Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna.
r
L
Velja
za celo leto 4 krona.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravnišivu lista „Mir“ v Celovca,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Leto XXXII.	Celovec, 10. velikega travna 1913.
St. 19.
Stegenci i Pridite osi
na
oeliki ljudski lu mladeniški tabor
ki ga priredi
Slovenska kršL-soc. zveza za Koroško
na binkoštni pendei jek 12. maja 1913
n Št. Rupertu pri lielikuucu
v proslavo petindvajsetletnice prvoboritelja koroških Slovencev
Andreja Einspielerja
in v proslavo evharistije.
□□
Spored:
Ob 10. uri dop. slovesna sv. maša s pridigo.
(Pridiguje g. Vinko Poljanec.) Pred mašo slovesno blagoslovljenje nove zastave veli-kovškega izobraževalnega društva „Lipa“. Po maši pozdrav in nagovor č. g. kanonika Dobrovca.
Odmor in kosilo.- .
Ob 1/22. uri popoldne blagoslov. Po blagoslovu veliki ljudski shod v telovadnici narodne šole. Kot govornika nastopita:
1.	Dr. Janko Brejc: Andrej Einspieler.
2.	Dr. Lambert Ehrlich: Pomen evharistije za organizacijo.
Ta shod mora biti slovesna in sijajna manifestacija slovenskega ljudstva za najvišje svetinje naroda.
Slovenci iz okrajev Velikovec, Pliberk, Dobrlavas, Železna Kapla, pridite v obilnem številu in pokažite, kako znate ceniti ljudske praznike.
Slovenska kršč.-soc. zveza za Koroško.
Podlistek.
Pismo z Bolgarskega.
Poslednje pismo vojaka z bojnega polja.
Spisal bolgarski duhovnik F rangov v Beli cerkvi (v Rodopskih planinah). Poslovenila Minka Kroflič v Sofiji.
Oče Angelik sedi na cerkvenem pragu globoko zamišljen. Ko pride mimo domači duhovnik, vstane starček in reče s solznimi °6ini častitemu duhovniku:
»Nesreča je zadela našo hišo, gospod župnik. Vi mi mogoče zamerite, da se ne brigam več toliko za cerkvene zadeve, kakor poprej. Verjetno je. Jaz sem že star sedemdeset let in še nekaj čez; ne morem vam služiti takc>, kakor pred leti. Vi veste dobi'o, da sem že dvanajst let ključar pri tej cerkvi. Delal sem in se trudil, dokler Sejh bil mlad. A sedaj me teži starost in ta-lejo me velike skrbi. Moj tovariš Penčo je hilajši od mene, ta je odšel na vojsko; pro-Sll me je, da ga nadomestujem, dokler se be vrne. Dokler bodem mogel, že izpolnjujem rad njegovo prošnjo, a ni samo to delo. Mene morijo še večje skrbi. Sin Peter, zna-
lir.
Mir s Črnogoro. — Mir v Albaniji. — Krvava zora.
Na Balkanu je tekla kri junakov v potokih. Zatirani narodi balkanski so se vzdignili proti svojemu jpoltisočletnemu iso-vražniku in ga premagali. Razdeliti so si hoteli med seboj ves plen, toda druge države, ki so iskale zraven tudi svoje koristi in niso hotele trpeti, da bi se -balkanski zmagovalci tudi na njihov račun okrepili, tega niso pripustile. Italija in naša država nista pustili cele Albanije Grkom, Srbom in Črnogorcem, ampak sta dosegli, da se ustanovi samostojna Albanija. Avstrija se je bala, da kdo utrdi albansko obrežje in ji tako zapre pot iz Jadranskega morja; Italija pa zato ne privošči Albanije komu dru-i gemu, ker bi se je rada sama polastila, ko pride pravi čas.
Najhujši boj se je bil za Skader. Črnogorci so ga osvojili, toda Avstrija jim ga ni hotela pustiti, češ, da mora postati Skader glavno mesto Albanije in bi Albanija brez Skadra ne mogla obstati. Črnogorci ga pa niso marali zapustiti, sklicujoč se na velike žrtve, ki so jih imeli v boju za Skader. Naša država je pa grozila z vojaško silo. Vse v državi je bilo že prepričano, da pride do vojske s Črnogoro. Nemški listi so zahtevali, naj naše avstrijsko vojaštvo vkoraka v Črnogoro in v Skader, kjer so Črnogorci popravljali poškodovane utrdbe.
Avstrijski zastopnik je v Londonu pri konferenci zastopnikov velesil podal izjavo, da bo Avstrija na lastno pest nastopila, če velesile ne nastopijo odločno proti Črnigori, da zapusti Skader. Nobena velesila ini marala nastopiti proti Črnigori, niti »die schimmernde Wehr«, Nemčija, ki je imela za zahtevo naše države lepe besede, ni pa hotela dejansko nastopiti. Ruska in francoska vlada, kakor zavezniki Črnegore na Balkanu, so se trudili, da pregovorijo Črnogoro, da se uda, ker ji ni mogoče rešiti Skadra. Na posredovalni francoski predlog, da naj Črnagora preda Skader mednarodnemu
S te, gospod, tudi on je odšel na vojsko. Ostal I sem sam. Ne vem, ali naj na dom pazim, ali naj na otroke gledam? Tudi moja brata Peter in Andrej sta bila desetletja cerkvena ključarja pri tej cerkvi, dokler se ni začela vstaja 1876. leta. Peter je bil vaš tovariš, kakor tudi njegov sin. Brat Peter je padel za osvobojenje Bulgarije v zgodovinsko znamenitem Drenovskem samostanu. Bog mu bodi milostljiv! Sin njegov se je vrnil zdrav iz vojske. Mnogo skrbi sem že prestal v življenju. A sedaj na stare dni sem ostal sam, nimam nikogar, ki bi skrbel za mene. Do sedaj sem vse prenašal, naj so bile še take težave, zdaj pa se že čutim silno slabega ter ne vem, če ne bodem omagal pod tem težkim križem. Tuga in skrb, ki se je sedaj nalegla na mene, je neznosna. Sin Peter ima tri otroke: e.nega fanta in dve dekleti. Ti drobni otročiči vsaki dan plačejo in me izprašujejo: »Oče, kedaj se vrne tatek?« A odkar smo dobili njegovo poslednje pismo, verjemite mi, od tedaj se mi dozdeva, kakor da je hiša pogorela. Tukaj je pismo, izvolite brati, kaj piše moj sin Peter:
Dragi domači!
Vaše pismo sem sprejel in se zahvaljujem zanj. Ker malo upam, da bi se zdrav in
armadnemu zboru, se je kralj Nikolaj odločil za ta zanj težaven korak, češ, da to ne nasprotuje njegovi časti in ugledu Čme-gore.
Toda še predno je kralj Nikolaj naznanil ta svoj sklep velesilam, se je Avstrija odločila, da ne ukoraka v Črnogoro, ampak da bo korakala le v Albanijo, da osvobodi Skader in napravi v Albaniji mir. Kako to, da je naša diplomacija izpremenila svoj načrt ?
Vzrok je iskati v zadržanju Italije. Italija je bila odločno zoper to, da naša država napade Črnogoro, ker je priljubljena italijanska kraljica hčerka kralja Nikolaja in ker je laška javnost simpatizirala s Črnogorci. Pač pa se je Italija odločila, da obenem z Avstrijo pošlje armado 40.000 mož v Albanijo in užene Essad pašo ter mu prekriža račune.
Listi so že poročali, da sta se Italija in Avstrija dogovorili, da Avstrija zasede severno, Italija pa južno Albanijo. Toda to bi bilo za Avstrijo naj slabše. Če bi Italija enkrat zasedla Valono v južni Albaniji, bi je ne izpustila več in bi tako ona zaprla Avstriji pot iz Jadranskega morja, kar bi ji bilo tem lažje, ker ima močno brodovje, česar vsega n. pr. Srbija nima. Na Dunaju pa ta dogovor tajijo. Verjetneje pa je, da se je tako dogovor z Italijo vršil, pa brezuspešno, ker so na Dunaju gospod diplomat grof Berchtold spoznali laške namene.
Po najnovejših poročilih pa se Essad paša sploh ni dal razglasiti za vladarja Albanije, ampak vzdržuje le red in hoče vstopiti v zvezo in dogovor z dosedanjo začasno albansko vlado v Val oni. Posledica tega je, da ne bo treba 'ne avstrijske ne laške eks-i pedicije v Albanijo. Verjetneje je, da se bodo naši državniki Essad paše poslužili v dosego svojih namenov, če imajo kaj soli v glavi. Zanimiva je v tej zadevi pisava nemških listov, ki so ves čas trobili v vojskini rog. Ko so došla prva poročila, da hoče postati Essad paša albanski vladar, so ga zasramovali, češ, da je analfabet, mož brez vsake izobrazbe, pravi butelj, sedaj pa pišejo, da je pameten in izvrsten mož. Ali je res eno ali drugo, oboje ne! Vidi se, da nem-
živ vrnil, kajti v našo vojsko se je vtihotapil kužni azijatski bič, si štejem v dolžnost, da se k vsakemu od Vas posebej obrnem s par besedami.
Ljubi oče! Dolgujem Vam večno hvaležnost za dobrote in veliko ljubezen, katero sem užival vedno v obilni meri od Vas. Iz globočine srca Vas prosim, ljubite otroke, mojo ženo Gino, ter skrbite zanje v slučaju, ako bi se jaz več ne vrnil. Poljubim Vašo za mene sveto desnico, in še enkrat: hvala tispčera za vse!
Zlata moja mati! Izrekam Vam veliko hvaležnost za vse, kar ste za mene storili, ter Vas prosim odpuščanja, če sem Vas kedaj nehote razžalil. Imejte radi mojo ženo in otroke!
Gina, ljubljena žena! Ljubil sem Te iski’eno, ljubim Te in večno Te bodem ljubil.
Prosim Te, bodi najboljša mati in naj-zvestejša soproga do groba. Skrbi za najine mile rejenčke in vzgoji jih dobro!
Angelko, sinko moj! Ti se trudi, da se kaj naučiš, bodi poslušen in dober. Mili An-gelčko, Ti si jako razumen, hitro si vse zapomniš, bodi razsoden ter glej, da bodeš materi v podporo in tolažbo! Ana in Ve-
ški listi ne poročajo resnice, kar pa bi se moralo tudi nasproti sovražniku.
In kdo naj verjame vzajemni naklonjenosti Italije do Avstrije v albanskem vprašanju, kakor piaglašajo nemški listi, kakor bi bili slepi? Kdor je zasledoval postopanje velesil v skadrskem vprašanju mirno, brez strasti, je moral opaziti, da so vse države, ne izvzemši Italije in Nemčije, naših zaveznic, čuvale Črnogoro! Izrekle so se na pritisk našega zunanjega ministrstva za to, da mora Črnagora zapustiti Skader, toda zavlačevale so avstrijsko vojaško akcijo, dokler so mogle, in so vedno in vedno iz-nova naglašale, da Črnogorci morajo iz Skadra, da pa so proti temu, da bi Avstrija nastopila sama. Zahtevo Avstrije, da naj pa z oboroženo silo nastopijo vse velesile zoper črnogoro, so pa odklonile. Tako so varovale Črnogoro pred Avstrijo, dokler se ni udala, in tako si je mogoče razlagati, zaka,j Avstrija ni izpolnila svoje grožnje in takoj poslala svojih čet proti Črnigori.
Mir se kaže torej na celi črti. Mir balkanske zveze s Turčijo bo kmalu podpisan, Črnagora je odnehala, čeravno po dolgem premišljevanju. Kronski svet črnogorski se je baje deset ur posvetoval, predno se je odločil, da se uklone. Odločil je bojda sam kralj Nikolaj, češ, da bi pred zgodovino in pred Bogom ne mogel zagovarjati nadalj-, nega odpora, ker bi končno nasproti velesili Avstriji, ker osamljen, moral podleči in bi padlo mnogo žrtev zaman. Ravnal ni po srcu, pač pa po razumu. Mir pa se pričakuje tudi v Albaniji. Miru se iz srca moremo veseliti tudi Slovenci. Saj vemo, koliko denarja bi požrla državi vojska, da bi padlo v vojski mnogo mladcev in da bi ko-nečno Nemci izrabljali vojsko zoper nas. Poznamo te tiče! Ni jim toliko do Avstrije, kakor do tega, da bi Jugoslovane užugali, nas Slovence oškodovali in obdržali nadvlado v Avstriji.
Toda Albanija bo še trdo jabolko, v katero bodo grizle še dolgo časa razne države in utegne nekoč še povzročiti krvav ples, toda menda najprej med nami in — Lahi. In kje da bodo tedaj po sedanjih dogodkih stali balkanski zavezniki, ki bi si bili sedaj radi razdelili Albanijo, ni težko uganiti.
Politične vesti.
Shod v Slov. Plajbergu.
»Kat. politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« je priredilo v Slov. Plajberku in Ljubelju 27. m. m. shod, na katerem sta poročala gg. državni in deželni poslanec Grafenauer in društveni predsednik dr. Brejc. Razgovor je bil o občinskih volitvah, o pašniških servitutih, o šolskem vprašanju in o splošnem položaju v državi in deželi. Kljub slabemu vremenu sta bila shoda dosti dobro obiskana.
Državni zbor
se snide 15. t. m., če ne nastanejo kake nove zmešnjave v zunanji politiki. Državni zbor mora rešiti začasni proračun in podaljšanje poslovnika.
neta, moji ljubi hčerki, bodite pridni del-kleti, dobri ženi in materi v bodoče!
Ako jaz umrem za svobodo domovine v vojski, ne žalujte preveč!
Želim vsem, da ste zdravi in Vas prosim, bodite dobri.
Vaš Peter Angelov.
Vidite, častiti gospod župnik, kako mi piše moj sin, mar naj ne bodem v skrbeh? Odkar sem prejel to pismo, nimam več pokoja. Mati in žena njegova vedno plačete.
Jaz sem ostal pri sinu Petru, misleč, da bode na starost za mene skrbel. Kakor vam je znano, napravil si je prodajalno, a do-zdaj še ni popolnoma izplačal. Te dni smo izvedeli iz pisma nekega vojaka, da je bil Peter zelo bolan za kolero. No, iz tega pisma sklepamo, da je bilo žalno Petrovo pismo najbrže poslednje.«
V tem trenutku se vlije1 po starčkovem velem licu celi potok solz. On izpregovori z jokajočim glasom:
»Kdo mu bode preživljal njegove drobne otročiče?«
»Ne toguj, oče Angelo-,« ga tolaži duhovnik, »Bog je milostljiv; on skrbi za vse. Daj Bog, da se vrne živ in zdrav!«
Vojaška vlada na Hrvaškem.
Z Dunaja poročajo, da se namerava v najkrajšem času odpraviti dosedanji vladni sistem na Hrvaškem, komisarijat, ter da se bo uvedla vojaška vlada, ki ji bo načeloval general Boroevič.
Dnevne novice in dopisi.
»Slovenska Straža«. V ponedeljek, dne 5. t. m., je imelo osrednje vodstvo »Slovenske Straže« v Ljubljani sejo, v kateri so se rešile važne narodnoobrambne zadeve. Iz predsedstvenega poročila posnemamo, da se je v zadnjih štirih mesecih izplačalo 13.990 K 76 h podpor. Skupno se je pa v tekočem poslovnem letu, to je od 1. julija do 30. aprila, izplačalo 27.823 K 91 h. Vsi poročevalci iz obmejnih krajev so soglasno po-vdarjali lepe uspehe, ki jih dosega »Slovenska Straža« s svojim smotrenim delom. — Stvar vseh, ki jim je pri srcu pravi napredek slovenskega ljudstva, je, da s številnimi darovi še bolj povzdigujejo delo »Slovenske Straže«. Treba je naši narodni obrambi še več sredstev! Osrednje vodstvo je neko važno prošnjo moralo odkloniti, ker še ne razpolaga s takimi sredstvi, ki so nam potrebna za večje akcije. Podvojimo svojo požrtvovalnost! Nasprotniki besno ponavljajo, svoje naskoke — treba nam je vedno novih moči, da jih zmagoslavno odbijamo.
Umrla je v Cajnarjah pri Cerknici blaga gospa Helefna Štritof, mati g. provizorja v Gorjah. R. L P.
Šolska vest. Mesto šolskega vodje na enorazrednici v Strojni je razpisano do 19. t. m. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov.
Udeležnikom jubilejnega sprevoda narodnih noš na Dunaju leta 1908. V najlepšem spominu nam je vsem sprevod slovenskih narodnih noš leta 1908 po cesarskem Dunaju. Naša narodna noša je bila takrat občudovana, slavljena. Vsi, ki smo se takrat udeležili sprevoda slovenskih narodnih noš na Dunaju, zberimo se zopet v Ljubljani dne 24. avgusta t. L, da poveličamo z narodnimi nošami sijaj katoliškega shoda. Vsa potrebna navodila bodo izdana v par tednih, za danes naj zadošča to vabilo, ki naj vzdigne tudi one, ki se slavnostnega sprevoda na Dunaju niso mogli udeležiti, a imajo narodne noše. Dan 24. avgusta bodi tudi lep praznik slovenskih narodnih noš! V vsakem kraju že sedaj opozarjajte na to, pripravljajte se in agitirajte za obilno udeležbo.
Nove vžigalice s sliko orla, plovečega nad Ljubljano in z napisom »V korist obmejnim Slovencem« nima še mnogo naših somišljenikov. Rabite samo te naše vžigalice, od katerih ima korist naša organizacija, zahtevajte jih povsod. Mnogi trafikantje in trgovci teh vžigalic nimajo, ker jih naši somišljeniki odločno ne zahtevajo. Svoje potrebščine kupujte v onih trgovinah in trafikah, ki imajo tudi naše vžigalice. Trgovcem recite, naj te vžigalice takoj naroče pri naši glavni za-
Oče Angelik, ves zmeden vsled žalosti, se zopet zave, obriše si solze ter zasuče pogovor na drugi predmet, o vremenu itd.
★ * ★
Po preteku nekoliko dni je došlo vojaško pismo, ki je prineslo grozno vest, da je Peter Angelo postal žrtev za blagor domovine.
Po kratki bolezni, služeč v prvem ar-tiljerijskem polku, izročil je Bogu svojo dušo dne 24. decembra pred Čataldžo v najlepši dobi, star 39 let. Oče Angelik je ves potrt vsled velike žalosti. V največji tugi se tolaži z besedami:
»Mislim, da sem izpolnil dolg do domovine: izredil sem sina, junaškega in pogumnega kot sokola; padel je za osvoboje-nje Makedonije. A njegov stric je padel za osvobojenje Bulgarije. Na vse to dostavi častiti duhovnik:
»Mir bodi tvoji duši, nepozabni sosed Peter! Ti bodeš s svojim blagim značajem večno živel v spominu Belocerkovčanov. Počivaj v miru, dragi junak, tam daleč ob Čataldži, kjer spi toliko junakov smrtno spanje. Poklon pred tvojim oddaljenim grobom!«
logi pritvrdkiC. MenardivLjub-1 j ani!
Mnogo premalo smo doslej darovali za »Slovensko Stražo«, ki vrši res vzorno narodnoobrambno delo. Zato prilagamo današnji številki »M i r a« polo ž-nice »Slovenske Straže« s prošfnjo, naj bi nobena položnica ne ostala neizpolnjena. Naberite med svojimi znanci in od-pošljite. Z vsakim darom »Slovenski Straži« izvršite lepo narodno delo.
Deželni kulturni svet in prazniki. Pri
občnem zboru deželnega k\ilturnega sveta je posl. dr. Waldner stavil predlog, da se naj kulturni svet obrne na poklicane cerkvene in državne (!) oblasti, da se naj nekateri prazniki preložijo na nedelje. Skliceval se je na tozadevni papežev breve in rekel, da se zato ni zmanjšalo števila praznikov, ker so se dunajski »Praterbirti« bali za zaslužek. Celo na Tirolskem dovoljujejo s prižnice delo na praznike, če je nujno. Gospod župnik Poljanec opozarja, da se je pri nas izreklo ljudstvo zoper odpravo nekaterih praznikov in zato so se nekateri škofje izrekli zoper to, da bi se izvedel papežev breve glede odprave praznikov tudi pri nas, ne pa zavoljo »Praterbirtov« na Dunaju. Papežev breve je prikladen v prvi vrsti za Italijo, kjer so druge razmere. Kadar je sila, se pa tudi pri nas oznanja s prižnice, da se sme opravljati težko delo, n. pr. seno spravljati po dolgem deževnem vremenu. Sicer ima pa deželni kulturni svet večjih in nujnejših opravkov, kakor izgubljati čas s takimi nepotrebnimi predlogi. Kljub temu je bil predlog sprejet z vsemi proti štirim glasovom.
Kranjskega nemškutarja »Domačina« razpošiljajo in ponujajo v 6000 izvodih, naročnikov ima pa le 40. Prepozno! Kranjski kmetje niso več tako neumni.
Odpad od vere. V Celovcu je odpadla z eno leto starim otrokom vred od katoliške vere 1.1887. v Voitsbergu rojena kuharica Marijana Tomažič.
Dolenjsko železnico vzame v najem uprava državnih železnic, da doseže po progi Ljubljana — Novo mesto direktno zvezo z državno progo Novo mesto — Metlika, ki se še gradi.
Samoumor. Dne 4. t. m. dopoldne se je ustrelil 50 let stari deželni uradnik Janez Schulnig, ki je dalje časa bolehal. Bil je verski odpadnik.
Samoumor vojaka. Iz strahu pred kaznijo se je v soboto 3. t. m. ustrelil s puško vojak 17. pešpolka v vojašnici v Celovcu Ignacij Tomšič iz Ribnice na Kranjskem. Zadel se je v srce in je bil pri priči mrtev.
K padcu Skadra. Turki so ukorakali v Skader 24. aprila 1.1478. in odkorakali iz njega po uspešnem črnogorskem obstreljevanju 24. aprila 1913.
Za čebelarje. Na binkoštno nedeljo je ob treh popoldne v Celovcu v mali dvorani hotela Trabesinger ustanovni shod slovenske koroške deželne čebelarske zveze.
Občinske volitve v Slov. Plajbergu. Pri občinskih volitvah v Slov. Plajbergu so dobili v tretjem razredu naši kandidati vsi po 29 glasov, (nasprotniki po 33, oziroma eden 28 glasov. Odločil je žreb za Maleja iz Lju-bela. V drugem razredu so dobili naši po 13, nasprotni kandidati po 8 glasov. Torej so izvoljeni sami našinci. V prvem razredu se je naša stranka volitev vzdržala. Izvoljenih je torej 5 naših in .7 nasprotnikov, ker imata Voight in graščina Humberg viriine glasove, imajo nasprotniki 9 glasov. V tretjem razredu je 86 volilcev, od katerih jih je ostalo doma 24. To je saJd brezpotrebnega medsebojnega prepira, vsled katerega se veselijo nemškutarji. Slovenski kmetje pa bodo šele spoznali, koliko jih bo ta njihov prepir in malovernost že v bližnji bodočnosti stala. Zoper volitve se vloži rekurz in je opravičeino upanje, da pride do novih volitev. V vrstah nasprotnikov so stali tudi taiki, ki imajo sicer narodnost vedno na jeziku.
Povrnitev v katoliško cerkev. Iz Lipe pod Vrbo se nam poroča: V nedeljo, dne 4-t. m., se je vršila v tukajšnji farni cerkvi prav redka slavnost. Prestopila je namreč Rozalija Kerschbaumer iz protestantovske v katoliško cerkev in bila tudi pogojno kr-ščena. Gotovo lepa prikazen dandanes, ko je pročodrimstvo na dnevnem redu. Spre-
obmjenka je rojena v evangeljski župniji Št. Rupert pri Beljaku 7. junija 1895.
Od strele ubita. V sredo, 30. m. m., je razsajala po Koroškem nevihta, V Kotar-čah je ubila tedaj strela neko 17 let staro hčerko nekega posestnika. V Otmanjah je hudo pobila toča.
Binkoštna veselica v Postojnski jami.
Kakor običajno, tako se vrši tudi letos na Binkoštni ponedeljek, dne 12. maja v Postojni velika jamska veselica. Vsi velikanski podzemeljski prostori bodo ta dan vseskozi čarobno električno razsvetljeni, več godb bode sviralo po raznih jamskih dvoranah, na »plesišču« se bodo vrteli plesaželjni občudovalci podzemeljskih krasot. Ja,mska c. kr. pošta bode uradovala, sploh obeta biti Postojnska jama ta dan središče zabave in veselja. Tudi za telesni blagor p. t. občinstva bode v vsakem oziru najboljše preskrbljeno. Ta dan bodo vozili v Postojno razni posebni vlaki po znatno znižanih cenah, in sicer odhaja posebni vlak iz Ljubljane ob 2. uri 40 minut, popoldne. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike udeležiti se jamske veselice ter si hkrati ogledati podzemeljske krasote svetovnoznane Postojnske jame. Veselica se vrši pri vsakem vremenu in se prične ob 3. uri popoldne ; vstopnina znaša 3 K za osebo.
Vrednost turških srečk narašča vkljub neprestanim krizam, kar je najboljši dokaz za njihovo varnost in zanesljivost. Kdor hoče kupiti to izborno in priporočljivo srečko, naj čita današnji oglas »Srečke v korist Slovenski Straži«.
Nevihto s točo smo imeli v Celovcu v torek, 6. t. m. Drevju po celovških vrtih, ki lepo cvete, ni napravila posebne škode.
Po tiralici išče oblast zaradi goljufije nekega Janeza Pecelta, po rodu Dunajčana, ki se je potikal tudi po Celovcu, in mesai’-skega pomočnika Janeza Rauneggerja, rojenega Celovčana, zaradi različnih dejanj.
Slovenska umetniška loterija. Žrebanje slovenske umetniške lotbrije je bilo preloženo in se vrši nepreklicno dne 1. julija t. 1. Obenem se prosi še enkrat vse one, ki še niso doslej poravnali računa za poslane jim srečke, naj blagovolijo to storiti ali pa vrniti srečke.
Škandal pri pogrebu. Pred pogrebom zblaznelega Ahačiča in od njega umorjenih dveh otrok v Beljaku se je v mrtvašnici zgodil škandal, ki je najhujše obsodbe vreden. Ko se je pripeljala žena rajnega Ahačiča in vstopila v mrtvašnico v spremstvu svoje sestre, so jo začeli okolu stoječi psovati in sramotiti. Ljudje so pluvali in so jo hoteli dejansko napasti. Komaj se je s spremljevalko izmuznila pri zadnjih vratih na pokopališče in zbežala na voz. Tudi venec, ki ga je darovala žena, so poškodovali in neki »gospod« ji ga je celo poslal z groba na dom. Naj obsoja kdo obnašanje Ahačičeve žene do svojega moža še tako hudo, dejanja, kakor so jih uprizarjali Beljačani, so nedopustna, surova.
Misijon za Slovence na Nemškem. V
Gladbecku na Nemškem se je od 1. do 6. t. m. vršil misijon za tamošnje slovenske delavce. Misijon je vodil frančiškanski pater iz domovine. Nemški duhovniki v Gladbecku, od katerih zna gospod kaplan Ten-sundern slovensko, so dali za Slovence natisniti slovenska vabila na misijon. Vabilo se začenja takole: »Predragi Slovenci! Imeli Ì boste torej veliko srečo svetega misijona, kakor so imeli Nemci lansko leto. Ne zaostanite za njimi! Vsaj ste katoličani tudi vi, rojeni od vernih staršev, vzgojeni in iz-rejeni v krščanski veri. Seveda ste tukaj v tujini, ločeni in daleč od staršev'in sorodnikov, od domačih duhovnikov in cerkev; pa to vas ne sme motiti, da se kažete dobre kristjane ter da krščansko živite. Prišli ste sem iskat kruha, trdo morate delati in se truditi, prizadevate si usodo svojega stanu izboljšati. In zakaj ne? Ko pa skrbite za telesne potrebščine in za zemeljsko življenje, ne pozabite na svojo neumrljivo dušo in večno življenje!« — Proti koncu pa se
glasi: »Dragi slovenski župljani! Vaš dušni blagor nemške duhovnike ravnotako skrbi, kakor Nemcev. Radi za vas žrtvujemo trud in stroške, katere nam pripravljanje in opravljanje svetega misijona naloži. Vaš duhovni rojak požrtvovalno prevzame težko misijonsko delo.« — Tako mišljenje nemških duhovnikov na Nemškem, ki ne zanemarjajo priseljenih Slovencev, jih obvarujejo socialno-demokratične kuge in jim obenem ne jemljejo materinega jezika, je res apostolsko in bi si ga naj vzeli v vzgled tisti nemški gospodje v Avstriji, ki jim je tako pri srcu ponemčevanje Slovencev.
Celovec. (Smrt.) V sanatoriju za vodenične pri Špitalu je umrl v sredo g. Martin Brugger, 35 letni vodja knjigoveznice Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Ranjki je bil dobra, poštena duša, stara korenina, ki je dočakal lepo starost 75 let. Truplo se je prepeljalo iz Spitala nazaj v Celovec, kjer je bil pokopan v petek v svojem grobu na šentrupertskem pokopališču. Pogreba se je polnoštevilno udeležilo celo osobje tiskarne in knjigoveznice Družbe sv. Mohorja z gg. odborniki na čelu. Na krsto je položila Družba svojemu zvestemu služabniku lep venec. Pogreb je vodil družbeni tajnik monsignor Podgorc.
Borovlje. (Fiasko naseljevanja Nemcev.) V torek je zapustil naš trg slikar Hechenblaickner, ki ga je privabil iz Kufsteinu tukajšnji naseljevalni odbor. Na vse mogoče načine so ga podpirali, »Siid-marka« mu je dala 500 kron, nemška Vor-schuBkassa mu je poceni dala lepo stanovanje na pošti, a slikar je dobil tako malo naročil, da je sklenil zapustiti nemčurske bratce in se vrniti nazaj med prave Nemce. Tako slabo mu je šlo, da še stanovanja ni mogel plačati; celo mleka ne neki kmetici, ki mu ga je nosila na dom. Domačini, ohranite zdravo pamet, mogoče potem vendar enkrat tudi netnčurske glave, ki so tako zaljubljene v nemške tujce, sreča pamet in — upajmo, tudi — ljubezen do svojega rodu!
Kazaze. V torek, dne 22. m. m. smo spremljali k zadnjemu počitku Blažicovega očeta Franca Kiršnerja. Rajni je bil priden mož, dober gospodar, značajen strankar in veren katoličan. Dosegel je starost 84 let. Naj v miru počiva!
Spodnja Vesca. Nenavadno velik sprevod se je pomikal v četrtek, dne 24. m. m. na pokopališče v Velinjovas! Kdo je umrl? Brodnikov oče so zatisnili svoje oči in priklicali s svojo smrtjo1 molče toliko ljudstva, da se je vsak čudil in rekel, takega pogreba v našem kraju še ni bilo! Rajni je bil pa tudi mož, kakršnih je malo! Vsak je dobil in našel v tem možu to, kar je iskal in želel; radi tega ga je vse ljubilo in spoštovalo, radi tega je imel tudi toliko spremljevalcev na svojem zadnjem potu! Bodi Vam, dragi oče, zemljica lahka, Bog pa, v katerega ste tako trdno verovali, naj Vam bo plačnik v boljši nebeški domovini!
Šmarjeta v Rožu. (Sv. bi r m a.) Lep in časten dan so Šmarjeti napravili prevzv. g. knez in škof s svojim obiskom. Z veseljem ga je mladina in ljudstvo pričakovalo v nedeljo, dne 20. aprila popoldne. Ko se pripeljejo, jih najprej domači g. župnik v izbranih besedah pozdravijo, nato belo oblečena deklica. Za pozdrav se prevzvišeni iskreno zahvalijo v domačem jeziku, kar je vse zbrane vidno ganilo. Potem vjamejo belo oblečene deklice prevzv. g. knezoškofa z vencem in tako vjete v vencu peljejo v cerkev. To se jim je tako dopadlo, da so vse deklice obdarovali, ono deklico pa, ki jih je pozdravila, celo razveselili s svojo fotografijo, na katero so se lastnoročno podpisali, kar bo deklici gotovo v trajen, neprecenljivo drag spomin. Pri sv. birmi drugega dne je bilo ravno 100 otrok, 52 deklic in 48 fantov. Veselo v Šmarjeti je bilo tudi to, da je visokemu gostu vihralo tudi precej zastav in da je na ta. dan marsikdo pokazal, da je v srcu še dober katoličan, samo da na zunaj ni pokazal. Upajmo, da bo Šmarjeta za na-
prej vedno tudi na zunaj kazala, da so v njej sami katoličani!
Št. Peter pri Grabštanju. (Instalacija.) Veselo nam je prisijalo solnce dne 1. majnika in topiči so naznanjali, da bo danes izvanreden dan. 18 let je že od tega, kar nismo imeli več stalnega duhovnika-župnika. Po dolgi dobi je našo faro doletela ta velika sreča, da so bili na praznik Kristusovega vnebohoda instalirani od mil. g. prošta Einspielerja dosedanji provizor gospod Fr. Šenk. Slovesno pridigo je imel č. g. dr. Rožman iz Celovca, nakar je daroval novi g. župnik ob asistenci gg. sosedov slovesno mašo, pri kateri je izvanredno dovršeno pel grabštanjski pevski zbor latinsko mašo. Z veseljem pozdravljamo novega gospoda župnika, katerega smo za časa njegovega pastirovanja srčno vzljubili. Huda res je duhovniška služba v naši fari, ker liberalizem razprostira svoje peruti, a velikodušnost in miroljubnost novega g. župnika bo premagala vse ovire. Farani, olajšamo jim težko breme!
Šmihel nad Pliberkom. (P o z o r pred agenti!) Nekatere naše gospodinje so se dale preslepiti od nekega agenta firme Gustav Kobler, Bodenbach a. E., in sedaj dobivajo velike zavitke po pošti. In kaj je notri. Zmleta kava, a ta je za nič. Gospodinje! Varujte se tujih agentov! In ako že hočete piti vsak dan svojo čašico kave ali kofeta, kupujte jo pri domačih poštenih trgovcih, in ne mečite proč dragega denarja. To v svarilo !
Borovlje. (Po toči z v o n i j o.) Znano nam je, kako se je gospodarilo v Borovljah zadnjih 50 let sem, da posebno zadnja dva župana nista bila bogve kako brihtna gospodarja in da je že pod njunim županovanjem prišla občina v dolgove, seveda ne v velike in istemu času primerno ne drage (to se pravi, da obresti od dolga niso bile tako visoke, kakor so sedaj). In vendar se je vzdignil krik, posebno proti zadnjemu županu Dovjaku, da je pripravil občino že na kant in da se mora tak župan kratko-malo odstaviti. Vse nade so stavili naši slavni »tajč burharji« v novoizvoljenega župana Pepo Ogriza, ki je ob zasedanju županskega stola prevzel prvo in glavno nalogo, Borovljam dolgove odplačati ali vsaj znižati. To ni bila slaba ideja in tudi nam bi se prav dobro zdelo, če bi se to tudi uresničilo. A kaj, časi se spreminjajo in mi z njimi. Novi župan je zlezel pod kuratelo »Stidmarke«, ki ga je do zadnjega časa prav mastno podpirala in moral je plesati, kakor so iz Gradca žvižgali. Občinski odbor je postal do skrajnosti nemškonacionalen in skrbelo se je vedno, da pridejo v odbor le dve vrsti možakarjev, to so domačini (tr-movci) tujci, uradniki (komandanti). Kako pa tujci povsod gospodarijo, je znano in se jim tudi ni čuditi, kajti če jo kje zahirajo uradniki in da potem to tudi sami občutijo, pa kar kompetirajo v drug kraj, da se vsem tem sitnostim in neprilikam izognejo, domačin pa, ki si navezan na domačo grudo, moraš ostati tukaj in bodi vesel, da smeš tudi mastno plačevati dolgove, ki so ti jih napravili tisti »modri« gospodje. Res je, v velikih dolgovih tičimo in ni upanja, da se iz teh dolgov še kedaj le malo iztrgamo, a res je tudi, da zagazimo v kratkem še v večje, kajti prišle bodo čez občino obveznosti, katerim se z najboljšo voljo ne moremo izogniti. Človek bi si vendar mislil, da se v takšnem položaju, kakršen je sedaj za občino, vendar malo bolj štedi z občinskim denarjem in da se vsi nepotrebni stroški opustijo, a ravno narobe. Poglejmo en krat med občinske uslužbence. Tam sedijo trije v pisarni, eden je za vodovod, po dva ali trije pa delajo na potih. Ti, ki sedijo v pisarni, imajo prav dobre mesečne plače, dobivajo zastonj drva, luč in stanovanja in dva še celo obleko, ki jo rabita v službi. Drva, ki jih ima zastonj od občine, si pusti se-žagati in nasekati, in celo pod r.. prinesti od drugega občinskega uslužbenca, drugi zopet ukaže občinskemu uslužbencu), da
Denar
je nekaj časa sem postal redek, se skriva in vedno težje postaja, zaslužiti si ga. Toda potreba življenja sili vsakega k boju za
zaslužkom in kdor ga hoče dobro prestati, mora biti zdrav, krepak in trden. Zato rabimo, če ne moremo spati, če smo nervozni, trudni, če nam kri sili in če smo zdelani, Fellerjev prijetno dišeči zeliščni esenc-fluid z znamko „Elza-fluid“, ker krepča, krepi mišice in živce, hladi in oživlja. Kakor ve-
dno iznova izvemo, odstranjuje celo zastarele skrninaste in protinove bolečine v prsih in drugod. 12 steklenic za 5 kron Iranko naj bi vsak naš čitatelj naročil pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg štev. 67, Hrvatsko, ker je to mala glavnica, ki daje visoke obresti.	r---------
mu sode zvozi na kolodvor med tem časom, ko ga plača občina. Kako se z drvi štedi, nam je znano še izza časa Herekarja, ki je pustil ogenj cel dan goreti, da mu ni bilo treba na novo zažigati. Tako približno in seveda še slabši se godi med občinskim osobjem. Koliko nas bode šele stala meščanska šola, ki je prav samo za otroke tujcev bila sezidana, predilo se bode vse potrebno nabavilo, tega še sami ne vemo; da ne malo, to si lahko mislimo. Eni napačno postavljeni hiši na ljubo se preloži cela cesta, ki stane občino nad 30.000 kron. Ker v občinski hiši za »wochmona« stanovanje ni dosti lepo, se mu sezida 'nova palača, ki stane občino nad 60.000 K, ker je enemu občinskemu odborniku neko zemljišče v nadlogo, ga kupi občina za prav visok denar od njega in ga podeli (!) erarju, da maj zgradi palačo in s tem oškoduje davkoplačevalce, v katerih stanovanjih so sedaj uradi. In sedaj se upajo naši nemškutarji še godrnjati in tožiti, da bodemo morali toliko plačevati, tisti, ki so dali tujcem vajeti sami v roko, tisti sedaj tožijo in se jezijo; da bi jim dal od vsakega kraja en par mastnih, da bi si zapomnili, kaj se pravi: kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Iz okolice Pliberka. (Celovški kolodvor.) Ko smo se vračali s pevske veselice od Trabesingerja v Celovcu v nedeljo, dne 4. majnika, domov, nas frajlice pri blagajni na kolodvoru niso hotele razumeti v našem deželnem slovenskem jeziku. Pri zahtevanju nadomestnih listkov do postaje Plibei’k, frajlice, mlada kakor že bolj stara, nista hotele ničesar slišati. Tam službujoči Metnicov policaj si je dal duška: »Wemar sie schon deutsch lernen, so wie den Bur-germeister von Moos, welchen wir einsperr-ten!« Kljub policaju, ki bi nas bil vseh 16 najraje aretiral, smo vztrajali pri naši zahtevi in smo šele na pritožbo pri načelstvu dobili vsi nadomestne listke za brzovlak do postaje Pliberk v našem slovenskem jeziku. Policaj in ž njim kočijaži raznih celovških hotelov, kateri so se bahali, da so »katoliki«, pa so ostali brez plena z dolgimi nosovi. Sedaj pa vprašamo, kdaj bode že konec teh škandaloznih razmer nasproti mirnim Slovencem na celovškem kolodvoru?
Glinje. (Sm r t n a kosa.) Umrl je v Glinjah nenadoma posestnik Val. Goričnik p. d. Knežnik. Pogreb se je vršil v torek popoldne ob 5. uri. Od vseh strani so prihiteli znanci in prijatelji, mnogoštevilni sorodniki ter razni zastopniki iz vseh krajev. Pogreb je bil jako slovesen in je' dokazal, kako zelo ugleden, spoštovan in priljubljen je bil ranjki Knežnik-Goričnik. G. Goričnik je bil v Glinjah ono središče, okrog katere se je sukalo vse narodno in gospodarsko življenje. V prejšnji dobi je vrlo županoval šest let domači glinjski občini, sedaj je bil svetovalec in načelnik krajnega šolskega sveta in načelnik in tajnik posojilnice, ker vse delo je slonelo na njegovih ramah. Bil je tudi član nadzorstvenega sveta slovenske puškarske družbe v Borovljah. Pri cerkvi pa je zavzemal častno mesto vrlega cerkvenega ključarja, ki je vedno skrbel za čast in lepoto božje hiše. Med mnogobroj-nimi pogrebci je bilo zastopano tudi slovensko katoliško politično društvo za Koroško po dr. Rožiču, prva slovenska puškarska družba v Borovljah po svojem predsedniku g. Sadnikarju iz Celovca, in po tehničnem osobju puškarne; polnoštevilno domači občinski odbor z g. župapom in različni znanci in prijatelji od blizu in daleč. Goi spod župnik Primožič so mu izpregovorili na grobu v slovo lepe poslovilne besede in domači pevci so zapeli par lepih žalostink. Počivaj v miru, blaga, zlata duša!
Fodklošter, (Florijane v o — sej m.) Mogočni in popularni patron zoper ogenj, sv. Florijan, uživa med našim ljudstvom posebno češčenje. Daši Florijanovo ni praznik, ne boš zlahka zapazil, da bi ta dan kdo delal na polju! Po veliko farah se vrše ta dan zaobljubljene procesije, ki imajo svojo staro privlačno silo. Tudi Pečani prihajajo
Žalost in veselje
veselje do dela in lenoba, skoraj vse dobro in vse slabo, ki se nam pripeti, prihaja od preživljenja in zato moramo imeti svoja
vsako leto v procesiji častit sv. Florijana v podkloštersko cerkev, zato so prišli tudi letos v številni procesiji. Takoj za njimi pa so vkorakala v cerkev z godbo na čelu gasilna društva iz /Podkloštra, Žilice, Sovč, Peč in Lipe, vsi v gala z vihrajočo zastavo! V cerkvi se je vršila slovesna služba božja v namen, da bi sv. Florijan varoval vso faro ognja! Popoldne so se zbrali gasilci in ne-gasilci na veselici sovške požarne brambe. — Florijanov se j m se je vršil letos na ponedeljek 5. maja. Prignanih je bilo:
3	kobile, 1 junec, 57 volov, 83 krav, 65 junic,
4	teleta, 11 ovac, 5 koz, 7 svinj. Kupčeval-cev je bilo malo; trgovina in promet zato slab. Prodanih ni bilo nad 30 glav; večinoma pa so se prodajale junice in terci za planino. — Cene so bile nizke. Mesarja ni bilo nobenega. Sedaj se bližajo za mesarje lepi časi; cene živine padajo, da bi pa mesarji znižali cene mesa, ne bomo doživeli!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Moč slabe vest i.) Kakor smo zadnjič poročali, je ponoči dne 23. malega travna t. 1. tukajšnjemu posestniku p. d. Hoflarju pogorelo gospodarsko poslopje, še isti dan je došel v Celovec in se državnemu pravdniku javil 26 let stari delavec Mihael Klade iz Puštrice nad Grebinjem z napovedjo, da je on po neprevidnosti povzročil ta požar. Pijan je šel ponoči iz Velikovca in zašel v stelno uto pod Hòflarjevim skednjem, kjer si je smodko prižgal in gorečo vžigalico vrgel v steljo. Državni pravdnik je dal Kladeja takoj v zapor odpeljati, to pa posebno še radi tega, ker se je pri zaslišanju zapletel v razna protislovja. Preiskava bo dognala, ali je Klade po neprevidnosti ali pa namenoma požar pri Hoflarju povzročil.
Šmarjeta pri Velikovcu. (V o d o v o d) za vas Šmarjeto se že pridno dela. Delo je prevzel znani inženir iz Šmohora g. Wagner. Delavci so iz Ogrske, iz okolice Čakavca (Čakaturna) in govoré hrvatsko-slovensko narečje. V treh tednih upajo dovršiti vse delo. Tako bomo potem preskrbljeni z dobro pitno vodo. -— (Poroke) smo tudi imeli zadnji ponedeljek 5. t. m. Pošten in priden mladenič p. d. Piki v Hrenovčah je pripeljal na svoj dom Šimenovo Ano iz Dobrčne vasi. Da bi bilo srečno!
Šmarjeta pri Velikovcu. Velik berač za »šulferajn« je postal tukajšnji gostilničar Lenčej Sporn p. d. Riepl. Kadar se pripeljejo svatje k poroki, stoji pred gostilno in trese nabiralnik, ali bi mu ne hotel kdo kaj vbogajme podariti. Zelo dvomimo, da si bo na ta način opomogel. Zakaj Slovenci se bodo še bolj izogibali njegove gostilne, poroke so pa tudi, kakor sam dobro vé, le redke v naših krajih.
Bruca. Pretečeni teden so naznanjali zunaj po hišah prilepljeni lepaki, da uprizori dne 1. maja, na praznik Kristusovega vnebohoda, brnško tamburaško društvo »Dobrač« igro »Miklova Zala«. In res, že zgodaj popoldne so prihajali ljudje — stari in mladi — od vseh strani preko zelenečih poljan v lično vasico Zmetiče, kjer je pripravil vrl in požrtvovalen gostilničar Mertel, p. d. Franger, lep, primeren prostor z gle-diškim odrom. Ob sedmih zvečer se je začela igra. Ganljivo je bilo gledati mnogo-brojno občinstvo, kako je žarečih obrazov zasledovalo trpko usodo naših junaških pradedov . . . Jokali smo z ubogo, preganjano Zaliko in njenim ljubečim Mirkom; pomilovali smo njenega dobrega očeta in se jezili nad hudobno izdajalko Almiro ter potuhnjenim Židom Tresoglavom. Na ohceti, kjer so prav lepo prepevali in godli, smo se od srca nasmejali hudomušnemu Besedniku, kateri jih je imel toliko za ušesi, da je vsakega posebej za šalo ozmerjal, se napil, potem pa izginil kot kafra. Sploh je bilo veliko veselja, dokler ni prisopel ranjen in ves okrvavljen mladenič ter povedal, da se bližajo Turki . . . Ko pa so se pojavili divjaško-bradati Turčini s svojim surovim poglavarjem in so naše uboge, nedolžne Slovence tako neusmiljeno pretepali in jih porivali semintja, smo stiskali pesti in najraje bi
prebavila vedno v redu. Pri slabem teku, kolcanju, bruhanju, gorečici, tiščanju in krčih v želodcu, zapeki in napihovanju jemljimo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“, ker napravljajo tek, odstranjujejo krče, pospešujejo prebavo in urejujejo odvajanje. Tudi
planili nanje ter jim populili lase. — Ob koncu vsakega dejanja smo navdušeno ploskali našim pridnim igralcem in hvaležni smo jim bili, da so nam napravili tako prijeten večer. Ko so nam povedali, da so vso to blestečo in pisano obleko napravila domača dekleta-igralke, kar verjeti nismo hoteli, tako je bila lepa. Za kaj takega je treba res pridnih in izvežbanih rok, zato zaslužijo najlepšo pohvalo. Predstavo so obiskali tudi šentlenartski g. župnik, ki bodo inceli zdaj tudi z nami opravila, dokler ne dobimo novega župnika. — V nedeljo, 4. t. m., se je igra ponavljala in je bilo zopet polno ljudi, kljub temu, da so imeli v dveh sosednjih vaseh plesne veselice. Na b i n k o š t n i ponedeljek se bo igralo še enkrat, in sicer že ob dveh popoldne; potem pa se začno baje učiti novo igro. To bi bilo čisto prav, kajti pokazali so, da res nekaj znajo. — Zdaj pa še nekaj, da ne pozabim: Ko smo odhajali zadnjič od predstave, je prišel mimo neki zaničevanja vredni nemškutar, — ki nemški še niti ne zna ne! — in dejal: »Neverjetno, koliko »Windische« je še tukaj!« Sramota takemu podležu! Zaslužil bi klofuto, toda mi mu odgovarjamo drugače: »Da, prijateljček, neverjetno veliko nas je, pa ne »Windische«, temveč poštenih in zavednih Slovencev, ki ljubijo svojo maj-ko Slovenijo, in še vedno več nas bo, kajti družili se bomo neprestano, da bomo močni in neustrašeni proti takim neokusnim napadom izdajalskih odpadnikov. Naprej, na delo za našo ljubo domovino!
Velikovec. (K u 11 u r o n o s e c.) Dne 18. aprila je znani velikovški kulturonosec objavil v »Allg. Bauernzeitung« svoji kulturi primeren članek o tukajšnjem Narodnem Domu in njegovih gostih. Da šele danes odgovarjamo, je vzrok ta, da se je prišel opravičit k naši stranki sam načelnik tukajšnje podružnice »Sudmarke« in pozneje še nekdo drugi prosil, da se še počaka z odgovorom v »Miru«, ker bo »Bauernzeitung« sama objavila izjavo, da večina Velikov-čanov obsoja nesramen članek. Toda tega ni bilo. Zato danes splošno odgovarjamo; seveda ne s takimi izrazi, kakor znani kulturonosec, četudi je »Mirov« poročevalec po trditvi člankarja »Bauernzeitunge« po kulturi soroden s Srbi. Dotični članek so obsojali po večini vsi Velikovčani, tako da so se sami med seboj pošteno zbili. Kdo torej dela zgago? Kdaj je še »Mir« tako surovo osebno pisal? Sicer se pa mora resnici na ljubo povedati, da vse, kar trdi nasprotni člankar o slovenskih in nemških gostih, (katere slednje imenuje »Ableger« — zares Kultursprache), ni resnica in kvečjemu silno pretirano. Kaj če bi »Mir« objavil vsako »cvetko« iz nasprotnih »vrtov«? Toda tega ne stori, ker je ravno »Mir« in ne »Bauernzeitung«. Samo en slučaj iz dotič-nega članka hočemo omeniti. Tam se med drugim tudi trdi, da so si Slovenci sami napravili konkurenco s tem, da so si kupili drugi Narodni Dom. To je popolna laž; temveč stvar je golo zasebna, in še celo Nemec je pri dotičnem nakupu posredoval. Zanimivo pri tem je tudi dejstvo, da se je stavil pogoj, da na dotični gostilni ne sme biti slovenski napis, sicer mora novi posestnik plačati 100 K (reci eden sto kron) več. O joj Če je nemštvo v Velikovcu samo 100 K vredno, potem ga tudi podružnica »Sud-marke« št. 2 v »N. d.« z načelnikom D. ne bode več rešila. Na vse drugo ne odgovarjamo ravno iz vzroka, ker so se med nasprotniki vendar še našli taki, ki so imeli toliko takta, da so se opravičevali in ker je dotični članek velika večina meščanov, bodisi obrtnikov kakor tudi drugih, strogo obsodila. Samo eno rečemo, če bi nasprotni časopisi še kdaj o gostih v Narodnem Domu objavili kaj podobnega ali pisali za bojkot Narodnega Doma, potem pa tudi »Mir« ne bo molčal o nasprotnih »umetnih vrtnarjih«. Goste pa, ki zahajajo v Narodni Dom, ki je gotovo ena izmed najdostojnejših gostilen v mestu, bodisi Slovence kakor tudi razumne Nemce, bode »Mir« vedno zagovarjal. Vsak-
pri tolščici dobro služijo in so popolnoma neškodljive, rahlo, pa gotovo učinkujejo. 6 škatlic za 4 krone pošilja franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 67, Hrvat-sko, in se lahko obenem naroči tudi Fel-lerjev bolečine lajšajoči „Elza-fluid“ 12 steklenic za 5 kron franko.	s---------
do sicer celega dopisa ne bo razumel, toda dotičnim, ki vedo, za kaj se gre, bodo te vrstice v zadoščenje. — Spisal »Zauber-krug«.
ValrilD.
Vsa bratska izobraževalna društva in vse prijatelje in prijateljice izobraževalnega dela vabi društvo „Lipa“ na binkoštni pondeljek k blagoslovil en ju društvene zastave, prve na Koroškem, v Št. Rupert pri Velikovcu. Obenem se vrši tudi običajni mladeniški shod. Slovenci in Slovenke, pokažimo, da znamo ceniti verski in narodni čut!
Štajersko.
Št. LeJiait v Slov. goricah. Tukaj nam je neizprosna smrt ugrabila dne 3. maja Alojza Arnuša, gostilničarja, ki ga je hudo in dolgo mučila jetika. Bil je star komaj 35 let in zapušča tri nepreskrbljene otroke in ženo. Bil je dober katoliško-naroden Slovenec, ki je vsepovsod krepko branil vero in narodnost. To je pričal njegov pogreb v ponedeljek 6. maja popoldne, ki so se ga udeležili ljudje iz celega šentlenartskega okraja in veteranci z godbo in ga spremili k zadnjemu počitku. Pogreb je vodil domači g. župnik v spremstvu šesterih gg. duhovnikov. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako srčno ljubil!
Smrtna nezgoda v trboveljskem rudniku. V soboto se je pri delu nevarno poškodoval rudar Anton Rebolj, star 52 let. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl.
Letina se v vinogradih in sadovnjakih zelo slabo kaže. Osobito ormoško-ljutomer-ski okraj je zelo poškodovan od pretečene zime. Ne tako v Slov. goricah, kjer še precej lepo kaže.
Pozor!
Cfk LrrprhT* ceneje kakor v vsaki O V —— «Jv kAS. «Jr.5.1. tovarni ali zalogi kupite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni.
Matija Planko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-7.
%
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze.
Prireditve.
Pevska slavnost in tombola S. K. S. Z.
Nedeljska prireditev Slovenske kršč.-socialne zveze in podpornega društva slovenskih organistov je v splošno navdušenje in zadovoljnost zelo lepo uspela. Velika dvorana hotela Trabesinger je bila premala, da bi bila mogla sprejeti vse došle goste iz Celovca, okolice in drugod. Tudi začetek je bil točen, kar moramo z vso pohvalo omeniti.
Skupen nastop pevskih društev je občinstvo kar očaral in nudil več, kakor bi bili pričakovali. Z ozirom na to, da so imela pevska društva le kratko skupno vajo; smo se čudili dovršenemu izvajanju pevskih točk. Vsak tujec bi bil sodil, da ni bil zbor sestavljen iz več pevskih društev, a,mpak da nastopa eno samo pevsko društvo. Program se nam je zdel prav srečno sestavljen, zlasti je bilo nekaj težjih skladb, ki so tudi izmed vseh najbolj ugajale, pred-, vsem Nedvedov »Nazaj v planinski raj« in B. Ipavčev »Domovini« z bariton- in tenor-solo. Le tempo moškega zbora »Moj dom« se nam je zdel prepočasen. Posebno močni so bili mešani zbori. Pri skupnih nastopih so sodelovala pevska društva, oziroma pevci in pevke iz Železne Kaple, Šmihela nad Pliberkom, Borovelj, Št. Janža v Rožu, Bil-čovsa, Hodiš, Prevalj, mešani in moški zbor v Celovcu. Pogrešali smo pa to pot pevski zbor iz Št. Jakoba v Rožu in grabštanjske pevce; tudi zbora iz Kotmarevasi ni bilo. Sami so nastopili: Mešani zbor iz Šmihela pod vodstvom g. Val. Št angl a (»Plani-narica« od Fr. Ferjančiča in »Ah ni li zemljica krasna?« od M. Rožana), mešani zbor iz Železne Kaple pod vodstvom g. H a d e r-1 a p a (»Planinska roža« od Ipavec-Hader-lapa in en Aljažev zbor, moški zbor iz Št.
Janža pod vodstvom g. Ferličas koroško narodno »Jaz pa ’no kajžico ’mam«, moški zbor iz Borovelj (»Lahko noč« od Vogriča, »Soči« in »Božanske narodne pesmi«) pod vodstvom g. Preka in moški zbor celovškega delavskega društva pod vodstvom g. Smodeja (»Slovenska pesem«, društven moto od Fr. S. in »Orlom« od Vodopivca). Prvenstvo bi prisodili izmed vseh zborov mešanemu zboru iz Železne Kaple, ki je tudi najmočnejši po številu. Lep napredek smo opazili od prejšnjih let pri šentjan-škem zboru.
Posebno so ugajale koroške narodne pesmi boroveljskega moškega zbora. Sploh je želeti, da začnejo pevski zbori bolj gojiti koroško narodno petje. Po končani slavnosti je več rožanskih zelo lepo zapel šentjanški zbor. Pri skupnem nastopu sta vodila petje pri mešanih zborih g. Št angl in pri moških g. Prek. Na sporedu je i( i 1 a tudi c e s a h s k a pesem, katero je občinstvo stoje poslušalo.
Tombola je bila prav živahna. Posebno lepi in dragoceni so bili letos dobitki. Svinjo (1. tombolo) je dobil neki krojaški vajenec in jo je takoj prodal za 50 kron; šivalni stroj (2. tombola) je dobila gospa Čin-kovic, rezalni stroj (3. tombola) pa neki vojak 17. pešpolka. Dobitkov je bilo izredno veliko. Požrtvovalnim narodnim damam, ki so si stekle za tombolo 'največ zaslug, se je imenoma zahvalil g. podpredsednik S. K. S. Z., kakor tudi raznim darovalcem dobitkov. Upamo, da tudi materieini uspeh ne zaostaja za moralnim uspehom te prelepe prireditve.
Sv. Tomaž.
Društvo »Edinost« je po dolgem času priredilo na Kristusov vnebohod, dne 1. t. m. popoldne društveno zborovanje, na katerem je č. g. Ogris, kanonik iz Gospo-svete jako temeljito govoril o sežiganju mrličev. Ljudstvo je pozorno poslušalo in bilo hvaležno za pouk v tej reči. Želimo g. govornika še večkrat slišati. Nato so igralci v splošno zadovoljnost vprizorili lepo igro: »Tri sestre«. To je bilo smeha. Veselje je bilo med igralci in tudi med udeleženci — čeravno se je vse vršilo na prostem, na župnijskem dvorišču. Bili smo sicer v strahu pred dežjem, toda kakor nalašč je bila lepa ura. Vmes so igrali tamburaši in peli pevci. Hvala vsem, ki so sodelovali. Na svidenje!
Bilčovs.
Shod našega društva »Bilka« preteklo nedeljo je bil jako dobro obiskan; posebno hvalo zaslužijo naša dekleta, ki vsakokrat v obilnem številu pridejo! Žal gotovo nobenemu ne more biti, ko je vendar govornik iz Celovca tako lepo govoril o vzrokih zmag balkanskih Slovanov nad Turki, o zmagi križa nad polumesecem. Vera in poštenost v srcu, čisto življenje, navdušenost zmaga vse nasprotnike, mlačnost, nečistost in pijančevanje — kar se pri nas na Koroškem imenuje »Fortschritt« — pa vzame človeku vse moči in napravi iz človeka žalostno in izgubljeno figuro med zemljani!
Grebinjski Klošter.
Po zimskem premorti, povzročenem radi za zimo nepripravnega prostora, je imelo naše izobraževalno društvo na Vnebohod po popoldanski službi božji v župnijski dvorani prav sijajno zborovanje, ki je bilo obiskano od več kakor 250 ljudi. Po pozdravu g. predsednika je imel domači g. župnik kot udeleženec zadnjega slovenskega rimskega romanja V/» ure trpeč poljudni govor o Rimu, v katerega je vpletel poleg resnobnega precej šaljivega, da so poslušalci sledili do konca govora z velikim zanimanjem. Predavatelj je proti koncu kazal več fotografij iz Rima, Florence in Benetk in delil med zborovalce svetinje. — Zdaj poleti se bo naše društvo zopet oživilo in napravljalo večkrat zborovanja. Knjižnica se je pozimi prav pridno rabila, zdaj pa, ko je veliko dela na polju, a veliko pomanjkanje delavskih moči, se bere manj, ker so ob delavnikih ljudje v delo vpreženi in zvečer hitijo vtrujeni spat. Za branje' ostaja tedaj le kakšna ura v nedeljah popoldne.
Šmihel nad Pliberkom.
Na Vnebohod je priredila K. S. Z. tukaj skioptično predavanje o afrikanskih misijonih. Gospod predavatelj, dr. Lamb. Ehr-
lich, nas je v duhu peljal tja v črno deželo in nam v krasnih slikah pokazal truda-polno delovanje afrikanskih misijonarjev. Kako se ljudstvo zanima za taka predavanja, pokazala je velikanska udeležba; saj je dvoi’ana pri Šercarju vendar velika, a topot je bila do zadnjega kotička natlačena. Da se izkažemo hvaležne K. S. Z., katera v resnici skrbi za izobrazbo našega ljudstva, smo zložili mali dar ter ga izročili njej v dar. Prosimo jo pa tudi, da bi nam še večkrat priredila kako lepo poučno predavanje!
Celovec.
Redni mesečni shod delavskega društva v Celovcu se je vršil ob srednji udeležbi v hotelu Trabesinger. Govoril je g. msgr. Valentin Podgorc, ki je krasno poročal o razvoju krščanstva za cesarja Konštantina L v 4. stoletju. Žel je splošno odobravanje. Kon-sulent društva je v kratkih besedah navduševal ude za delavsko društvo. Nato je pevski zbor delavskega društva zapel par lepili pesmi.
Društvena naznanila.
Sodalitas ss. Cordis ima v četrtek, 15. t. mr, ob 2. uri sestanek v Celovcu.
Mladinske knjižnice naj prosijo za nove knjige še pred 1. j u 1 i j e m t. L, če hočejo, da dobé nove pošiljatve še pred zimo. — S. K. S. Z. (Odbor za mlad. knjiž.)
Slov. tamburaško društvo »Dobrač« na Bruci ponovi igro »Miklova Zala« na binkoštni ponedeljek v Zmetičah pri Brnci. Začetek ob 2. uri popoldne. — Odbor.
Zahvala. Slov. kršč. soc. zveza se prisrčno zahvaljuje g. Mici Kogelnik v Bil-čovsu za njeno veliko požrtvovalnost, ki jo je kazala pri nabiranju prispevkov v nabiralnik za podljubeljski dom. Zavedne Slovenke, posnemajte jo!
Pozor! Slov. kršč. soc. zveza za Koroško je založila lične podobice za bratovščino sv. Uršule s slovenskim besedilom. Vodje bratovščine opozarjamo, naj jih naročajo v papirni trgovini Zveze. Obenem so tam tudi v zalogi spominske podobe za prvo sv. obhajilo po nizkih cenah.
Št. Tomaž. Katol. slov. izobr. društvo »Edinost« priredi zborovanje in igro: »Tri sestre« na kvaterno nedeljo, dne 18. maj-nika po blagoslovu v Št. Tomažu na prostem. Na konec je šaljivi nastop. Vmes petje in tamburanje. Sprejema se: tudi udnina. Vstopnina kakor navadno. — Odbor.
Št. Jakob v Rožu. Naše izobraževalno društvo priredi na Binkoštni ponedeljek popoldne ob pol 3. uri v dvorani Narodnega doma veselico. Na sporedii so deklamacije, petje, govor in dve šaljivi igri. Govornik pride iz Celovca. Vstopnina po navadi, člani plačajo polovico. — Odbor.
Veliki mladeniški tabor v Št. Rupertu pri Velikovcu. Na binkoštni ponedeljek se vrši veliki mladeniški tabor združen z Ein-špilerjevo slavnostjo v Narodni šoli v Št. Rupertu. Ob 10. uri slovesna sv. maša s pridigo (pridiguje č. g. Poljanec), po maši shod. Govorita g. dr. Janko Brejc in g. dr. Lambert Ehrlich.
Tolsti vrh—Guštanj. Na binkoštni ponedeljek popoldne ob 2. uri se vrši pri gosp. Osetu (Tolstovrška slatina) občni zbor Živinorejske zadruge za Tolsti vrb in okolico. Kmetje iz Tolstega vrha, Kotelj, Črneč, Prevalj ter iz vseh bližnjih in daljnih krajev se vabijo, da sami in s svojimi ženicami ter z mladimi pridejo na to važno zborovanje, kjer bo tudi važno gospodarsko predavanje (poučni govor.) Govoril bode tudi gosp. Gril iz Velikovca in gosp. župnik Rozman iz Črneč o važnosti živinorejskih pašnikov itd.
Sfeckerapterd-
Esilio
rej Uo slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote, riznanostna pisma.	Po 80 h povsod.
Cerkvene vesti.
Birma v Celovcu. V stolni cerkvi bo delil prevzvišeni knez in škof na oba bin-koštna praznika zakrament sv. birme. Ob 8. uri je pridiga, potem slovesna maša in nato proti poldesetim se začne birma.
Prezentiran. je na župnijo Breza ta-mošnji provizor č. g. Leopold Kassl.
Prestavljen je č. g. Alojz Seybald, pro-vizor v Tajhlu, kot provizor v Št. Lovrenc na Lorenzenberg. Župnijo Tajhl sooskrbuje č. g. Severin Jabornig, župnik v Penku.
Nižji redovi in mašniško posvečenje. Dne 18. majnika bodo sprejeli nižje redove vsi bogoslovci I. letnika: (Razprto tiskani so Slovenci) Brandstàtter Val., Dobe r n i k J osip, Gostiša Franc, Kotnik Šimen, Kovač Franc, Mešič Jakob, Jakob, Oblak Anton, Palle Alojzij, Pau-šima Vaclav, Rindfleisch Alojzij, Schmutz Josip, Škorc Hinko, Steigenberger Friderik, Z e i c h e n Franc in Zupan Ignac. — Višje redove sprejmejo in v duhovnike bodo posvečeni dne 13. julija t. 1. sledeči bogoslovci: Četrtolei\nik Otto Ernst in tretjelet-niki: Hafner Viljem iz Heudorfa pri Mefi-kirchu, Badensko, K a n d u t Ciril iz Ma-lošč, Malej Ignac iz Letine pri Šmihelu nad Pliberkom, Oberguggenberger Lorene iz St. Lorenzen, Schneider German iz Zo-bingen na Virtemberškem, Schriefl Tomaž iz Reichenfelsa, SchvveiB Štefan iz Rot na Virtemberškem in Z u 1 e c h n e r Srečko iz Mohlič.
Književnost.
Nemščina brez učitelja. Sestavil Pavel Novak. I. del: Nemška slovnica za samouke 1 K 20 h, II. del: SloveSnsko-nemški razgovori v vsakdanjem življenju 1 K 20 h. — Oba dela skupaj vezana 2 K 80 h. — Tistim, ki bi se radi sami brez učitelja naučili nemško, bosta ti knjigi dobro došli. Prvi del je bolj teoretičen, drugi del praktičen, ki vsebuje razgovore za najrazličnejše prilike in potrebe v vsakdanjem življenju.
Gospodarske stvari.
»Adria«, delniška pivovarna v Trstu.
Dne 27. aprila t. 1. se je vršil v Trstu ustanovni občni zbor te delniške družbe. Polno-vplačana delniška glavnica te družbe znaša 1,000.000 K in je razdeljena v 2500 temeljnih delnic po 200 K nom. in 2500 prijoritetnih delnic po 200 K nom. Občnega zbora se je udeležilo 32 delničarjev, ki so zastopali 4656 delnic s 430 glasovi. V upravni svet so bili izvoljeni sledeči gg.: Fran pl. Garzarolli, Ivan Goriup, Peter Liebman, Jurij Lieb-man, Pavel Liebman, Oton Pollack, Fran Skorkovsky in Ante Topič. V nadzorstveni svet pa gg.: Milan Bogady, Fran Brangjo-lica, Fran Korenčan in Spiro Kvekvič. Na občnem zboru se je obenem sklenilo, izplačati subskribentom delnic za leto 1911/12 5%ne obresti.
XXX
PEHUTNINARSTVO VELIK PRIPOMOČEK
NAŠIM GOSPODINJAM.
(Piše Beno Kotni k.)
Večkrat se sliši od enega ali drugega gospodarja: »Čemu je le ta perutnina pri hiši, saj dela le samo škodo.« Sploh gospodar ne trpi kokoši, razven tedaj, kadar jo ima pred sabo na mizi. Tako govorjenje pa ni pravo, ker go'spodar “navadno ne premisli, da kdor da vinar, ki se je zaslužil po strani, temu ni treba druzega iskati; nabere se pa tekom leta teh vinarjev pho-mnogo.
Ker se perutninarstvo veliko premalo ceni, hočem tukaj omeniti nekaj o napakah ,naše kokošjereje, o oskrbovanju kokoši, o plemenih in nazadnje pa o kokošjih boleznih.
Napake pri kokošjereji.
Naša kokošjereja je podvržena mnogo napakam. Velika napaka kokošjereje bi bila ta, da se na izrejo kokoši veliko premalo gleda. Rediti moramo samo kokoši, ki dosežejo namen, zavoljo katerega jih redimo. Redimo jih pa ali zato, da dobro nesejo ali pa zaradi mesa. To nam naj bode vedno pred očmi. Zato moramo gledati pa že pri izbiranju jajc za valjenje. Ako hočemo na primer kokoši za dobro mesnost, tedaj moramo vzeti jajca od vseh tistih kokoši, ki najbolj neso.
Velike važnosti je izbiranje petelinov. Naša gospodinja si včasih izbere petelina, ki je pač najbolj pisan. To pa ni ravno pravo merilo. Marsikateri petelin ima prav lepo zunanjo obliko, a za pleme pa ni sposoben.
Tedaj velja tudi za peteline pravilo, da se izberejo najboljši za pleme.
Druga napaka bi bila ta, da se veliko premalo gleda, na starost kokoši. Stara kokoš nam ne da povoljnega vžitka. Prav bi bilo, da se kokoš odstrani, če je enkrat štiri leta stara.
Dognalo se je sledeče: V prvem letu znese kokoš 30 jajc, v drugem letu 120 jajc, v tretjem letu 160 jajc, v četrtem letu 120 jajc, v petem letu 80 jajc, v šestem letu 70 jajc, v sedmem letu 60 jajc, v osmem letu 50 jajc, v devetem letu 20 jajc, v desetem letu 10 jajc.
To množino jajc dobimo pa le tedaj, če ima kokoš zadostno množino tečne krme.
Nadaljna napaka bi bila ta, da redimo živali, ki so preveč v sorodstvu. Pri domači kuretini moramo gledati na menjavo petelinov, posebno pri zaprti reji. Če vedno rabimo živali, ki so v najbližjem sorodstvu, za pleme, tedaj ta rod oslabi. Isto velja tudi za perutnino. Zadostuje, če si preskrbi gospodinja kakšnega petelina, oziroma tudi jajca iz bližnje vasi.
Napaka kokošjereje bi bila tudi ta, da premalo gledamo na pleme.
Potem imamo tudi razne napake pri valjenju. Prostor za valjenje mora biti v zavetju in na zaprtem, suhem prostoru. Pri valjenju je važna tudi vlaga. Če vlage primanjkuje, postane tista kožica, katero mora pišče prekljovati, trda in pišče se lahko zaduši. Jajca za valjenje ne smejo biti nad 14 dni stara. Da so sveža, se poznajo, če jih deneš v vodo. Stara jajca plavajo na vrhu, sveža se pa potope. Za valjenje se vzame tisto kokljo, ki je že večkrat dobro izvalila. Pri valjenju naj koklji ne mahjka sveže vode, dobre tečne hrane in kopališča iz peska.
Krmljenje starih kokoši.
Kokoš jako hitro prebavlja. Izračunalo se je, da rabi 2 kg težka kokoš 8 do 10 g beljakovin, Ve do 1 g tolšč in 40 do 60 g brez-dušičnatih snovi.. Da se napravi eno jajce, se rabi 75 do 76V2 vode, 11-80% beljakovin, 10-80% tolšč.
Da nadomestimo redilne snovi, katere je dala kokoš v jajcu, moramo pokladati krmo, ki ima te snovi v obilni meri; te so koruza, pšenica, otrobi itd. Škrob je važen za tvorbo toplote. Veliko škroba najdemo v krompirju. Važno je tudi, da dobi kokoš apno, kar je pri mladih kokoših posebno za napravo kosti, pri starih pa za napravo jajčje lupine. Apna seveda ni potreba kokošim, ki imajo priprosto kokošjerejo, ker si kokoš sama nabere dovolj apna.
Velike važnosti je voda. Nekatere gospodinje mislijo, da kuretini zadostuje voda, ki jo dobi v mlakah. To pa je napačna misel. Kuretina rabi ravno tako kot človek svežo in čisto vodo. Za pokladanje vode imamo razne posode. Najboljši so takozvani »avtomatični napajalniki«, ki so tako napravljeni, da priteka sveža voda od zgornje posode, če kokoši do gotove meje vodo odpijejo. Kokoši naj imajo pri zaprti reji tudi napravljena kopališča iz peska.
Največje važnosti pri perutninarstvu je dober kurnik. Pri kurniku je močno upoštevati lega. Lega naj bode proti zračni stra/ni, to je proti jugu. Kjer imajo zaprto rejo in dosti kokoši, se priporoča za to imeti posebne stavbe. Naš mali posestnik seveda tega ne zmore. Največkrat vidimo pri malih posestnikih kokoši v hlevu. Ako napravimo kurnik v hlevu, tedaj ga moramo postaviti v kakšen kot, katerega popolnoma ogradimo, da ne hodi perutnina po hlevu, česar ne smemo trpeti. Seveda mora biti tudi poseben vhod.
Velikost kurnika je tudi velike važnosti. Kurnik naj bo tako velik, da gre človek lahko vanj in da se lahko čedi. Deset kokoši rabi najmanj 2% m2 prostora. Da je potreben svež zrak in primerna toplota, je samo ob sebi razumno. Tudi kuretini je treba nastiljati; najboljša nastilja je pač šota, če pa te ni, pa žaganja. Kurnik se mora tudi vsak teden osnažiti.
Omeniti moramo tudi sedišče. Ta napravimo navadno iz »remeljnov«, ki morajo biti 40 do 50 cm oddaljeni. Sedišča, ki imajo nad seboj še več drogov, niso priporočljiva, ker se kuretina druga drugo ponesnaži.
Ponekod imajo tudi napravljena gnezdišča. Ta naj bodo precej globoka, ker ravno tako kokoš zelo ljubi.
Poslano.
Na moj, pod enakim nadpisom v »Miru« z dne 19. malega travna t. 1. objavljeni članek o občinskih volitvah v Ukvah oglasil se je v »Bauernzeitung« z dne 25. aprila 1913, št. 17 prejkone en in isti čuk, kateremu pa prisojam vsaj nekaj »laške korajže«, ker je imel pogum, podpisati se kot »Ein Uggo-witzer«. Kakšen da je ta »Uggowitzer«, ne bom preiskaval; izključeno pa ni, da sedi v — Beljaku. Prepričal pa me je omenjeni članek v »B. Z.« docela, da imam opraviti v tem slučaju s tičem, ki je od kljuna do nog rdeč. Mi v Ziljski doliin pravimo tem tičem »gimpel«. Edino, kar je na njegovem članku v »B. Z.« dobrega, je prestava mojega »Poslanega« v nemščino. Prav 'tako, gospod dopisnik, jako prav. Kar vadite se naprej v slovenščini; lahko postanete še Mihorjev konkurent. Prestavo prvega dela mojega »Poslanega« konča dopisnik z besedami: »Lev, dobro si rjul!« Hvala lepa za tako izpričevalo! Torej spoznate, g. dopisnik, da vas imam »beim Krawattl«. Obžalujem pa, da vam jaz ne morem izreči enakega priznanja, kajti omenjeni članek v »B. Z.« je plod človeka, kateri stanuje v »St. Veiter Vorstadt« menda št. 1 v Celovcu. Mene štejete med »živalstvo«, ker me primerjate z levom. Ostaniva torej pri »živalstvu« in dovolite, da začnem z bistvenim odgovorom na vaš »frajhajtlih« članek tudi jaz z zasluženim naslovom, ki se glasi: »Slabo si tulil, vol!« Le poslušajte. V past, ki mi jo nastavlja vaš članek v »B. Z.«, me ne vjamete, zato ste premladi in tudi me vaša vera nič ne briga. Jaz bom prišel v Ukve, kadar bodo zopet volitve, pa je »amen«. Tudi ne odgovarjam na to, ali je c. kr. okrajno glavarstvo izvršilo zadnje volitve »peinlich genau«. Pač pa bo nekaj drugega postalo zelo »peinlich«. Neresnica pa je, če dopisnik v »B. Z.« omenja, da sem jaz v svojem »Poslanem« trdil, da je vodil občinske volitve dne 22. decembra 1912 okrajni komisar. Naj prebere »Uggowitz« članek v »Fr. St.« z dne 9. aprila 1913, št. 80 in prepričal se bo, da sem v svojem »Poslanem« dobesedno citiral besedilo tega članka. Jaz sem torej poročal resnico, a vi, gospod dopisnik, lažete ! Ako — kakor trdi dopisnik v »B. Z.« — okrajni komisar dne 22. dec. 1912 ni vodil volitve in ni imel nadzorovati njih postavno izvršitev, kaj je potem delal v Ukvah? Je-li prišel gledat, kak’ se pačufja oče Ehrlich? Če je § 20. obč. volilnega reda dopisniku »B. Z.« znan, zakaj se ga potem občinsko predstojništvo pri volitvah ni držalo ? Ali niso bile ov ržene predzadnje volitve zar adite ga, ker so bile nepostavno izvršene ? Tudi dopisnika »B. Z.« vprašam: Po kateri postavi pa more občina kot podrejena oblast prenašati opravke sv oj ega delokroga c. kr. okrajnemu gl avarstvu kot predpostavljeni oblasti? Narobe se more to zgoditi po postavi, na tak »furm« — samo v Ukvah in še tukaj le s hinavsko zvijačo. Ali se to ne pravi, delati proti postavi ? In potem dopisnik »B. Z.« vpraša, če poznam koroški občinski red? Posluša naj in ve: V obraz bi mu pljunil, ko bi bil mojih slin vreden! Nauk mi daje, da naj občinski red študiram, da se ne bom š e e n -krat blamiral. Pove naj : Kdaj pa sem se že? Niti črke ni v dopisu »B. Z.« dokazane o mojem prvem »Poslanem« kot nepostav-ne, pač pa je on dokazal, da je sam — rein-rassig nemčur in postaven nevednež. Nadalje se sklicuje' dopisnik »B. Z.« na § 27. obč. reda ter me opozarja, da občinske volitve po tem paragrafu niso naštete kot sa-mostalen posel občine. Vidi se iz njegove trditve, da njemu samemu tisto popolno manjka, kar meni priporoča, namreč: Študija postave! Gosp. dopisnik »B. Z.«! Ali ne stoji pred naštetimi samostalnimi posli občine v § 27. obč. reda beseda: »insbeson-dere« (posebno pa)? In veste zakaj niso med temi posli naštete tudi občinske' volitve? Poslušajte: Zato ne, ker spa.dajo obe-volitve pod nadzorstveno pravico politične oblasti in ker rešujeta vse pritožbe glede volitev, politična oblast in — sodnija-Več vam, gospod dopisnik, danes ne povem o § 27. obč. reda, ker boste že svoj čas iz.v®' deli in še tega, kar sem vam povedal, niste vredni; a to boste priznali; da ste — blanu-
rani Michl. — »Und jetzt passen Sie auf, vielleicht ist I h n e n noch zu helfen.« Po vaši postavni trapariji govori § 95. obč. reda, da ima politična oblast pravico izvršiti obč. volitve s svojimi organi v slučaju, ako jih občina ne more ali noče izvršiti in potem me vprašate: Kaj jaz pravim k temu? G. dopisnik! V tem slučaju moram pri--znati, da ste me spravili v zadrego. Povem vam : Vi spadate m, ed diplomate. Svetujem vam: Idite v London. Na vsak način bodo tam pogrešali tak talent kot je vaš. In poročevalca za glasilo koroških janičarjev gotovo tudi potrebujejo. Diplomati vam bodo tudi v razlaganju § 95. kor. obč. reda v vašem zmislu, prav dali — jaz tega žalibog ne morem. Čisto tiho vam na uho povem, da me je bilo sram, brati vašo razlago in vaše naziranje o § 95. kor. obč. reda. Le pomislite: § 95. obč. reda je »Prtigelpa-ragraf« za župane in vi ga spravite v zvezo z občinskimi volitvami! Primojdunaj! Kdor vam verjame, bo težko prišel v nebesa. Da ste, kakor pravi članek v »B. Z.«, še za kaj boljšega sposobni, kakor sem trdil jaz v svojem »Poslanem« in da niste tako neumni kakor tisti, ki pustijo svojo luč v »Miru« svetiti, to v svojem globokem spoštovanju do vas brezpogojno priznam — a če bi bili Ukovski občani tako zabiti, da bi vas volili, potem si naj vtaknejo mačji rep za klobuk. Na vaše končno vprašanje: Če morem trditi, da delate proti postavi, odgovarjam z jasnim: Da! Saj dokažete to sami! Ko bi bil Kristus danes še na zemlji, bi vam z vso pravico zaklical besede: Vi ste kačja zalega! Vaši članki me pustijo popolnoma hladnokrvnega in mirnega in naj izhajajo in se nahajajo, v katerem svinjskem koritu hočejo; kajti vedite, gosp. dopisnik »B. Z.« ali »Fr. St.« — kateri bo prejkone identičen — »Wer Licht verbreiten will wie der Mond, muss sich auch von den Hunden an-bellen lassen, wie der Mond. Aber er geht ruhig seinen Weg weiter.«
Grafenauer, drž. in dež. poslanec.
Loferifs&e številke.
Gradec, 30. aprila: 44, 75, 40, 24, 23. Line, 5. maja: 55,	1, 79, 32,	2.
Tržne cene v Celovcu
30. mal. travna 1913 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litrov (biren)	
			od		do			
			K	V	K	v	K	V
Pšenica ....			23	83	24	50	15	20
Rž		, .	•	21	42	23	—	12	94
Ječmen ....	.		—	—	—	—	—	—
Ajda		. .		21	38	23	10	7	82
Oves		. •		—	—	—	:—	—	—
Proso ....	, .		—	—	—	—	—	—
Pšeno ....	• .		—	—	32	16	20	—-
Turščica . . .	. .		—	—	—	—	—	—
Leča		. .		—	—	—		—	—
Fižola rdeča . .	, .		—	—	—	—	—	—
Repica (krompir)	. .		6	—	7	20	3	—
Deteljno seme .	.		—	—	—	—	—	—
Seno, sladko . .	.		9	—	11	50	—	—
„ kislo . .			6	—	9	—	—	—
Slama ....	. .		4	—	5	—	—	—
Zelnate glave po 100 kos.			—	—	—		—	—
Repa, ena vreča	• •		—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter	. .		—	24	—	28		
Smetana, 1 „	.		—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	40		
Sur. maslo (putar), 1		»	2	40	3	60		
Slanina (špeh), pov. 1		11	2	20	2	40		
sur. 1			2	—	2	20		
Svinjska mast .	. 1	n	2	20	2	40		
Jajca, 1 par	• •		—	16	—	16		
Piščeta, 1 par .	• •		2	80	3	60		
			—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	• •		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m2.			2	80	3	60		
30	„	„ mehka, 1 ,		•	2	50	3	20		
			100 kilogr.					
	Focrez		živa		zaklana		■i	
Živina								
	od	do	od	do	od	do	1	s
	v kronah						Oh	Oh
Konji									—	—		-
Biki'		300	—	—	—	—	—	1	1
Voli, pitani . .	—	—	—	—	—	—		—
„ za vožnjo .	—	—	—	—	• —			““
								—
Krave ....	266	420	70	—	—	—	20	12
Telice ....								
Svinje, pitane .						150	3	3
Praseta, plemena	16	48	—	—	—	—	200	160
Ovce		—	—	—	—	—	—	—	—
Koze		—	—	—	—	—	—	—	—
Veter in slabo vreme prinašata razne nevarnosti in zlasti glava in obraz se ne dasta nasproti napadom z obleko tako dobro varovati, kakor ostali del života. Zobobol, nevralgija, bolečine v ušesih in v glavi so zato vsakdanje. Zato še enkrat priporočamo čitateljem, da imajo doma vedno Fellerjev bolečine lajšajoči zeliščni esenc - fluid z znamko „Elza-fluid ‘, ali če ga nimajo, da ga naročijo pri lekarnarju E. V. Fellerju, Stubica, Elza trg št. 67, Hrvatsko, 12 steklenic za 5 K franko.
Hiša z inventarjem, živino in stavbnim lesom je skupno ali pa vsako posebej naprodaj. Se dà tudi v najem od 15 do 34 birnjev. — Janez Reichmanu, pd. Lesjak v Bilčovsu, p. Bistrica v Rožu.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže" ! Naročajo se v pisarni „ Slovenske Straže" v Ljubljani.
liiorejska ièw v Tolstem vrbo,
r. z. z o. z. vabi na
redni občni zbor
ki se bode vršil
dne 12. maja 1913 oh 2. uri popoldne v prostorih g. And. Oset v Tolstem vrhu (Tolstovrška slatina.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo tajništva.
3.	Odobritev računskega zaključka 1.1912.
4.	Poročilo revizijskega zapisnika.
5.	Volitev odbora.
6.	Slučajnosti.
Opomba. Ako bi ob določenem času ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem kraju in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Začasno poverjena služba organista in cerkovnika za župnijo Vetrinj-Zakamen se stalno podeli — tudi takoj. Prosto stanovanje (3 sobe), mesečno stalnih od občine K24'66 in približno toliko službenih dohodkov. Prosilci — neoženjeni cecilijanci imajo prednost — blagovolijo naj se obrniti na župnijski urad Vetrinj pri Celovcu.
Vsled balkanske vojske je zaostala množina lepo sortiranega, zajamčeno pristnobarvnega in pralnega blaga, ki se prodaja po 50o/o pod izdelovalno ceno : Kanafasi, oksfordi, cefiri za srajce in bluze, modrotiski za obleke in predpasnike, Sifoni, platno, deleni, brisalke. Razpošilja
tkalnica Austria
GleBhtihel pri Novem Mestu n. M. Dolgost ostankov je 3 —18 m.
Pri naročilih dveh zavojev se pošlje franko.
Najboljšo in najmodernejše sukno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto. J
Proda se posestvo
s praktično urejenim gospodarskim poslopjem in 15 oralov skupnega zemljišča. Ceno pove in dotična pojasnila daje Jožef Bregar pd. Novak, vas Kamen, pošta Tinje na Koroškem.
Častna izjava.
Jaz Jožef Pirkl, kovaški mojster v Srednji vasi (Obermitterdorf), izjavljam, da nisem imel vzroka, gospoda Jakoba Luschin, pd. Durnbergerja na Krasnici, radi žagarskega računa Franca Schicher, pd. Maršnika na Gruči, nepravega ravnanja dolžiti, prosim gospoda Jakoba Luschin radi po U, 177/13/1 obtoženega dejanja za odpuščanje in se mu zahvaljujem, da je od obtožbe zoper mene odstopil.
[rane javora
trgovec v Bovcu, primorsko
ima veliko zalogo mastnega izvrstnega sira kakor tudi skute naprodaj. Cena siru je K 174’— za meterski stot, skuti pa K HO-— za meterski stot v Bovcu. Obenem se najvljudneje priporoča slavnemu občinstvu.
nni—ir-ir-inr-ig-ir-agacacaacnaapn
| Q ai M si. M v Mi !
Q	je nanovo izšla knjiga:
l Mile »hii leta |
g	(Slovenski Gonne).	I
[| Priredil msgr. Valentin Podgorc. Q
0 Mehko vez. K 4'—, za družnike K 3'—, Q H po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. [ n K 5-40, za družnike K 4'—, po pošti n jj	40 vinarjev več.	g
#
Hranilno inposojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.

KaffiSflKtivno IFmmtiipss zdrcMIišče : : I OpilLK
oo KrsojsKeni, Dostsja Slražii-Tsspiice m oelsnj. železnici.
Toplice z indiferentnimi snovmi z 38° C, dnevne dobave čez 30.000 hi radioaktivne tople vode, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. — Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Pjospekti in pojasnila brezplačno pri upravi kopališča.
Ne smele pozaMti, j
da dobro in pri-stnobarvno blago vsakdo direktno pri izdelovatelju najbolje in poceni kupi.
Kdor rabi lanene in bombažaste kanafase, cefire, rjuhe, damaste, batiste, svilo, atlase, blago za dame in gospode, platno, brisače in druge tkanine, naj se obme na znano krščansko tvrdko
JAROSLAV MAREK "“ž1”*
v Bistrem pri Novem mestu ob Met. Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto.
V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cedra, de-lena, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 kron, prve vrste za 20 kron, najfinejše vrsto za 25 kron franko po povzetju. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Srajce za gospode iz cefira in oksforda 1 komad po K 1*80, 2*20, 2-69, 3*-, 4*— in 4*50. - Odjemalcem najmanj 6 srajo pošljem poštnine prosto. — Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. — Dopisuje se slovensko. -V enem letu nad 300 priznalnic od Slovencev.
Ugodna prilika!
Proda se hiša, V4 ure iz trga Gušta-nja, v ravnini, 5 oralov sveta, gotovine je treba okrog 2000 K. Več pove Franc Lečnik v Guštanju (Koroško).
Ne le
dobra, ^
ampak
ftajholiša kma na svetu je
„Vulkan“-
kosa
ki jo oddaja edino le trgovina
železja ,Pff SÌUÉI S?BSÌ‘
(poleg gostilne „pri Tigru“)
J. B. Hafner
o CeloocD,
Paradeisergasse 3,
grablje, sploh ž e 1 e z J e vsake vrste točno in po najnižjih cenah.
Preprodajalci kos se iščejo v Podjuni in v Rožu.
o!
\\
Srake v korist ..Slovenski Straži"! | g©§ kron !
frankov znaàa’o’frffslfo^nih 6 žrebanjih 131	Č3 BlOj ÉÈSVÉG kOfSÉ ifflatilO"
glavsi§'Idt9^itkš lirikih srelkš
Vsaka srečka zadene in ima trajno denarno vrednost! Kupnina se poravna v mesečnih obrokih po samo 4 K 75 vin. Kupec zadobi izključno igralno pravico že po vplačilu prvega obroka.
Prif3@tiEìi£ Jlrsbaisfg f. limili W3a 2,$B7a©m
kron oziroma frankov znašajo pri vsakoletnih 15 žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mesečne“obroke po samo 6 kron 25 vin.
Naročila sprejema in pojasnila daje za „Slov. Stražo14 g. Valentin Urbančič, Ljubljana. Sprejmejo se provizijski zastopniki!
štM1' Razglas.
Občinski lov občine Lipa nad Vrbo, kateri obsega v površni izmeri 1308 ha 2 a 76 m2, se bode v soboto dne 10. majnika 1.1. ob 3. uri 15 min. popoldne potom javne dražbe v najem oddal.
Dražba se vrši v občinski pisarni v Lipi nad Vrbo, kjer ležijo tudi dražbeni pogoji na vpogled.
Izklicna cena znaša 540 K, vadij (varščina) 54 K.
Županstvo občine Lipa nad Vrbo,
dne 30. aprila 1913.
Župan: Valentin Falle.
ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh. Cena lončku z jimčujočim pismom 1 K. Kemeny, Košiče (Kaschau), I. poštni predal (12/829) Ogrsko.
us pezils žsaiii na mak ffaag?
Slavno 40 let tisočkrat preizkušeno in patrjsno anti-sspsko
varuje pred onečiščenjem, vnetjem ran, lajša bolečine, pospašuje celjenja in je s svojim mnogostran-sklm učinkom tudi kot omehčujoča mazilo, ki vleče, v vsaki hiši neizogibno.
1 škatljica 70 v., po pošti proti predplačilu se za K 316 pošljejo 4 škatljice, za K 7*— 10 škatljic franko na vse postaje Avstro-Ogrske.
Glavna || E£?lIf2£|Ef? c. k. dvorni zaloga llblHIdobavitelj, lekarna ,.pri črnem orlu"
v Pragi HI.-2Q3, voge! Norudove ul.
Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji.

POZOR!
Vsi deli zavaja so opremljeni z
varstvano znamko £3*

Edino slDnensho narodno irgoosba-Dbrino podjetje
Hotel Trabesinger
P	llelilssisilia seste št. 5.
Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela
S,

* • ;
Molzna in Josipina Leon.
^ -V. ^ ,Y , . -v: ^ rT^.- >' ; VV - - , ; V*.-4



v	- h.:	•
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.606. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'—.
Rems vinse ne tojižice se eliie-steleio po
4 0
od dneva viene da dneva vzdloa.
Rentni davek piada banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjoje In eskomptuje Izžrebano vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečko proti kurzu! izgubi.
Vlnkuluje in devlnkoluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetn, Trstu, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu.
Denarne viene v tekočem računu obrestujejo se:
proti 31 teol p proli fiO leiol pl o|
OppOVBii PO « 0 OflPOVBlli PO « |'2 ji)
Lastnik In Izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska KatoUška Uskarna v Ljubljani.