Pomen in metodika pokončne pisave. Konferenfini referat g. nadučitelja Jožcfa Žirovnika. udi v računanji obnesla se je pokoncna  pisava. Pri pismeneni soštevanji in odštevanji fiočemo, naj pišejo učenci istovredne številke drugo pod drugo. To je iežko izpeljati. Prej so pisali na zvezke z okenci, katere je pa vis. naučno ministerstvo prepovedalo, kpr se je pokazalo, daso taki zvezki očem škodljivi. Pri pokončni pisavi ni potreba nobenega pomočka, ker učenec lahko pregleda mer in podpisuje isto-vrednp številke pravilno. — Na pokončno nior navadi se otrok že od prve mladosti. Pri igranji postavlja deček vojake, palice, liišice itd. le po konci. Okoli sebe vidi tudi le povsod — v naravi, doma in v šoli — navpične črte n. pr. na drevesnih deblih, rastlinah, zidovji, hišni opravi, stenah, vratih, oknih itd. Nagnjenih črt je inalo n. pr. klanec, grič, streha. Nič ni cudnega torej, da začetniki hočejo po konoi na tablice pisati. Dosti truda iiiiaino, prodno jini odpravimo ta natorni nagib, da jib vadimo potem v protinaravno ležeči pisavi. — Ker se drži otrok pri pokončni pisavi popolnoma naravno in neprisiljeno, priuči se ji začetnik lože in prej nego ležeči. Tudi je otroku lože dopovedati, naj ima zvezkov spodnji rob vsporeden s klopjo, kakor pa, kako naj ima zvezek nagnjen. Seveda iina pokončna pisava — kakor vsaka novotarija — tudi nasprotnike. Nekateri trdijo, da ni lepa. Od dobre pisave pa zahtevanio, da je v prvi vrsti razlorna. Razločna je tembolj, kolikor manj je nagnjena. Kar se tiče lepote, je res, da začetkoina ne ugaja našeniu očesu, ker je navajeno na ležečo. A Angleži in Amerikanei se pokončni pisavi prav nič ne čudijo, kc-r je pri njih lo nekaj navadnpga. Sicer je ])a s pisavo kakor z obleko. Alnogokrat se nam na prvi pogled nova noša ne zdi lepa, a ko se ji privadimo, ugaja nam bolj, kakor stara obleka. Tudi francoska ,,rond"-pisava je pokončna in nilu-e ne bo trdil, da ni dovolj lppa ali dovolj razloena. Nekateri pravijo tndi, da pokonrna pisava provzrokuje pisalni krč. Jaz niinam skušnje o tej stvari. Vem pa, da ¦ drugi ravno nasprotno govore. Trdijo nanireč, da pokončna pisava roko manj utrudi in da se pisalni krč redkokdaj ali celo nikdar ne pojavlja. — Jedini ugovor, da se pokončno ne da tako hitro pisati kakor ležeče, bi znal biti upravičen. Vender razlika je prav majhna, posebno če imajo učenei visoke in ozke zvezke. Ker je pokončna pisava le posledica zdravniškib zahtev, nimajo zato drugi ugovori prave podstave. Pri pokončni pisavi boino dosegli lepe uspehe tudi v takih klopeh , kakeršne so po deželi navadne. Najboljše bi seveda bile z nikakeršno razdaljo (Nulldistanz) t. j. take, da bi bil rob klopi in sedpža v navpični črti. Pišoč pri mizi si lahko pomaganio, da pomaknerao stol podse, ali v klopeh brpz razdalje ne bi bilo inogoče stati. Dobijo se pa tudi klopi veliko preširoke, katere bi se dale z malinii stroški popraviti. V preširokih klopeh je težje pravilno sedeti in opirati se na roke radi ravnotežja, ne da bi.se naslanjal na prsi ali gledal preblizo. Marsikateri učenec je dobil kal kratkovidnosti že v ljudski šoli, ker je sedel v preširoki klopi. Tudi sedež bodi zadosti visok in sioer toliko, da učenec doseže pisalno plošoo s komolcpin pri viserib nadlaktnicah, kor roki sp np sniejo razpreti. Vsakenm, kdor poskuša s> pokončno pisavo, je priporočati nastopnje skušnje, po katerib naj se ravna, da sp izogne slabim uspehora in zainudi. Te skušnje so se pridobile iz dozdanjib vaj s pokonono pisavo: 1. Strogo je tvt-ba paziti, da ima tablica ali zvezek vodno ravno srednjo ležo. Predpisovanje pokončnih crk na šolsko tablo ne zadostuje, da bi se naučili pokončne pisave. 2. Da učenci obdržijo zvezek vedno v ravnL srednji leži, morajo biti vrste kratke, ker sicer na konci vrste ni več perpsna ostrina pred sredino telesa. Pri dozdanjih podolgastih in nizkih zvezkib je pokonciui pišočemu treba zvezek premikati proti levi strani, kar je nekoliko zamudno. 3. Opuščati je prepisovanje s predlog ležečih na levi strani, ker sedajo učenci potem med pisalno plosčo in predlogo in opuščajo srednjo ležo. Prppisujejo naj torcj vedno s table ali naj imajo zvezke s predpisi. Po mojih niislih je to težko izpeljivo, ker se prepisovanje iz knjige ne more popolnoraa opustiti, bodisi v šoli ali donia. 4. Dve tretjini obeh podlaktnic naj počivata na klopi in sicer v prav simetrični leži tako, da se stikata pred sredino k>lesa in da tam delata pravi kot. Oba komolca, torej tudi desni, naj bodeta jedno ped od trupa oddaljena. Oddalja bodi pri obeh jednaka. 5. Roka naj se drži pri pisanji tako. da je dlan k pisalni niizi navpična ali le maln nalevo nagnjena. Rob mezinca naj se nedotika klopi, teinveč roka naj počiva na vnanjem robn zadnjega člena mezinca, kateri bodi malo skrivljen. 6. Peresno držalo naj se ne prime preblizu peresa, ampak dolgo. V zgornjein delu naj se podpira med kazalcem in palcem, ne pa na kazalci. Konec držala bodi obrnjen proti komolcu, no pa proti ranii ali prsoni. 8. Zvezek naj se poniaknc nialo na kviško vsakokrat, kadar popišemo jedno vrsto. S tem se doseže prava razdalja nied peresno ostrino in spodnjim robom klopi. Drugače bi se morala glava prevec nagniti. Pisalna niiza bodi radi tega dovolj  široka. 9. Orta, ki združuje raino in oči, naj ostane med pisanjem vedno vodoravna. Zgornji del telesa se ne sme naprej nag-  niti, in prsi se ne smejo dotikati klopi. Glava bodi nialo nagnjena, a oči naj so vedno 30—35 cm od klopi oddaljene. Učitelj, kateri se ravna po teh pravilih, dosegel bo razločno pisavo in pravilno sedenje. Na naši dvorazrednici upeljal sem za poskušnjo pokončno pisavo v I. razredu nižje skupine. V to sobo hodijo dopoldne večji učenci iz II. razreda, radi tega so klopi za inale ofrroke previsoke in preširoke. Vender sein z uspehi v pisanji prav zadovoljen. Pokončno pišoei ucenci sedč ravno in pokonci in čim lepse in pravilneje se to godi, tem razlocneje pišejo pokoncno. Razločiti jih je že na prvi pogled od druzih. Ali vedno in povsod morajo prav sedeti. Na ta način nadzorujem ot-roke posredno pri pisanji doraa. Otroci so namreč pri domacih nalogah .prisiljeni ])ravilno sedeti in če prinese učenec grdo spisano nalogo v šolo, vem, da je slabo sedel. — Da ni bilo treba zvezkov promikati z desne na levo, preganil spiii jih nekaterim cez polovico. Najprvo so popisali levo stran, potem pa desno. Tudi tablice so razdelili z navpičiio rrto, kajti previdel sem, da res lože pižejo na krajše vrste. Posledica naravnega držanja telesa pri pisanji je bila tudi t a, da so mi letos začotniki pisali bolj jednakonierno, čistejše in razločnejše kakor prejJnja leta. — Pokoncno sedenje tudi učitelju dplo olajša. Ko se učenci privadijo na pravilno držanje, treba je le malokdaj opominjati, pri ležečem pisanji pa jih je treba vedno svariti, naj ne leže na klopi in naj ne gledajo preblizo. Pa ne samo pri pisanji, ampak tudi pri drugib predmetih drže se otroci iz navade po konci, kar je glede na disciplino vplike važnosti. — Posebno velikega poinena se mi zdi pokončno pisanje pri onih ueenoih, ki odidejo v srednjo šole. Na deželi se ni tako zelo bati, da bi si otroci pri pisanji v šoli kvarili oči ali hrbtenico. Tu sede premalo časa, doma pa ne tiče za mizo pri knjigi, ampak se vedno gibljejo na prosteni. Drugače je po srednjib šolah. Tain sp iinajo veliko učiti, dostikrat morajo po noči pri slabi razsvetljavi in pri drobnom tisku napenjati ori, učitelji in roditplji ]>a premalo ali nič ne pazijo na pravilno scdonje. Ni se čuditi, da dobi toliko dijakov kratek pogled in da morajo natakniti napenike na nos. Pravilno pokončno sedenje, katereniu se privadijo že v ljudski šoli, jih bo vsaj nekoliko varovalo pred prezgodnjo kratkovidnostjo. — Se to naj onionim, da prebod iz ležpče pjsave v pokončno np dela učencem nobenih tpžav. V mojeni II. razredu višje skupine zareli so nekateri učenci pred })oldi'ugiin mesecem prostovoljno pokoncino pisati. S kakim uspehom sprevideti je lahko iz iepopisnib in pravopisnib zvezkov. — Unie se, da bo treba ležeče (Tke v abecednikih in na stenskih tablah nadomestiti s pokončnimi. Pokončno pisavo priporočain torej iz naslednjih razlogov: 1. Otroci sede ravno in neprisiljeno po konci. 2. Ne kvarijo si ne vida, ne hrbtcniee. 3. Ne naslanjajo se na prsi. 4. Pišejo razločnejše in čistejše. 5. Disciplina sp lože vzdržuje.* * 0 pokoačni pisavi je obširnu pi.sal A. Štritof v letošajem «Lj. Zvonu» str. 107—111 ia 177 — 184. Priporočamo ta spis vsem, ki se bavijo s pokončno pisavo. — Ured. 18* ' i. ^¦jj.'