Ob grobu Jurija Koresa
Posldvljamo se od našega dragega tovariša, kije bil, je in bo vzor vsem borcem za člo-veka, za resnico in pravico, za socializem. Bil je sicer pre-skromen, da bi ga poznala širša naša javnost, njegovo delo in mišljenje, vse njegove človeške vrline, vse je bilo po-svečeno eni sami stvari: zmagi pravičnosti, socializmu.
Že ko je kot mlad fant prišel s Štajerske, se je navzel naprednih idej, ki jih z dejanji izpričal kot ko-roški borec. Ko si je po prvi sve-lovni vojni uredil iivljenje, ustva-rii u7uŽi"0 'n posial odličen stro-kovnjak, je neprestano iodeloval v naprednem gibanju. Kjerje delai in živel, povsod je širil napredno delavsko zavest. Sodeloval je pri Rdeči pomoči, podpiral je naš predvojni napredni delavski in komunistični tisk, sestajal se je s somišljeniki ter širil komunistične ideje. Že drugo svelovno vojno, ko so bile vrste komunistov še zelo redke, je z vsem svojim bistvom gorel za komunizem. Zavoljo tega sta s sedaj že pokojno ieno Mari-jo, ki je bila ves čas njegova so-mišljenica in zvesta sodelavka, imela veš hišnih preiskav in doiiv-Ijala razna maltretiranja. Toda vse toju ni odvmilo od začrtane poti.
Takoj ob okupaciji sta Jurij in Marija pred prvimi v Ljubljani dala svojo hišo na Kodeljevem na razpolago Komunistični partiji in Osvobodilni fronti. Od začetka jnlija I. 1941 daljeje bilnjun dom varno zatočišče za zelo kompro-milirane in iskane ilegalce^-ki so izvrševali najzaupnejše naloge pri Glavnem  poveljstvu  slovenskih
partizanskih čet, kije bilo tedajše v Ljubljani. Tovariš Jurij je skri-val v svoji kleti oroije za Glavno poveljstvo ter mnoge vaine do-kumente. Nad skritim orožjem in dokumenti in ilegalci je bedel z vso čuječnosljo, zavedajoč se velike odgovornosti, ki mu jo je v tistih teikih časih poverilo naše vod-stvo. Ko je bil njegov dom izdan, sta z ženo Marijo neverjetno hlad-nokrvno sprejela divje iskanje okupaiorjevponjunemdomuters svojo izredno prisotnostjo rešila smni pomembnega tovariša. Ni-koli nista niti za Irenutek pomislila na svoji življenji in na živl/enje edine hčerke. Osnovno jima je bilo, da uspešno skrijeta zelo zau-pani material, orožje in ilegake, ki so jima biii zaupani. Nikoij nista niti za trenutek pokazala, da vesta, da bi okupatorji vso njuno dru-iino pobili, če bi našli, karje bilo v njuni hiši skrito. Nadvse pogu-mno sta vsakodnevno zrla vsem nevarnostim v oči in bila zavestno pripravljena irtvovati svoja živ-Ijenja za zmago revolucije.
Obilo gorja je pustilo obema, posebno še na Jurijevi iivljenjski družici, usodne posledice, ki so povzročile, dajojepred 13 letiiz-gubil. Kljub temu težkemu udarcu je lovariš Jurij ostal vse do svojega poslednjega dne veder, poln opti-mizma in življenjske sile, ves sredi iivljenjskih tokov. Kljub svojim 85-tetom je z največjim zanitna-njem vse do zadnjega dne sledil dogajanjem doma in po svetu, še vedno je širil svoje obzorje in ogromno bral. Predvsem pa je Živo spremljal naš vsakdanji ra-zvoj in bedel da bi bil le-ta lakšen, kot si ga je zamišljal v svojih idea-lih.
Ko spremljamo tovariša Junja k zadnjemupočitku, se zavedamo, da z njim za vedno odhaja eden takih, neznanih junakov, katerim je naša revolucija dolžna veliko zahvalo, aje odnje niso dobili, ker so bilipreskromni in so rajši ostali. neznani. Ob smrti tovariša Jurija se, žal, prepozno, zavedamo, da smo vsi skupaj premalo storili zanj, za iljegovo ženo in za pre-mncge naše postene, predsne borce, ki so bili v najteijih časih pripravljeni dati tudi svoja iivlje-nja za našo stvar. Brez takih Ijudi, ki so bili taki kot naš Jurij, revolu -cija ne bi mogla zmagati. Njegovo delo je vlkano v temeljne kamne današnjega in jutrišnjega dne. Njegova velika predanost velikim idejam, široka razgledanost, ve-lika prokterska zavest, junaško Žrtvovanje v letih najteijih preiz-kušenj in dobrota in plemenitost, izostren čut za pravičnost, izredna skromnost in poštenost — vse te njegove izredne vrline so porok, da bo njegov lik ostal vedno iiv in svetel.
Dragi tovariš Jurij! Iz srca Ti hvala za vse, kar si v iivljenju sto-ril dobrega in plemenitega tako za vse svoje bojne tovariše kot za stiar, za katero smo se skupajbo-jevali.            VILMA BEBLER
PIRKOVIČ