Hvala bogu, da je temu tako, ker mi bi bili zelo nezadovoljeni, ako bi bil z nami zadovoljen- — «Slovenec» 'in -morda še celo «kak »Novi Čas».
Kdor hoče vedeti, kaj je konfuznost,
naj čita v «Jugoslaviji» uvodnike, pa bo to takoj vedel. Fraze, laži, nedoslednosti — to ti uvodniki. Resnično, «Jugoslavija» je postala prevelika za svoje član-karje, ki so menda vsak dan v skrbeh, kaj bodo pisali in potem v zadregi mlatijo prazno slamo.
O dostojnosti je včasih veliko besedičila «Jugoslavija». Ta «dostojni» list je poročal o seji načelstva JDS, ki je sploh bilo ni, da je bil na njej strahovit prepir in dirndaj, da so hoteli izključiti nekaj uglednih članov in podobne neumnosti. To je seveda, nad vse dostojno
pisanje — po Peskovih in Fakinovih mislih, seveda!
Med vrstami.
Apel na begunce je objavila «Jugoslavija» in jih poziva, da vsi obrnejo hrbet demokratski stranki zato, ker je demokratska stranka — protibegunska.
Mislimo, da bi «Jugoslovenska Matica» prav slabo izhajala, ko bi ne bilo demokratov, ki so vedno najizdatnejše podpirali vse narodno-obrambne organizacije, n. pr. Ciril in Metodovo družbo.
*
Posl. Brandner je koroški begunec in zato bi smel delati tako politiko, kakršno bi hotel, in ako napravi kako napako, mu nihče tega ne bi smel očitati. To stališče zastopa «Jugoslavija», ki ima v marsičem prav čudne pojme. Kdor se spušča v politiko, naj bo pripravljen na kritiko!
*
«Jugoslavija» je poročala o burnih scenah pri seji načelstva JDS, ki je sploh ni bilo. Poročilo je bilo dementirano kot neresnično, ampak «Slovenec» je navzlic temu pricaplal za «Jugoslavijo» in poroča, da je bila scena še veliko bur-nejša, kot poroča «Jugoslavija».
*
«Novi čas» je nezadovoljen z narodno-socijalnima poslancema, ker sta glasovala za zakon v varstvo države.
Seveda, glasovati za zakon v varstvo države, to je po «Novem času» največji greh, ki ga more zagrešiti kak poslanec!
ffa zlomljenem stolu.
Prelep in slaven stol županski, vabljiv, mikav je stol ljubljanski... Na njem moža zaslužna dva sedela Hribar, Tavčar sta.
Da Pes’k kedaj zasede stol, da bo naslednik... Ah, nikol’ razsodnemu človeku to na um še v sanjah ni prišlo.
Zato, ko nanj se vsedel je, je stol takoj prelomil se.
Zdaj ensesarski štab kriči, da so mu ga podžagali.
Ne, ne, pretežek mož je bil, pod težo se je stol razbil.
Da list njegov zdaj pere ga, razume se — zato ga ’ma.
ljubljanski veliki semenj.
Odbor ljubljanskega velikega semnja je povabil predvčerajšnjim popoldan ljubljanska uredništva na sejmišče, da so uredniki na licu mesta poučijo o obsegu sejma in drugih podrobnostih te velezanimive in velekoristne prireditve, ki dola naši industriji, trgovini in obrti vso čast.	ši
Veliki semenj bo na »ravniku med 1 a-tormanovim drevoredom in Gosposvetsko cesto. Prostor obsega 25.000 kvadratnih metrov in je po svoji legi tak, da se lepšega in pripravnejšega ne bi moglo najti v Ljubljani. Celo ureditev prostora vodi v tehničnem oziru arhitekt Kostaperaria, ki je na svojo delo lahko ponosen. Paviljoni so okusno in praktično razvrščeni in napravljeni.
Sejmišče predstavlja celo malo naselbino. Takoj pri vhodu, na levi strani, je lep paviljon, kjer bo informacijska pisarna za občinstvo, tajništvo sejmišča, predsedstvo in soba za seje. V paviljonu na nasprotni strani bo pošta, brzojav, telefon in «Tourist Office». Potem se vrstijo drugi paviljoni, v katerih bodo razstavljeni izdelki vseh domačih industrij: papirnate, lesne (pohištvo), majolika, metle, ščetke, igrače in zobotrebci, sita in rešeta, vrvarski iz,delki, slamniki in klobuki, obleka, ure in zlatnina. Močno bo zastopana železna industrija s turbinami, poljedelskimi stroji in razno1 železnino (štedilniki kose, srpi, sekire, jedilno orodje, zvonovi, lovsko puške itd.)
Dalje bodo razstavljeni izdelki lesne industrije: zaboji sodi, vozovi, sani, v istem paviljonu bo razstavljena opeka in cement. Tukaj bodo razstavljeni tudi razni proizvodi poljedelstva, hranila in pijače, testenine, čajno pecivo, med, sadje, žganje itd.
V posebnem paviljonu bo trgovski oddelek, v katerem bodo razstavljeni najrazličnejši izdelki tu- in inozemstva.
Tudi usnjarska industruija bo dobro zastopana, pivovarni Žalec-Laško .in «Union« imata posebne paviljone, enako tudi češko-slovaška industrija.
Na sejmišču je tudi paviljon za godbo in lastna elektrarna.
Pomen prireditve jo evidenten in upati je, da se ponovi vsako leto, po možnosti pa dvakrat na leto: spomladi in jeseni. Trgovci in zasebniki iz cele države bodo imeli na tak način priliko na enem mestu ogledati si industrijske in obrtne proizvode, ki jih rabijo in jih lahko takoj tudi naročijo. Trgovina med posameznimi dedi države se bo vedno živahnejše razvijala, izdelki domače industrije in obrti bodo imeli vedno več odjemalcev, ki sedaj kupujejo v tujini, ker niti ne vedo, da dobijo izdelke v enaki kakovosti in po enakih cenah tudi v domovini. Zato želimo ljubljanskemu velikemu semnju, ki je prvi te vrste ne samo na Slovenskem, temveč v celi državi, najboljši uspeh.
Razno.
— V tolažbo kadilcem. Po uradnih poročilih bo letošnja trgatev tobaka v naši državi prav obilna: ceni se na 13 milijonov kilogramov. Ker se pokadi v državi samo 10 milijonov kilogramov, ostanejo 3 milijoni kgr., ki se jih porabi za rezervo, tako, da bomo kmalu zopet prišli v normalne razmere, ko ni bilo treba kaditi novega nezadostno prepariranega tobaka, temveč bomo dobijali starejši, zadostno preparirani tabok. Razen tega poročajo tudi iz Beograda, da ima finančni minister namen znižati cene tobačnim izdelkom za celih 25 odstotkov, in sicer na ta način, da zmanjša nakupno ceno pri producentih. Do tega pa najbrže ne pride in kadilci bodo zadovoljni, ako ostanejo cene tobačnih izdelkov na sedanji višini in se no povišajo vsakega četrt leta, kakor se je to do sedaj prakticiralo.
— U hod čes dvoriše, tak napis se nahaja na vratih prenovljene hiše v Gradišču, kjer je bila včasih Fridlova restavracija. Rokopis je dosti lep, kar pomeni, da je dotičnik, ki je to napisal,
hodil v šolo in menda nalašč in z na^ menom pači slovenščino.
— Franc Jožefove grenčice, edine dobrote, ki nam jo je zapustil nekdanji cesar, ni dobiti — nam poroča čitatelj
—	v celi Ljubljani. Pred kratkim je bila namreč odpravljena trošarina, «Uradni list» pa tega še ni priobčil, carinarno nimajo navodila, trgovci pa čakajo z naročili, ker se boje, da ne bi plačali državi par kronic trošarine preko predpisov. Radi počasnosti uradnega šimelj-na in radi «patriotizma» onih, ki se boje, da ne bi državi kaj podarili (plačali bi pravzaprav takointako kupci) naj trpe bolniki.
— Separatisti, ki slovensko ne znajo.
Prejeli smo: «Novi čas» ne ve, da jo to instrumental jednine in ne dativ množine, ako se piše, da je nekdo imenovan tajnikom, učiteljem itd. Zato čestita svoji somišljenici, da je imenovana — asistentinjom.
— Kolesarska dirka Ljubljana - Bled
(52 km) za prvenstvo kluba je priredila včeraj kolesarska «Ririja» v Ljubljani. Tekme se je udeležilo 16 tekmovalcev. Zmago in ž njo klubovo prvenstvo si je priboril znani kolesarski prvak I. Šolar, ki je vozil 1 uro 42 minut. Takoj za njim sta dospela Goltes in Kirner, ki je prispel kot prvi iz težke skupine. — Po končani dirki se je vršil ob jezeru lep kolesarski korzo do hotela «Petran», kjer je bil skupen obed. — Po obedu so priredili dirkači še tekmo v teku okrog jezera (6.5 km); udeležilo so jo je sedem tekmecev, od katerih je prispel v 32 minutah kot prvi na cilj Kirner. Drugi je bil Škrajnar, ki jo zmagal v lanskem Športnem tednu v distančnem maršu.
—	Lepo uspeli športni dan je zaključila tovariška plavalna tekma na 105 m, v kateri je bil prvi Bar.
— Obsojeni izdajalci. V Zagrebu je končan proces proti frankovskim izdajalcem dr. Milanu pl. Šuflaju in tovarišem. Dr. Milan Šuflaj je bil obsojen na tri in pol leta ječe, drugi obsojenci pa na ječo od šestih mesecev do treh let; trije obtoženci so bili oproščeni. Ta frankovska družba je stala v zvezi z Madžarsko in je hotela izzvati na Hrvatskem revolucijo. Sedaj imajo revolucijo!
lajMćia zalosa Slaairjts !a Diaalaoa
v Ljubljani
Oblastveni koncesijonirani iuformačni zavod
Drago Beseljak, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje žt. 5 dobavlja vso kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonne-mentu ter posamezno, ceno zmerno.
Tvrdka J. Doleno, Ljubljana, Hllier-Jeva ulioa 5, priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.

Več tesarjev
Ivan Zakotnik
mestni tesarski mojster
UUBIjM, Dunajska cesta štev. 4G.
POLNOQUnUflSTI OS3ROCI za TOVORNE /IVTOnOPILE
PNEVnflTIKfl ZA KOLES/! ih dvronopii-E KOLESA AVTOnODILI
NAJCENEJE
J. QOKEQ
LJUBLJANA
U05F0SVETSK/1 C.
Iz Haut i flmtfibo
dni.
samo
Edin najkrajše črte preko Havre, Cberbourg-a in Autwerpen-a v Newyork.
.j Vozne listke in zadevna pojasnila iz-j££s daje edino konc. potovalna pisarna
" IVAN KHAKER
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41, blizu glavnega kolodvora. =

,JADRAN“ a. z „. z. LJUBLJANA
====== DUNAJSKA CESTA 9 ========
priporoča:
kolonijalno in špecerijsko blago tej* žilne pridelke.
Točna ira. solidra»
E"
ißoxori Na obroke! Kredit!
Da ustrežemo mnogokrat izraženi želji naših odjemalcev, prodajamo z olajšili pri plačevanju naše znane
krasne remontoirke =
(ra gospode)
najbolje opremljeno, 28 ur idoče, z dvoletno garancijo, za hrezprimerno teuo samo po 125 dinarjev proti ari 45 dinarjev in mesečnemu plačilu 8 dinarjev. Ura so pošlje takoj po sprejemu aro priporočano. Dotični naročnik naj nam blagovoli naznaniti svoj poklic, če želi naročnik vso kupno ceno plačati takoj, dobi 5 ’>/„ popusta.
Zalop np 9Ö0LFIZITH, Zapb, Samostanska ulica I.
Dne 29. junija 1921 se je ustanovila delniška družba
Jadranska kanka v Beogradu,
katera je prevzela naše podružnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Delniška glavnica Jadranske banke v Beogradu znaša Din. 7,500.000-—- in je razdeljena v 75.000 delnic po Din. 100 ■— nominalne vrednosti.
Jadranska banka v Trstu prepušča svojim starim delničarjem za vsako delnico Jadranske banke ^rst po eno delnico Jadranske banke Beograd za ceno po Din. 150■— plus 5 % obresti od 1. januarja 1921.
Prevzem delnic Jadranske banke Beograd se vrši proti predložitvi in žigosanju delnic Jadranske banke v Trstu pri blagajnah našega zavoda v Beogradu, Celju, Dubrovniku, Kotorju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Opatiji, Sarajevu, Splitu, Šibeniku, Trstu, Wienu, Zadru in Zagrebu, kakor tudi pri blagajnah Banke i štedione za Primorje na Reki, Sušaku in v Bakru.
Prijave za prevzem delnic Jadranske banke v Beogradu se sprejemajo pii imenovanih blagajnah do vštetega 30. septembra 1921.
V mesecu juliju 1921.
Upravni svet
Jadranske banke v Trstu.
L,
Telefon št. 508.
St. pošt. ček. urada 12.051.
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
KONGRESNI TRG 4
daje kredite v obrtne svrbe po izrelnih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtniških in industrijskih podjetij,
izvršuje vso bančue transakcije najkulantnejo.
Odgovorni urednik: Milan Plut,
Tiska Delniška tiskarna,
Ljubija^ fi
/ đ'S- ZP&S. 3<-a	5 B'RTS-'e.	/ S’ S? S'« •=?