Znanstvene razprave GDK: 56 : 531 : (497.12 dolina Lopučnice) Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopučnice Development of Alpine Spruce Forest in Lopučn ica Val ley Aleš POLJANEC* Izvleček: Poljanec, A.: Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopučnice. Gozdarski vestnik, št. 5-6/2000. V slovenščini, s povzetkom v angleščini , cit. lit. 22. Prevod v angleščino: Aleš Poljanec. Prispevek obravnava zgradbo, razvoj in pomlajevanje alpskega smrekovega gozda v dolini Lopučnice. Ponovili smo meritve na trajni raziskovalni ploskvi pri Črnem jezeru in v njeni okolici. študija kaže skromne spremembe v zgradbi gozda v zadnjih petnajstih letih. Opazen je postopen premik sestojev iz mlajše v srednjo optimalno fazo. Lesna zaloga je visoka (720 m3/ha), gozdovi pa še vedno močno priraščajo (7m3/ha/leto). Krošnje dreves so dolge, ozke in zarad i rasti v šopih precej asimetrične . Smrekovo mladje je skromno prisotno. Pojav, rast in razvoj pomlad ka je zlasti odvisen od potencia\nega direktnega sončnega sevanja, mikroreliefnih razmer in mrtve lesne mase. Ključne besede: alpski smrekov gozd, razvoj gozda, krošnja, pomlajevanje, ekološki dejavnik. Abstract: Poljanec, A.: Development of Alpine Spruce Forest in Lopučnica Valley. Gozdarski vestnik, No. 5-6/2000. Jn Slovene with a summary in English, cit. lit. 22. Translated into English by Aleš Poljanec. The article deals with the structure, development and regeneration of the Alpine spruce forest in the Valley of Lopučnica. The measurements were carried out on the permanent research plot by the Črno Jezero lake and its surroundings. The developmental trends of these stands, as well as the structure of Norway spruce crowns and regeneration processes were studied. The study has shown little changes in the past fifteen years. Growing stock is considerably high (720m3/ha) and is increasing. The tree crowns are long, narrow and asymmetrical because the trees grow in clusters. Spruce regeneration is scarce. Regeneration emergence, growth and its development mainly depend on potential direct sunlight, micro-relief and dead wood mass. Key words: Alpine spruce forest, forest development, tree crown, forest regeneration, ecological factor. * A. P., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2. 1 000 Ljubljana, SLO 252 UVOD IN PREDSTAVITEV PROBLEMA INTRODUCTION AND PRESENTATION OF THE PROBLEM Mnogonamensko in sonaravne gospodarjenje z gozdovi zahteva vse bolj poglobljeno znanje o resnični naravi gozda, ki jo dobimo le v nedo- taknjenem, povsem naravno nastalem gozdu. Tako se je pojavila potreba po načrtnem iskanju pragozdnih ostankov, ker pa je le-teh malo, je po- trebno obstoječim pragozd nim površinam dodati nove gozdove, v katerih se ne bi gospodarila. S tem bi razvoj v teh gozdovih stekel v smeri nemo- tenega pragozdnega razvoja. Tako je bila v sedemdesetih letih osnovana mreža gozdnih rezervatov, katere namen je: - ustanoviti naravne raziskovalne laboratorije na različnih rastiščih, s čimer bo mogoče proučevati zakonitosti v naravi prepuščenem razvoju gozda in se dokopati do pomembnih spoznanj pri oblikovanju naravnega go- spodarskega gozda (MLINŠEK el al. 1980); -ohraniti n~ravno rodovitnost tal in biološko raznovrstnost ter s tem stabilnost in. odpornost gozdnih in vseh ostalih ekosistemov. Danes je v mrežo gozdnih rezervatov vključeno 237 gozdnih rezervatov s skupno površino 14.416 ha, kar predstavlja 1,3 % slovenskih .gozdov (ROŽENBERGAR 1999). Ta mreža predstavlja eno izmed najpopolnejših mrež v Evropi. Kljub temu pa mreža gozdnih rezervatov v Sloveniji ·še ni zaključena in se bo v morala prihodnje še dopolnjevati. GozdV 58 (2000) 5-6 Poljanec. A. RazvoJ alpsl 30 > ~ -o 20 _Q s 2 10 >(/) o o -Leto 1998 Year 1998 - Leto 1983 Year 1983 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 .18 19 Debelinske stopnje 1 Dia meter level GozdV 58 (2000) 5-6 PolJanec, A. · RazvOJ alpskega smrekovega gozda v dol1n1 Lopu čnice sam ično. Delež dreves v kategorijah rasti v šopih in rasti v gnezdu pa se je nekoliko zmanjšal. Kljub temu še vedno prevladuje šopasta struktura sestaja. Nekoliko večje spremembe smo zabeležili pri primerjavi zdravstvenega stanja. Le-to se je v zadnjem obdobju poslabšalo. Znatno se je povečal delež abiotskih poškodb, ki so predvsem posledica vremenskih stresov. Veliko je dreves s polomljenimi vrhovi ter takih, ki jih je izruval veter. Na sredini ploskve smo opazili povečan delež suhih dreves ter celih šopov, precej pa je tudi dreves, katerim se sušijo vrhovi. Zdrav Abiotske pošk. GI ive Divjad Healthy Abioticaf damages Fungi Game % 1983 1998 1983 1998 1983 1 1998 1983 1998 Bukev 33,3 66,6 33,3 1 33,3 - - - Beech G. javor 77 83 18 17 - - - - Sycamore maple Jere bika 72 2 14 65 - - 14 - Mountain ash Macesen 100 100 - - - - - - Lar eh S mre ka 89 63 7 31 1 - 1 0,2 Spruce Skupaj 88 62 8 32 1 - 1 1 Total Kljub poslabšanju zdravstvenega stanja smo z analizo prizadetosti ugotovili, da sta skoraj 2/3 (63 %) dreves zdravi, oziroma so na teh drevesih opazne le neznatne poškodbe, ki so v teh nadmorskih višinah čisto običajen pojav in bistveno ·ne zmanjšujejo življenjske moči dreves. To kaže, da je kljub povečanemu deležu poškodb v zadnjih petnajstih letih pretežni del populacije še vedno zdrav in vitalen. Dobra prilagoditev smreke na ekstremne rastiščne razmere se kaže tudi v posebni obliki krošenj . Tako so se tu izoblikovale dolge, asimetrične, ozke krošnje s tankimi, čvrstimi, prožnimi vejami. Habitus krošenj je suličast, stebrast ali sodast in ima poleg ugodnih mehanskih lastnosti tudi zelo ugoden toplotni režim in sorazmerno veliko asimilacijsko površino. Krošnje zajemajo izredno vitke veje vse od vrha do dna krošenj, ki so pod strmim kotom obrnjene navzdol. Vejni kot se proti dnu stalno povečuje, tako da se spodnje veje deblu že čisto prilegajo (GRECS 1979). Veje so na splošno kratke (zgoraj krajše), tanke, čvrste, prožne in deblo na gosto obdajajo. Tak tip smrekovih krošenj imenujemo gorski tip in je zelo podo- ben tipu krošenj SM1 (GRECS 1979), ki se pojavlja predvsem v konkavah pokljuške planete. 4.2 Strategija pomlajevanja smreke na rastišču Adenostylo g/abrae-Piceetum v dolini Lopučnice 4.2 Strategy of spruce regeneration on Adenostylo glabrae- Piceetum in the Lopučnica Valley 4.2.1 Prisotnost in značilnost smrekovega pomladka 4.2.1 Presence and characteristics of spruce regeneration Pomladek se pojavlja točkovno po celem sestoju . Manjše skupinice pomladka smo zasledili tudi pod krošnjami večjih dreves. Pomladek se GozdV 58 (2000) 5-6 Pre ledn1ca l . Zdravstveno stanje na ploskvi velikosti 30><275 m v obdobju med letoma 1983 in 1998 {l iJ /e 1 Health condition on research plot 30><275 m in the period of 1983-98 Neznan vzrok Skupaj Unknown reason Total 1983 1998 1983 1998 33,3 - 100 100 5 - 100 100 - 3 100 100 - - 100 100 2 6 100 1 100 2 6 100 100 Dobra prilagojenost smreke na ostre klimatske pogoje se kaže tudi v zgradbi njenih krošenj Good adaptation of the Norway spruce on extremes of climate is shown also in tree crown structure 257 Poljanec. A. : Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopučn ice Grafikon 2: Porazdelitev vrednosti potencialnega direktnega son- čnega sevanja v urah v aprilu, maju, juniju, juliju in avgustu po stratumih in ploskvicah Graph 2: Distribution of potential direct sunfight for April, May, June, July and August in hours by stra- tums and plats 258 tu verjetno pojavi zaradi ugodnih mikroklimatskih pogojev. Po ugotovitvah Cven kla (1986) so te ugodnosti le začasne, ker potrebujejo mladice kmalu precej več prostora, kot jim ga je odmerjeno v danih okoliščinah. Vpliv večjega drevesa postane močno negativen, ker pride do velike utesnje- nosti v koreninskem prostoru in krošnjah. Večje skupine pomladka se pojavljajo lokalno in so ponavadi posledica katastrof ali izjemno ugodnih prisojnih leg, ki nudijo pomladku dobre možnosti za rast in razvoj. Takšnih skupin pomladka je bilo pri prvem popisu na trajni raziskovalni ploskvi šest (CVENKEL 1986). Ponovni pregled pomladitvenih jeder na trajni raziskovalni ploskvi je pokazal, da se mladje pojavlja le začasno in da dokaj hitro izgine. Upa- danje števila mladja in manjša vitalnost potrjujeta hipotezo, da je sestoj v mlajši optimalni fazi, ko se krošnje lahko še sklenejo. 4.2.2 Sončno sevanje in uspešnost pomlajevanja 4.2.2 Sun light and regeneration efficiency Pomanjkanje toplote je za pomlajevanje smreke v ekstremnih rastiščnih razmerah pogosto faktor minimuma, saj je toplota v zgornjem sloju tal za pomlajevanje smreke odločilnega pomena (BRANG 1996a, DIACI 1999). Pomanjkanje toplote v zgornjem sloju tal smrekovo mladje pogosto na- domesti z boljšo izrabo svetlobnih razmer, boljše svetlobne razmere pa pomenijo tudi boljše ogrevanje zgornje plasti tal. Pri tem ima potencialno direktno sončno sevanje zelo pomembno vlogo (OTT 1991, BRANG 1996a, DIACI 1999). Odvisnost pomlajevanja smreke od potencialnega direktnega sončnega sevanja smo z metodo parov ugotavljali s primerjavo razdalj. in sicer med paroma AB in CD. Pri primerjavi razdalj smo postavili hipotezo, da se smrekov pomladek pojavlja bliže točki maksimalnega potencialnega direkt- nega sončnega sevanja (točka C) kot pa točki, kjer je potencialno direktno sončno sevanje minimalno (točka A). Z metodo parov smo to hipotezo potrdili, saj smo ugotovili, da je pov- prečna razdalja med ploskvicama Ain B (d- pov = 501 cm) značilno daljša (t = 2,466**) od povprečne razdalje med ploskvicama C in D (d + pov = 276 cm). Smrekovo mladje se torej pojavlja bliže točki maksimalnega potencialnega direktnega sončnega sevanja. Iz tega lahko sklepamo, da je za uspešno rast smrekovega mladja v alpskem smrekovem gozdu v dolini Lopučnice direktno sončno sevanje pomembno. Porazdelitev vrednosti potencialnega direktnega sončnega sevanja po posameznih stratumih je prikazana v grafikonu 2. Glede na potencialno direktno sončno sevanje močno izstopajo ploskvice v stratumih Ain C. 800r--------------------------------, ~ T 0+---~--~------~------~------~ A B c o • Mediana D 25-75% Min-maks. GozdV 58 (2000) 5-6 Poljanec, A_ Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopučnice To je razumljivo, saj tvorijo stratum A ploskvice z minimalnim direktnim sončnim sevanjem, stratum C pa ploskvice, kjer je potencialno direktno sončno sevanje v vrzeli maksimalno. Kljub očitnim razlikam med stratumoma A in C presenečajo visoke vrednosti direktnega sončnega sevanja v stratumu A. Pričakovali smo namreč, da v tem stratumu ne bo direktnega sončnega sevanja. Vendar so rezultati meritev pokazali, da je mediana na ploskvicah v stratumu Av vegetacijski sezoni kar 1 OO ur (40 min/dan) potencial nega direktnega sončnega sevanja, kar je veliko. Rezultati so verjetno posledica vrzelaste zgradbe sestojev, ki omogoča sorazmerno dobro razporeditev direktnega sevanja po celotni vrzeli. Smrekove mladice se v stratumih Ain C praktično ne pojavljajo. Stra tum A predstavlja ploskvice z minimalnim direktnim sončnim sevanjem. Vzrok za slabo pomlajevanje smreke v tem stratumu je verjetno pomanjkanje direktnega sončnega sevanja, s tem pa neugodne toplotne razmere. V stratumu C, kjer je direktno sončno sevanje maksimalno, je lahko vzrok za slabo pomlajevanje smreke izsušitev zgornje plasti tal (DIACI et al. 1999). Stratuma B in D predstavljajo ploskvice, kjer se pojavlja smrekov pomladek. V obeh stratumih smo ugotovili podobne vrednosti potencial- nega direktnega sončnega sevanja. Direktno sevanje se na ploskvicah stratumov 8 in D v času vegetacije giblje v intervalu med 1 h 15' in 1 h 45'. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi drugi raziskovalci viokogorskih smrekovih gozdov (BRANG 1996a, 1996b, DJACI et al. 1999). Švicarski raziskovalci (BRANG 1996b) ugotavljajo, da je za uspešno pomlajevanje smreke na severnih ekspozicijah v visokogorskem smrekovem gozdu v Sedrunu potrebno vsaj 1,5 h direktnega sončnega sevanja preko poletja, medtem ko na južnih ekspozicijah po ugotovitvah Branga (1996a) za uspešen razvoj smrekovega mladja zadošča že 0,5 h direktnega sončnega sevanja. Brang nadalje ugotavlja, da lahko zaradi izsušitve zgornje plasti tal več kot 1, 5 h direktnega sončnega sevanja na južnih ekspozicijah deluje zaviralno na pomlajevanje smreke. Zaviralen učinek direktnega sončnega sevanja za rast ln razvoj smrekovega mladja v malih vrzelih na Pokljuki so ugotovili tudi Dia ci in sodelavci ( 1999). 4.2.3 Pomen mikroreliefa za uspešnost pomlajevanja 4.2.3 Importance of micro-relief for regeneration efficiency Velika humidnost in korozivnost matične podlage ter ostanki delovanja bohinjskega ledenika so oblikovali razgiban mikrorelief. Tako se na zelo majhnih površinah prepletajo številne mikroreliefne oblike, od depresij do ravnih in dvignjenih površinic. Za prikaz mikroreliefnih razmer smo ploskvice razdelili v dva stratuma. Stratum AC nam predstavlja povprečne razmere v vrzelih alpskega smre- kovega gozda, stratum BD pa razmere na površinah, kjer se pojavlja smrekovo mladje. Iz grafikona je razvidna očitna razlika v mikrore!iefnih razmerah med obema stratumoma. Razlike v mikroreliefu med stratumoma AC in BO so tudi statistično značilne s stopnjo tveganja a;:: 0,01 (x2 ;:: 12,985**; m = 2). Razlike v mikroreliefnih razmerah med stratumoma AC in BO nakazu- jejo pomembnost mikroreliefa za pomlajevanje smreke na njenih skraj- nostnih rastiščih. Ugotovili smo, da so za pomlajevanje najugodnejše dvignjene lege. Te lege pogosto predstavljajo padla drevesa in trhli panji, ki nudijo ugodno preskrbo z vodo in hranilnim1 snovmi, hkrati pa je tu tudi GozdV 58 (2000) 5-6 259 Pol,anec, A. RaZVOJ alpskega smrekovega gozda v dol1111 Lopucn1ce Grafikon 3 Delež ploskvic glede na mikrorelief r;rnOIJ 3 Percentage of plats ac- cording to the micro-relief Pomlajevanje na goli skali omo- goča skromna prisotnost organ- skih delcev, ki se kopičijo le v od vode razjedenih skalnih žepih Regeneration on sheer rock is rendered by small presence of organic material, which is accumulated in rock creeks 260 •N Q) Qj o O Konkavno Concave AC O Konveksno Convex BD O Ravno- pobočje Flat /and - slope manj konkurence v pritalni vegetaciji. Na dvignjenih legah je ugodnejši tudi toplotni režim vrhnje plasti tal, ki ima za pomlajevanje v teh skraj- nostnih razmerah velik pomen. Tudi ugotovitve nekaterih drugih raziskovalcev so potrdile velik pomen mikrorastišč za pomlajevanje smreke na Pokljuki (HORVAT-MAROLT 1979). Horvat-Maroltova (1 979) ugotavlja, da so za pomlajevanje smreke na pokljuških morenah najugodnejše dvignjene lege. Tu se pojavlja naj- višje, najgostejše in najbolj vitalno smrekovo mladje. Smrekovo mladje se lahko pojavi tudi v ulekninah ali skalnih žepih, vendar ti osebki v rasti zaostajajo in le redko odrastejo. 4.2.4 Uspešnost pomlajevanja in talne razmere 4.2.4 Regeneration efficiency and soil conditions Zaradi izjemne pestrosti mikroklimatskih in mikroreliefnih razmer se pojavljajo v smrekovem gozdu v dolini Lopučnice številni tipi taJnega substrata, ki prehajajo že na zelo majhnih površinah eden v drugega. Številne tipe smo združili v štiri, med seboj različne in za pomlajevanje pomembne kategorije, in sicer: golo skalo, pomlajevanje na mrtvem lesu, slabo razgrajeno organsko snov, humus in prhnino ter dobro razgrajeno organsko snov - prisoten horizont Ah. Razlike med povprečnim vzorcem ploskvic stratuma AC in ploskvic stratuma BD, kjer se pojavlja smrekovo mladje, smo ugotavljali s preiz- kusom x2. Razlike med stratumoma AC in BD so statistično značilne s stopnjo tveganja a == 0,01 (x2 = 18,705**; m = 3}. Iz razlik med stratumoma lahko sklepamo, da ima pri pomlajevanju smreke v dolini Lopučnice pomembno vlogo tudi talni substrat. Na talnem substratu, kjer se pojavlja bolje preperela organska snov z razvitim horizontom Ah, smo zabeležili skromno število klic. Ta talni sub- strat je za pomlajevanje sicer ugoden, vendar se ponavadi pojavlja v za pomlajevanje manj ugodnih konkavnih ali s pritalno vegetacijo močno poraslih legah. Sorazmerno veliko število klic se pojavlja na slabo prepereli organski snovi, ki se ponavadi pojavlja pod starejšim drevjem, kjer so mikroklimatski pogoji za kalitev semen ugodni. Pomladek v kasnejših razvojnih obdobjih zaostane, kar je verjetno posledica konk·urenčnih razmer v rizosferi in krošnjah. Presenetljivo veliko klic ter mladja smo zabeležili na goli skali. Ta tal ni substrat delno prekriva le tanka plast mahov ter organskih delcev, ki se kopičijo v od vode razjedenih skalnih žepih. Vzrok za tako stanje najver- Gozd'v' 58 (2000) 5-6 PolJanec .4. RazvoJ alpskega smrekovega gozd3 v dolini Lopučn1ce 50 e:_ 40 Q) Ol ~ t::: 30 Q) ~ N Q) Q) o 10 AC D gola skala 1 sheer-rock BD O pomlajevanje na mrtvem lesu 1 regeneration on dead wood D slabo razgrajena organska snov, humus in prhnina badfy decayed organic matter, humus and putridity D dobro razgrajena organska snov - prisoten Ah horizont well decayed organic matter- Ah horizon present jetneje ni v talnem substratu , pač pa v mikroreliefnih razmerah, saj pred- stavlja ta talni substrat večje kamenje in skale, ki zaradi svoje nekoliko dvignjene lege ustvarjajo ugodne pogoje za pomlajevanje. Izreden pomen za nasemenitev, rast in razvoj smrekovega mladja ima razpadajoč les, saj so tako klice kot mladje najpogostejši na ploskvicah, kjer je talni substrat mrtva lesna substanca. O velikem pomenu razpada- joče lesne substance za pomlajevanje smreke v visokogorskih smrekovih gozdovih poročajo tudi drugi avtorji (EICHORT 1969, HORVAT-MAROLT 1979). Po ugotovitvah Eichorta (1969) predstavljajo površinice, na katerih je razpadajoča lesna substanca, mikrorastišča s posebnimi kemičnimi, fizi- kalnimi in biološkimi lastnostmi. Nadalje Eichort ugotavlja, da je delež kaljivosti na prhnečem lesu izjemno visok, vendar pa večji del vznika propade. Prhneč les ni idealen hranilni substrat, zato pa ima ugodne fizikalne lastnosti (HORVAT-MAROLT 1979). Zlasti dobra je preskrba z vodo, ki je za kaljivost posebej pomembna. Na prhnečem lesu skoraj ni konkurenčne vegetacije, hkrati pa pa nji, ležeča debla in izruvani koreninski ple teži predstavljajo za pomlajevanje ugodne dvignjene lege. 4.2.5 Vpliv pokrovnosti pritalne vegetacije na pomlajevanje smreke 4.2.5 Influence of herbal vegetation cover on spruce regeneration V pritalni vegetaciji smo ugotovili relativno majhno vrstno pestrost in sorazmerno veliko pokrovnost. Na ploskvicah se v zeliščni plasti največkrat pojavlja borovnica (Vaccinium myrti!lus) . Sledijo ji goli lepen (Adenostyles glabra), glistovnica (Dryopteris fi/ix-mas) in gozdna bekica (Luzula sy/va- tica) . Od mahov se na ploskvicah največkrat pojavlja lasasti kapičar (Polytrichum formosum). Večje kamenje in skale poraščata predvsem Ctenidium moluscum in Neckera crispa. V stratumu, kjer se pojavlja smrekovo mladje, so z manjšo pokrovnostjo prisotne vrste z močno razvitim koreninskim sistemom in buj nim nadzem- nim delom. To so predvsem gozdna bekica (Luzula sylvatica), goli lepen GozdV 58 (2000) 5-6 :irafikon 4 Delež ploskvic glede na lalni substrat Gra ph 4 Percentage of plats ac- cording to the soif conditions 261 Poljanec, A.: Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopucnice Grafikon 5: Prisotnost posamez- nih rastlinskih vrst v pritalni vege- taciji na ploskvicah Gra ph 5: Presence of severa/ plant species on plats 1~'? herbal vegetation cover Padla drevesa, trhli panji in izruvani koreninski pleteži zaradi svojih specifičnih fizikalnih last- nosti in nekoliko dvignjene lege predstavljajo najugodnejši talni substrat za pomlajevanje smreke (vse foto: Aleš Poljanec) Fallen trees, decaying stumps and uprooted trees due to specific physical characteristics provide the most favourable forest floor conditions for spruce regeneration (aJI photo: Aleš Poljanec) 262 Adenosty/es glabra :i:: oo Asple.'1ium viride G Calamagrostis arundinacea ID Ir-> Ctenidium molluscum ~ Doronicum austriacum rn _.. Oryopteris fi/ix-mas a: O> Gentiana asclepiadea D"' O Stratum AC Gymnocarpium rob€rtlanum 1 .... ~ Luzu/a sylvatica ;il 1 c.> 1 Lycopodium annotium B OStratum BD Maiantemum bifolium ~ Neckera crispa c=Jw Oxalis acetosella B::::)c..> Phegopteris connectilis 1 .... 1 en Polytrichum formosum 1 c.> 1 .... Saxifraga rotundifolia DO 1 U1 Senecio fuchsii ff:Jw Vaccinium myrtillus (Adenostyles glabra), navadna glistovnica (Dryopteris fi/ix-mas) in gozdna šašuljica (Calamagrostis arundinacea). Te vrste so smreki močno konku- renčne . Vrste, kot so borovnica (Vaccinium myrtillus), zajčja detelja (Oxalis acetosella), zeleni sršaj {Asplenium viride), dvolistna senčica (Maianthe- mum bifolium) ter mahovi (Polytrichum formosum, Neckera crispa, Ctenidium mo/luscum), smreki ne predstavljajo konkurence in so zato z večjo pokrovnostjo prisotne tudi v stratumu BO. Povprečna pokrovnost pritalne vegetacije na ploskvicah je 85-odstotna. Od tega zastira zeliščna plast v povprečju 56% tal, mahovna plast pa 29 %. Tla so bolj zastrta v stratumih Ain C, manj pa v stratumih B in D. Ker stratuma B in O predstavljata ploskvice, kjer se pojavlja mladje, lahko sklepamo, da so bolj zastrta tla za pomlajevanje manj ugodna. Trave in šaši tvorijo gost pletež korenin, ki predstavlja mehansko oviro za seme- nice, hkrati pa je tudi glavni porabnik vode in hranil (HORVAT-MAROLT 1967). Poleg tega se zelišča s svojo hitro rastjo pogosto močno razbohotijo in predstavljajo smrekovemu mladju tudi pomembno konkurenco v boju za svetlobo in toploto, ki paje na teh skrajnostnih rastiščih za pomlajevanje ključnega pomena. Na negativen vpliv pritalne vegetacije na pomlajevanje opozarjajo tudi drugi raziskovalci visokogorskih in subalpskih gozdov (OTI et al. 1991, ROBIČ 1985, ROBIČ et al. 1998). GozdV 58 (2000) 5-6 5 ZAKLJUČEK 5 CONCLUSION Smrekovi gozdovi v dolini Lopučnice so si po hudih motnjah v preteklih sto letih opomogli. V zadnjem stoletju so se ti gozdovi razvijali pod vplivom danega naravnega okolja in pod nekdanjim človekovim vplivom. Zaradi korenitih posegov v gozd so se na velikih površinah razvili čisti smrekovi sestoji. Sestoji so vrzelasti, glavni gradnik sestaja je šop. Vrzeli so se v zadnjem obdobju nekoliko sklenile, gnezdasto strukturo pa vse bolj za- menjujejo posamična drevesa. Lesna zaloga sestoja je velika (720 m3/ha), sestoji dobro priraščajo (7,7 m3/ha/leto). V drevesni sestavi še vedno močno prevladuje smreka, njen delež pa se je na račun listavcev v zad- njem obdobju še nekoliko okrepil.. Dobra prilagojenost smreke na ostre klimatske pogoje se kaže tudi v zgradbi njenih krošenj. Krošnje so dolge in ozke ter zaradi rasti v šopu močno asimetrične. Veje so tanke, čvrste in prožne ter se močno prilega jo deblu. Habitus krošenj ima poleg ugodnih mehanskih lastnosti tudi zelo ugoden toplotni režim in sorazmerno veliko asimilacijsko površino. Pomladek je skromno prisoten in se pojavlja točkovno po celem sestoju. Večje skupine pomladka so redke in so ponavadi posledica katastrof. Na pojav in nadaljnjo rast in razvoj smrekovega pomladka vplivajo številni ekološki dejavniki, od katerih so zlasti pomembne svetlobne razmere, mikrorelief in taJni substrat. Ker se v gorskem gozdu razmere hitro spreminjajo že na zelo majhnem prostoru, se posameznih ugotovitev, ki veljajo za analiziran objekt, ne da posploševati. Kljub temu pa lahko iz analize razberemo nekaj splošnih pravil, ki bi jih bilo dobro upoštevati v praksi gojen ja gozdov v primerljivih razmerah. To so: Na pomlajevanje smreke odločilno vpliva intenzivnost direktnega son- čnega sevanja. Boljše pomlajevanje je v delih vrzeli z več direktnega sevanja. Maksimalne vrednosti direktnega sevanja pa lahko delujejo na pomlajevanje tudi negativno. Pomlajevanje smreke na skrajnostnih rastiščih zato zahteva od gojitelje opazovanje, pazljivost in postopnost pri doziran ju svetlobe, saj lahko že manjša odstopanja izzovejo negativne učinke. - Zaradi občutljivosti mladja na direktno sončno sevanje je priporočljivo pri delu na skrajnostnih rastiščih svetlobne razmere predhodno anali- zirati. Pri tem si lahko v veliki meri in na razmeroma enostaven način pomagamo s horizontoskopom. S tem se bomo izognili morebitnim napakam. - Pomembno vlogo ima pri pomlajevanju mikrorelief. Za pomlajevanje so najugodnejša dvignjene lege, zato je tu smiselno pomlajevanje pospe- ševati. - Velik pomen ima za pomlajevanje tudi razpadajoč les. Tega pa v gospo- darskem gozdu dostikrat primanjkuje. Zato je v visokogorskem gozdu pred začetkom obnove smiselno pustiti nekaj več odmrle lesne mase. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENT Za koristne pripombe in nasvete se zahvaljujem doc. dr. Juriju Diaciju. Prispevek je povzetek diplomske naloge, ki jo je sofinanciralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo v okviru raziskovalnega projekta J4- 0513. GozdV 58 (2000) 5-6 253 Development of Alpine Spruce Forest in the Lopučnica Valley Summary ln order to find developmental tendencies of the Alpine spruce forest we carried out a second analysis on the permanent research plot in the Lopučnica Valley. We conslstently followed the instructions from 1983. ln addition, we have established two subplots (30x3Q m) on the research plot where we perlormed a detailed analysis of the tree crowns. The research has captured the tendencies of spruce regeneration in 20 gaps on the permanent research site and its close surroundings. The permanent research plot is situated in the Lopučnica Valley in the central part of the Julian Alps. The parent material consists of limestone and dolomite limestone. The relief is High Altitude Karst with several Karst phenomena. The soil is poorly formed, the climate is Alpine-continental with high precipita- tion and considerable temperature oscillations during a year. The Alpine spruce forest (Adenosty/o g/abrae- Piceetum) represents the predominant forest association. The presence of man has had great effect on this area. However, except for the pasturing, the forest has not be en influenced by man since the cutting carried out in 1883. The prohibition of pasturing in the 20th century and the establishment of the Alpine Protection Park in 1924, had put an end to destructive activities of man in this area. A comparison of measurements taken in the years 1983 and 1998 on the research plot showed hardly any essential changes. The stands are of different structure and age, they are opened and trees are grouped mostly in clusters. The gaps have become smaller and individual trees have replaced the group- like horizontal structures. The spruce remains the predominant tree species, its share has even grown in comparison to the share of deciduous trees. Growing stock of the stand is 720 m3/ha, while the current increment is 7. 7 m3/ha per year. Dead wood mass is scarce, representing only 11 % of the growing stock. The health condition of the forest has slightly deteriorated since the last measurements. There has been an increase in the share of abiotical damages, for which we assume to be weather-stress related. The only serious problem that the forest is facing is the bark beetles, to which more attention should be paid in the future. The analysis of tree crowns revealed that the crowns are well adapted to the extremes of the climate. The crowns are long and narrow and asymmetrical because the trees grow in clusters. The branches are thin and flexible and grow close to the trunk. A form of the crown is either spear-shaped, column-shaped or barrel-shaped and has favourable mechanical properties as well as thermal regime and relatively big assimilation surface. The Norway spruce regeneration is not abundant and is present over the entire stand. Bigger groups of regeneration are ra re and appear mostly after natural disasters. The analysis of the regeneration shows that the emergence, further growth and development tend to depend on severa! ecological factors, the most important being the potential direct sunlight, the micro-relief and the forest floor characteristics. Concerning the light as an ecological factor, potential direct sunlight seems to be the prevailing factor. Findings show that Norway spruce in the Lopučnica Valley needs at !east 1h15' of direct sunlight a day during the vegetation period in order to regenerate successfully. Nevertheless, more than 1 h 45' of direct sunlight can hold back the regeneration, because the light often dries out the upper layer of soil or causes the herbal vegetation is too abundant. Another important regeneration factor is the micro-relief. The results expose that convex sites provide the most favourable conditions for the regeneration because there is less competition in herbal vegeta- tion and they also provide better thermal conditions. Convex sites are often composed of fallen trees, decaying stumps and uprooted trees, which provide the most favourable forest floor conditions due to specific physical characteristics. Potential direct sunlight, micro-relief and the forest floor conditions effect tree species composition and the degree of herbal vegetation cover. Norway spruce regeneration is held back by herbal .cover, while the moss has no affect on it. Tree species with well developed root system and lush crowns repre- sent strong competition for the Norway spruce. Namely, these species take away the light and heat from young spruce trees and their thick roots are a mechanical hindrance for the spruce seedlings (HORVAT- MAROLT 1979, ROBIČ 1985). 264 GozdV 58 (2000) 5·6 PolJanec. A __ Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopucnice VIRI/ REFERENCES BRANG, P., 1996a. Ansamungsgunsl und Verteilung der Direklstrahlung in schlitzformigen Bestandesoffnungen zwisenalpiner Fichtenwalder. -Schweiz. Z. Forstves., S. 761-784. BRANG, P., 1996b. Experimentalle Untersuchungen zur Ansamungsokologie der Fichte im zwischenalpinen Gebirgswald. -Diss. Zurich ETH. Schweiz, Z. Fortwes, Beii"J Nr. 77, 375 S. CVENKEL, J., 1986. Smrekov gozd v Triglavskem narodnem parku. -Diplomska naloga, Ljubljana, Vtozd za gozdarstvo Biotehniške fakul;ete. 58 s. CVENKEL, J. 1 MLINŠEK, 0., 1988. Smrekov gozd v Triglavskem narodnem parku. -Strokovna in znanstvena dela 100, Ljubljana, Vtozd za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 45 s. DIACI, J. 1 SMOLEJ, l. 1 RUPEL, M., 1999. Zaključno poročilo o delu na raziskovalni nalogi "Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja (1996-1998f. Podprojekt: Raziskave svetlobnih razmer in zakonitosti pomlajevanja smreke na trajni raziskovalni ploskvi Šijec. -Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, 23 s. DIACI, J., 1999. Meritve sončnega sevanja v gozdu -l. Presoja metod in instrumentov. -Zbornik gozdarstva in lesarstva 58, Ljubljana, s. 105-138. EICHRODT, R., 1969. Ober die Bedeutung von Moderholz fOr die natOrliche Verjugung in subalpinen Fichtenwald. - Oiss. No. 4261. Zurich, ETH, 122 S. GRECS, Z., 1979. Oblika smrekovih krošenj na Pokljuki in njihov gojitveni pomen. -Diplomska naloga, Ljubljana, Vtozd za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 34 s. HORVAT-MAROLT, S., 1967. Pomlajevanje na pohorskih posekah in konkurenčne razmere v koreninskem prostoru. - Gozdarski vestnik 25 (1 ), s. 1-14. HORVAT-MAROLT, S., 1979. Kakovost smrekovega mladja v subalpskem smrekovem gozdu Julijskih Alp. -Doktorska disertacija, Ljubljana, Vtozd za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 111 s. KADUNC. A./ RUGANI, T., 1998. Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju. -Diplomska naloga, Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, 123 s. KOTAR, M., 1977. Statistične metode- Izbrana poglavja za študij gozdarstva. -Ljubljana, Vtozd za gozdarstvo (interno gradivo) , 378 s. KOTAR, M., 1979. Rast smreke (Picea abies {L) Karst) na njenih naravnih rastiščih. -Doktorska disertacija, Ljubljana, Vtozd za gozdarstvo Biotehniške fakultete . KOTAR, M., 1998. Proizvodna sposobnost visokogorskih in subalpskih gozdnih rastišč ter zgradba njihovih gozdov. - V: Gorski gozd (ed. J. Diaci), Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, s. 109-124. McGAUGHEY, R. J., 1997. Stand Vizualization System. -Electronic distribution version, USDA Forest Service, Pacific Northwest Research Station, dosegljivo na internetu: URL: http:l/forsys.sfr.washington.edu/svs.html. (10. 11. 1998). OTI, E., 1989. Verjungungsprobleme in hochstaudenreichen Gebirgsweldern. -Schweiz. Z. Forstwes. 140, S. 23-42. OTT, E. 1 LOSCHER, F. 1 FREHNER, M. 1 BRANG, P., 1991. Verjungungsokologische Besonderheiten im Gebirgsfichtenwald im Vergelich zur Bergwaldstufe. -Schweiz. Z. Forstwes. 142, S. 879-904. POLJANEC, A. , 2000. Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopučnice. -Diplomska naloga, Ljubljana, BF. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 84 s. PRISTOV, J. 1 PRISTOV, N. 1 ZUPANČIČ, 8 ., 1998. Klima v Triglavskem narodnem parku. -Razprave in raziskave 8, Triglavski narodni park, Bled, 60 s. ROBIČ, D., 1985. Problem naravnega obnavljanja antropogenih allimontanskih smrekovij na Pohorju. -Ljubljana, Zbornik gozdarstva in lesarstva 26, s. 149-159. ŠOLAR, M., 1998. Upravljanje z gozdom in vloga gozda v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka - gozdarski in naravovarstveni interes. -V: Gorski gozd (ed. J. Diaci), Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire , s. 425-434. Gozdnogospodarski načrt za GGE Notranji Bohinj 1993-2002. -1995, Bled, Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled. GozdV 58 (2000) 5-6 265