List za šolo in dom.
--«CSeSSSSSEESS^--
Izhaja 1. in 15. dne vsakega meseca, in velji za celo leto 3 gold. 50 kr. za pol leta 1 gold. 30 kr.
Tečaj X. V Ljubljani 15. julija 1870.	List 14.
Pasi zemlje.
Spisal Fr. Govekar.
Zemlja, na kteri prebivamo in na kteri živi milijonov živali, ter raste brez števila rasllin, je zelo velika obla, ktera ima v obsegu 5400 nemških milj, in prosto plava v zraku. Za to je nemogoče, da bi solnce vse njene dele o ravno tistem času enako razsvetlovalo in ogrevalo; ampak le tisti kraj (in ta je vselej le eden), na kterega solčni žarki na vpik padajo, je naj bolj razsvetljen in ogret. Zavoljo vednega zemljenega sukanja se pa kraj, kterega zadevajo navpik padli solnčni žarki, vsaki trenotek spreminja. Vsled vednega sukanja pa nastane pri tem kraju kakor nezvezani obod okoli zemlje, zavoljo na pošev nagnjene zemljine osi, ter se z začetka vsaki dan 1/4° premice proti polnočni ali poldanski strani, in tako postanejo zavoljo vednega sukanja kakor zareze, ktere se od enega povratnega kroga premičejo do drugega; pol leta bliža se od poldnevne proti polnočni, pol leta pa zopet od polnočne proti poldnevni. To se more učencem pojasniti, ako vzame učitelj malo prevotljeno platnico, ter jo tako derži proti solncu ali luči, da solnčni žarki padajo na zad deržečo oblo (ktero naj pa učitelj vedno suče in obrača).
Ivedar se 21. sušca kraj, kterega zadevajo na vpik padli solnčni žarki, vjema z zemljino osjo, takrat imajo ondotni prebivalci opoldan solnce ravno nad svojimi glavami, ter lastna senca pada jim na noge. Od tega dneva pomika se ta kraj po zarezah vsaki dan proti polnoči po y4° (94/365), da dospe 21. rožnika do povratnega kroga, raka; tako se v tem krogu končava sukanje. Potem se pa zopet od tega dneva po y4° pomiče proti poldnu, kjer se zopet 23. kimovca vjema z zemljino osjo. Ravno
tako se od 23. rožnika vedno dalje pomika, da 21. grudna dospe po povratnem krogu v znamenje kozla, od kodar gre potem zopet proti ravniku zemlje. To vzrokuje, da imajo prebivalci pasa med obema povratnima krogoma vsako leto dvakrat solnce ravno nad glavami, in ker solnčni žarki te kraje med sukanjeni močno zadevajo, je očitno, da je pod tem podnebjem zelo huda vročina, ter se tudi ta kraj zove „vroči pas zem lj e".
Tini bolj pa, ko se od tega kraja proti polnočni ali pol-dnevni strani približujemo, toliko hladneje je zrak, saj je obče znano, da ima bližava morja, visokost ali nižava kraja, kakor tudi, ali je kraj gorkim ali merzlim vetrovom odpert, na podnebje velik vpliv. Občuti se tukaj večkrat še prej, ko dospemo v polarni ali tečajni krog, po zimi dosti budi mraz. Zato pa imenujemo kraj ali podnebje med povratnima in polarnima krogoma „srednji pas zemlje". Nad tečajnikom je pa večji del leta vsled po strani padlih solnčnih žarkov, in po mesecu dolgih nočih skoraj vedna zima, od tod tudi kraje med obema tečajaina imenujemo „m e r z 1 i pas z e m I j e".
Po takem štejemo pet pasov zemlje: enega vročega, dva srednja in dva merzla. Po tem kratkem vvodu obernimo in pre-liiišljujnio vsakega bolj natančno!	(Dalje prih.)
Stari in mladi Slovenec. Uli j«
/S. Ulij stsl. alvcus; nsl. ulj, vul cava arbor, vulnjak , vulinjak apiarium, vulišče alveare, čes. oul, polj ul; ule ulese pa glej gr. dvlrj.
U militi.
O. Umiljg,- I i.s i consolari, — s§ compungi; umiljati comniovcre, — sg commovcri; umiljenü miserabilis, tristis, - Ijeno - e miserabiliter.
S. Uinilino nientc commota; — lostiviti placare, — stivilo piaculum.
Iniii.
O. Mens, animus; umisky špiritu, intelligibiliter; ume-nije scientia, adinventio; bnlg. um, umština.
<S>. Ta reč nima nobenega uma, nima nič uma die sachc ist ohne wahre form, nicht wie sie sein soll,
Umüka.
O. Uuiüka f. rail, mük defeclus; uuiyc-ykati pa rapere.
»S. Pšenica umika, ne daje po merniku od nasada.
I niči žit i.
Jaz sem pisaril doslej le uničili ali vničiti; stsl. pa je uničiž&ti - iti, - žavati - evati - ivati, - cižali - žili nihili lacere, exsecrari; - sg.
Uprediti — premiti.
O. Uprediti - ždg, - diši antcverterc; u p remi ti - mljati dirigere.
S. Upreiuü adj. pa je perlinax, upremo adv. obstínate.
L1 raniti.
8. Uran i ti - njati properare, mane surgere; uran i t i-njati vulnerare.
O. Rana je a) vuluus, llagrum, raniti vulnerare, verberare, ranavü adj. flagellatus; rana b) i ranije tempus matutinum, raniti mane surgere, rauü adj. matulinus, nsl. z ran j a bung.
Urokü.
O. Sententia, peusio, stipendium, cibi porlio; - külivü - cilivü qui incanlat, uročinii definitus, uročište fatuin.
8. Ureči fascinare, urok incanlatio, uroki das be-schreien, ima uroke, vurčiti; serb. uroči, urokljiv Iciclit zu besclireien.
Uresiniti — Urgsiti.
O. Urésínjíj - niši confirmare; urgšij-siši ornare.
8. Kje so v res i li obilni t. j. serb. ures, hrov. urelia decor (cf. résínü etc.)
Usma.
O. Usmije, usmü corium, indumentuin, — mari coria-rius, — mošivici sutor, -rískü sutoris, -mijanü-ménü coriaceus; ser. vas legere.
S. Imate tudi usnije, - njanü - nijanü - nijatü, kar nsl. usinje, v usnije, usinar, usinjar alularius, usenat, usinat ali navadno usnje, usnjat.
Utoliti — «tešiti.
O. U t o 1 j fj, - liši arcere, suailere, mitigare, - Ija - vati compescere, - sg reconcilian, utolivü placabilis; utešiti-ati sedare, - sg tranquillum iieri.
S. I nsl. utoli otroka, utoliti se t. j. utolažiti se; cf. utišiti - ati sedare , se tranquilluni fieri.
l'tggati.
O. U(ggaj% - ješi i u t § g n % t i - n% - neši posse, otiuni habere, differre.
S. Kar nsl. vtegnoti ali utegniti otium habere, cf. čes. ne tahl toho dorieci.
l'sidü.
O. Pa ušidi, usüdü, ušilici, uslecü fugax cf. uhodivü fugitivus, uhodü transfuga.
Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja.
Spisuje Josip Levičnik.
»	Motto: „Nulla dies sine line« I"
Stirl rimtjanski pregovor.
Od kermnih rastlin prestopili smo bili z gospodarstvenim ukom na kupčijske rastline. Govorilo se je naj prej o lanu, ki se je k nam vselil iz Jutrovega, in se je mislilo, da se bode bolje razširjal, kakor pa se. Lan namreč glede podnebja ni zbirčen, in se dobro ponaša tudi po planinskih dolinah in ob morskih obrefiih. Naj boljše mu služi vlažno, ilovčno-peščeno, plevela prosto zemljišče. Prepogosto naj se ne seje na eno in ti ?sto njivo; kakih 6 'et naj mine vmes. Po žitu lan sejati ni dobro, boljše predhodnice so mu konoplja, detelja i. t. d. Tudi na novo narejenih njivah se dobro sponaša. Neposredno gnojenje mu ne stori dobro. Zgodnji lan je boljši mimo poznega, tim več, ker mu o suhih poletjih rade bolhe nagajajo.*) — Priporočevalo se je pri tej priliki zopet rusko (rigajsko) seme, ker baje ondi na dober semenski pridelek posebno gledajo. Povedalo se je dalje, da imajo na Belgijanskem navado, da čez lan napravijo nekako mrežo iz protja in slame, kar mu služi v podslombe (Geländer), ga varuje poleganja in tudi stori, da visokejše raste. Ker plevel lan v rasti zelo zaderžuje, ga je torej treba dobro pleti — včasih celo dvakrat. Tudi nevgodno
*) Zoper bolhe rabijo po besedah g. docenta, v nekterih krajih ta-le pripomoček: Napravijo namreč (po mojih mislih naj bolje na dva kolesa) leseno omaro brez dna, jo namažejo od znotraj z smolnjakom, ter vozijo ta voziček po lanu gori in doli. Bolhe se s tem oplašijo, kviško — v omaro — poskačejo, ter se tako vjamejo in poginejo.	Pis.
vreme, zlasti suša, kmali po setvi je lanu zelo škodljivo. Kakor sploh za vse rastline, je tudi za lan naj bolje, ako Bog pošilja o svojem času solnce in zopet o pravem času pohleven dež. Kdor hoče dobiti dobrega semena, naj ruje lan pozneje; kdor pa želi pridelati dobro predivo, naj ga ruje poprej — vender prezgodaj ne! — Oboje hkrati: dobro seme in predivo nam lan ne more dati.
Glede godenja lanu se je priporočevalo več načinov. O razgrinjanju, kakor je v naših gorenskih krajih v navadi, se ni govorilo, ker o deževju lan preveč terpi; bolje je torej, ako se poveže v šopke (velike, kolikor roka obseže), ter postavi po polji v kupčike, in sicer vetru ne nasproti, da jih ne more sapa prekucniti. Naj bolje za laneno godenje je, ako se verstita solnce in dež; o preveč suhem vremenu je zelo dobro za lan, ako se z vodo kropi. — Pripovedovalo se je dalje še o drugih načinih godenja s toplo vodo, s soparo, in tudi z merzlo vodo, kakor delajo pri tem obdelovanju zlasti po Belgijanskem; — ker pa ravno sedaj naše „Novice" o predivstvu posebno dobro in natančno pišejo, častite in blage sobrate zavračam na one članke; le to naj še omenim, da je g. docent posebno vneto priporočal, naj bi se osnovale po deželah družbe, ki naj bi skupovale lan koj na steblu, ali pa neposredno po ruvanju in ga potem pravilno godile, ter v dobro predivo predelovale. *) Meni se je ta nasvet kaj dobro dopadel, ker vem, da godenje lanu da kmetu veliko truda, pa mnogokrat nazadnje še slabo predivo, prav po besedah pregovora : „Nevedna kuharica tudi iz dobrih reči naj več slabo jed skuha".
K sklepu tega uka pokazale so se nam tudi še razne terlice v modelčkih.
Kot daljna kupčijska rastlina imenovala se nam je ščetica, ki jo Nemci zovejo ^Weberkarde", in se rabi pri tkanju sukna, da se z njo žlahtnejše nitke izcukajo. Imenujem to rastlino zlasti za to, ker nam je g. profesor določno djal, da naj bi se morebiti po Kranjskem pridelovanje te rastline posebno priporočevalo. (Na Štajerskem baje to rastlino že gojijo, in se nam je priporočevala v ta namen tudi knjižica „Tibers Weberkarde".) Dalje govorilo se je o ogeršici in maku. Ogeršica je vsled kamnitnega olja (Petreoleum) in mnogih živalskih nji sovražnih merčesov prišla zelo ob veljavo; bolji dobiček daje pridelovanje
») Glej 23. in 24. list letošnjih „Novic"!	Pis.
muka, ki se lahko drago prodá; zahteva pa nasprotno tudi obilne strežbe- — Kot poslednja kupčijska rastlina imenovala se nam je solnčnica, ktero so tudi „Novice" že mnogokrat pri-poročevale našim gospodarjem.
Zadnji nauk o poljedelstvu bil je o oskerbljevanju travnikov in senožeti. O tem je gosp. docent mnogo in prav resničnega govoril. Djal je, da imamo o livadah mnogo lepih rekov in pregovorov (celó pesniki jih preslavljujejo), — da imenujemo in imamo travnike in senožeti za „mater poljedelstva", da tirjamo in tudi dobo m o mnogo od njih, — nazaj pa jim nič dajati nočemo. Zlasti o planinskih senoželih se dandanašnje mnogo toži, da dajejo premalo dobička. I'a — to je čisto naravna reč. Namesto, da bi se jim dajalo kaj živne moči, jemlje se jim nasprotno edino dobro, ki so ga do sedaj imele, namreč hladivna senca gojzdev in koščatih dreves, ktera ljudje, zlasti naše dni, neusmiljeno sekajo in vkončujejo. Dobro je torej g. docent djal: Kmet naj ravná pravično z livado, — gnoji naj ji! Naj bolje za travnike in senožeti je gnoj iz hleva; a tega nekaj zmanjkuje, nekaj ga pa tudi, zlasti na visočine, celo spraviti ni moč. Gnoji naj se torej travam s kompostom, z dobro persljo, z gnojnico; za livade s kislo travo so dobri tudi: apno, mavec, mineralične soli, pepel in koščena moka. Ker voda travnatim rastlinam daje posebno veliko živne moči, je kaj dobro, ako se napelje iz kakega potoka po malih prekopih na travnike in senožeti, da se po potrebi čez nje razliva. Potoki, ki tečejo po glinastih zemljiščih, tudi deževnica, ki prihaja od kakih vvišenih vasi, kjer je poplaknila cestno blato in gnoj, so za trave iz-verstna hrana. Voda daje travnikom varstvo zoper sušo, pa tudi zoper zmerzlino. Kdor se o pomladi, zlasti marca in aprila meseca, ko merzli vetrovi brijejo in razsajajo, boji zmer-zline za travnike, naj jih le brez skerbi postavi pod vodo (se vé, če mu je moč); celó po slani je zjutraj pred solnčnini vzhodom dobro vodo na travnike spuščali. *) Močenje travnikov zatira tudi plevel. Voda pa na livadah vendar tudi lahko škoduje, zlasti, če nima potrebnih lastnosti. Tako n. pr. je v to
*) Slana sama po besedah g. docenta travnikom in senožetom ni škodljiva; tudi je ravno pri tej priliki mimogrede gosp. profesor povedat, da mesečni svit nima merzlote, kakor nekteri napak mislijo, ampak veliko več celó nekaj malega gorkote.	Pis.
dobra mehka voda iz potokov in rek; sludenčnina ni veliko prida. Tudi na zemljišča je gledati. Livade na ilovnati zemlji, zlasti ako se studenčnina nanje napeljuje, se s tem še oslabijo in pokvarijo. Peščeni svet se z zamakanjem gotovo zboljša, naj boljšo pa stori to zemljiščem srednje rodovitnosti. Tudi ob-nebje ima pri zamakanju svoj vpliv.
Zamakajo se travniki in senožeti lahko na dva načina. Čez gorske livade se more voda napeljati, da se počasi v mnogih prekopčikih čez nje razliva; ravninske livade pak se morejo vravnati tako, da se lahko vse hkrati postavijo pod vodo. Poglavitni čas za to je v jeseni; takrat naj se po zadnji košnji več dni spušča voda na livade, in naj se ene dni preneha, in zopet namaka. Spomladansko pogostno zamakanje ni dobro, ker zemljo preveč shladi. Le zoper zmerzav se sme rabiti namakanje, zatem takrat, kedar že trava nekoliko odraste; potem ene dni pred košnjo, ravno tako tudi po košnji, in ako je suša. Čez zimo vode na livadah puščati ni dobro; k večjemu sme biti to tam, kjer raste veliko mahu. ltovčeki, ki vodo po travnikih vodijo, naj bodo vedno v primernem stanu.
Livade naj se kosijo takrat, ko začenjajo dobro cvesti. Nekteri mislijo, da se z zrelo travo, t. j. z odpadlim semenom zrele trave livade zopet osejejo, pa ni tako. S travnatim semenom se namreč zatrosi tudi plevel v zemljo, in se s tem mnogo škoduje.
Slabo, staro seno naj se živini ne poklada!
Konečno spregovorilo se je še nekoliko o pašnikih. Povedalo se je, da se morejo zboljšati, ako se nepotrebni germi in robidje posekajo, ker oni pašnike zmanjšujejo in med drugim tudi ovcam mnogokrat pulijo volno. Ako se hočejo germi po pašnikih ali krog njih imeti, naj se zasadijo kaki dobri in koristni; tudi drevesa zastran sence na pašnike sadili je kaj dobro. Kamenje naj se odstranuje, mnogokrat se celo lahko prav dobro porabi za staje, zidove itd. Škodljive rastline naj se izkopujejo in sežgd. Povedal je g. profesor, da imajo v nekterih krajih pastirji na dolgih palcah nasajene male mati-čice, s kterem plevel izkopujejo, slopnje za živino vravnujejo in tudi blato in gnoj narazen razmetavajo.	Posebno
kravjiki so za pašnike zelo škodljivi, ako se celi ležati pustijo
Glej VI. Hartingerjevo podobo, in beri njeni natančni popis!	Pis.
**) Res kaj lepa, koristna, vse hvale in posneme vredna navada! Pis.
in se kmali ne razberskajo. V sercu sem torej popolnoma prav dal g. profesorju, ko je djal: Pastirji naj na paši delajo, in naj ne pasejo ves božji dan lenobe! Zlasti po planinah naj bo zadnje delo plančarjev v jeseni to, da gnoj iz staj skidajo, raztrosijo po pašnikih, ter ga potem z dobro perstjo zasujejo. Tudi gnojnica naj se skuša od planinskih hlevov tako odpeljati, da pride pašnikom v korist.
K sklepu tega poglavja je gosp. docent še obžalovaje omenjal, kako lahkomišljeno se ravna naše dni zlasti po gorah z gojzdi in drevjem, vsled kterega vkončevanja hude plohe in nalivi zemljo spirajo, in odtod tudi pride, da vidimo vedno več goličav. Z vnetimi in resnično skerbljivimi besedami nam je torej učiteljem govoril na serce, naj stavimo pri vsaki priliki ves svoj vpliv v to, da se pašniki ne bodo dalje tako vkonče-vali, kakor se godi, žalibog, zlasti zadnja leta, — marveč da bi se zboljševali po vsi mogoči moči v večjo korist planinskih pokrajin in sploh gospodarstvenega napredka!	(Dalje prih.)
XIX. splošni nemški učiteljski zbor.
Po poglavitnisih čerticah spisal Fr. Govekar.
(Dalje.)
Drugi dan začelo se je zborovanje ob 9. uri; na dnevnem redu bilo je vprašanje „o verskem nauku".
Triescher iz Trebiža na Moravskem govori pervi, ter pravi, da med verstvom in verstvom je razloček, in da na ktero stran naj se oberne pedagogika, ni več dvombe. Naj imenitniši pedagogi IVouessau, Pestalozzi, Diestervveg poganjali so se za prostost duha. Vera pripravlja človeško serce, ter napeljuje voljo k djanskemu nravnemu opravilu. Svojo kal ima vera v sercu, učenost je drevo, korenika pa je vera. Vera in učenost si ne nasprotujete, timveč še eno drugo pospešujete.
Dr. M. Sulce pravi, da naj se v ljudski šoli kerščanski nauk obravnava prosto v smislu sv. pisma. Brezverske šole so pa povsodi nesreča. Da bi se samo nravstveni nauk brez kerščan-skega nauka učil, to se še ne inore misliti. Ako bi hoteli vero iz šole odpraviti, bi se to ravno toliko reklo, kakor da bi ji vzeli dušo, kajti vera je čez vse potrebna. On tedaj predlaga: 1. ljudska šola brez kerščanskega nauka ne more shajati; naravstveni nauk brez ker-ščanskega nauka se ne da misliti, ker brez tega šola svojo nalogo ne more izverševati; S. verski nauk naj se ne podučuje po čerkah, ampak v duhu sv. pisma; staršem naj pa bo dovoljeno, da svoje otroke v veri v tej ali v uni šoli puste podučevati.
Dr. Dittes pravi, da so se do sedaj dovolj pečali o šolstvu poli-tikarji in duhovniki, in je tedaj pravično, ako o tem tudi učitelji spregovore. Dalje omenja imetnosti verskega vprašanja in pravi, da se v obče vjema z mislijo g. Triescherja, da pa ne priterjuje, kar je on govoril o razločku med naukom in vero. On misli, da naj bi se veronauk izročil učitelju, ter našteva, kako naj bi se zato vredila primerna knjiga. Nekaj pa se o tem more prenarediti, kajti tako, kakor je sedaj, ne more biti dalje. Nejevera se čedalje bolj množi, in to uzrokuje cerkev, ktera je do sedaj imela vso izrejo v oblasti, deržava pa jej je le hlapčevala in stregla. Naj se tedaj ueiteljstvo v vsakem obziru popolnoma od cerkve loči.
Gotzel, vodja z Dunaja, zavoljo velikega vtisa, ki ga je zboru vtisnil Dittesev govor, ne more govoriti, tedaj izroči svoje predloge pismeno. Po kratkem prenehanji govori potem Binsdorfer za Gotzelnov predlog, Neumann pa za Dittesov.
Obert, fajmošter iz Erdeljskega: „Misel, da bi se poduče-vanje v kerščanskem nauku v šoli opustilo, je popolnoma kriva. Verski nauk je svojo veljavo zgubil le vsled tega, ker se otrokom podaja po mehanični poti iu v preveliki meri. Učitelji prezirajo verski nauk le zavoljo tega, ker jih silijo dogmatiko podučevati. Ako se verski nauk učitelju odvzame, tedaj izroče se učenci moči, ktere namen je nepoznan. Predlaga: I. ljudska šola se z nadzorništvom duhovskim ne zadovoljuje, verski nauk pa vendar ne more opustiti, da se ne odpove svojemu bistvu, kakor povsod naj bodo pri izberi gradiva in obravnavi nauka le pravila pedagogike merodajavne.
Za dr. Dittesov predlog so: vodja Helnrich, I.ederer, dr. Meier in dr. Pollak, kteri stavi še te-le predloge: 1. ljudska šola verskega nauka ne more opustiti, kakor človeštvo ne, da pa bode mladina verna in pobožna, naj bode šola prosta verskih spoznanj, pravila in nravstveni nauk naj se opira na dokaze in prepričanja dobrega in spoznanje večno resničnega; 2. verski nauk naj učitelj podučuje; 3. gradivo za versko knjigo naj se ne jemlje le samo iz svetopisemskega, ampak tudi iz ljudozgodovinskega, naravoslovnega in naravstvenega nauka.
Kaiser, vodja na Dunaju, se v obče vjema z dr. Dittesom, vendar mu zbor ne dovoli, da bi svojo misel povedal.
Petsch predlaga, da naj se staršem in občinam dovoli o verskem nauku določevati. — Sack in poročevalec se tudi vjemata z mislijo in predlogom dr. Dittesovim.
Potem se je glasovalo, in sprejeli so se ti-le predlogi:
1.	Dittesov: V ljudski šoli naj se verski nauk po svoji vredbi in izpeljavi popolnoma prepusti učiteljstvu; staršem pa je prostovoljno, da se njih otroci tega nauka vdeležujejo ali ne. Dokler pa to do izpeljave ne pride, zdi se pristojno popolnoma izključenje tega nauka.
2.	Obertov: Pravila pedagogike so kakor povsod pri izberi gradiva in obravnavi verskega nauka merodajavna.
Potem še poroča Böhme iz Berolina v imenu sodnika zastran razpisanega darila o naj boljšem delu o vprašanju: „Zakaj naj se učiteljska semenišča predenejo v velika mesta, in zakaj se internat ne vjema z odločilom učiteljstva"? Darilo 35 tol. se je dalo Ernestu Wunderlichu iz Draždan za naj boljše delo.
Ko se na to predsednik za skazano zaupanje zahvaljuje, bil je po predlogu Neumanna odbor za 4 ude pomnožen, in bili so voljeni enoglasno dr. Dittes, Jessen, Bobies in Heinrich.
Konec drugega zbora ob 3 uri popoldne.	(Konec prih.)
Zopernosti so človeku koristne.
Otroci, ktere no straliujejo, so vselej naj bolj razposajeni. Kaj smo mi drugega v očeh božje previdnosti, kakor olroci pod očetovo oblasljo! Sreča dolgoterpeča nas navdihuje z napuhom, ali pa nas zaziblje v dolgočasnost, neslanost in presitnost. Sitno je povedali, pa je vendar resna in imenitna resnica, da nam je nesreča dostikrat potrebna. Naj se druhal posmehuje temu načelu, kakor drago; nemogoče je, da bi nepopolna stvar (človek) zmirom ostala nepokvarjena. Dobro in slabo se pri njem vedno spreminja, to je njegov naravni delež. V nezgodi se človek izobražuje, kakor mornar v viharju in vojak v boju.
Kakor drevesa, ktera veter sim ter tje maje, globokeje korenine naslavljajo in se ojače, tako se žlahtne duše o času viharja, ki verši nad njih glavami, toliko terdnejše in močnejše oklenejo kreposti, nesreče nam odkrijejo visoko imenitno skrivnost naših moči; ko bi vgodna sapa mornarju zmirom jadra napenjala, in bi nikoli ne rabil svojih umetnosti, kako bi se povzdignil nad vsakdanjost? Ko bi pozemeljska sreča zmirom bila nespremenljiva, kje bi se dobivala tista hrabrost, tista močno-dušnost, ki more zdraviti in premagati stiske v življenji! Tedaj je imenitna resnica in velika beseda moža, ki pravi: „Ne verjamem, da bi bila večja nesreča na svetu, kakor če se človeku v življenji nikdar nič hudega ne pripeti". Da, še skoraj več	S
bi se moglo reči: Zopernosti lepšajo življenje. Jutranja zarja bi nas ne očarala toliko, ko bi pred njo ne bila zemlja v tamni megleni plašč zavita. Pomlad bi nc imela toliko radosti in veselja, ko bi pred njo ne bil led in zmerzlina. Kteri zemeljski kraj nam bolj dnpada od tistega, kjer se nahajajo blizo cvetoče
23.1
pokrajine zevajoči propadi, tedaj strah poleg lepote! Kedar v hudem viharju valovi butajo v morske bregove, takrat se mornarji toliko vesele dospevši na kopno, in kedar je po hudi vojski zopet mir, vesele se narodi dvakrat zaželjenega miru.
M.
Iz soglasja.
Vsaka stopnja obojih glasov ima lahko svoj 7. soglas. Naj bolj znani vendar je le 7. soglas pete stopnje. (Dominanten-aecord). Skoraj vselej se mora sedmica razrešili v terco prihodnjega soglasa; ako se to ne zgodi, sme se reči, da je harmonični pogrešek. Zlasti velja to takrat, kedar 7 stoji v vnanjih glasih, to je, v sopranu ali pa v basu. Ako izvirna sedmica za 5. stopnjo stoji v sopranu, zaznjamnja se v pisavi temeljnega basu 7; ako pa stoji izvirna sedmica v basu (kar se večkrat zgodi), piše se pa 2; potem pa vselej sledi G. soglas. Polrebno se mi zdi pojasnili mnogoverslne 7. soglase zato, ker jih nekteri čudno razlagajo, drugi pa tako smešno s številki naznanjajo, da si prederznem reči: „Pisava temeljnjega basa bode tako dolgo nepopolna, dokler se harmonikarji in skladatelji ne bodo strinjali v mislih in vodilih.
Skladatelj se ne more vselej deržali harmoničnih pravil, sicer bi bila včasi melodija preveč enostranska. Poglejmo umetnega Suberta ! Koliko se derži soglasja zlasti, kar liče modulacij? Slavnega Mozarta je tudi težko umeti — torej pravi Schiling v svoji knjigi: „Mozart gelil zu tief".
Pri kadencu se mora skoraj vselej v predzadnjem soglasu slavili sedmica. Prav prijelno za uho pa je, ako se pomudi nekoliko s sedmico na 5. stopnji.
Drugi 7. soglas*) stoji na drugi slopnji. (Glej zgled 1 !)
Tretji 7. sogl. stoji na G. stopnji. (Glej zgled 2!)
v
(Jeterti 7. sogl. sloji na 3. slopnji. (Glej zgled 31)
Peti 7. sogl. stoji na 7. stopnji. (Glej zgled 4!)
Sesli 7. sogl. pa stoji na 4. stopnji. (Glej zgled 5!)
Navedel sem te soglase tudi zato, da g. g. čitatelje seznanjam s svojimi mislimi zastran 7. soglasov.	n Feige/.
Sedinične glas sem zaznamnjal z zvezdico *.	Pis.
m
Zgledi. C - dur.	A - moll.
£ 1	_1 —t—	¡H=i	—	--			* 3	n—t---1
1	—11—			—<2 — - j	1	u	N	
7 7
rM	i *	4 2 5	i	i [=3=3 i	4 2	5	—I
	7 * g -1-	7 7 ::: " ..." & ■ —«----	—	i	7	S)— J ft rî	«

	«	-&-I			|—©—1						
—		F t :							—		
		L|--	L-l-			4-				t?—4=J	. tït:
5 I S « -I
7 7 7 ft
ÜÜÜ
1 4 7 3 6 2 5
4 7 3 6 2
Zastavica.
% r ti kažem vselej barvo razno, Ko prikaže solnce se prijazno, S k pa v roci ostra sem priprava, Ki rastline mnoge pokončava; Brezi teh čerk pa se me bojiš, Kamor kol' jaz pridem, ti bežiš, In če se kedaj pri meni spečeš, Čerki dve imena le izrečeš.
Fr. Cimperman.
\
Ogled po šolskem svetu.
Iz Notranjskega. Ne davno mi pridejo pravila našega učiteljskega društva v roke. Nehote jih prebiram, in najdem v 2. §. pod točko b namero, ktera se do sedaj ni še djansko poskušala, a vendar bi morda izpeljava te praktične misli marsikterega družabnika spodbujala v njegovem dušnem napredovanji. Oni pripomoček, s kterim se more društvo nekaj vspeha nadjati, glasi se tako le: „Društvo bo svoje družabnike spodbujalo, da pismeno odgovarjajo na zastavljena vprašanja, ter jih tako vnemalo za šolsko slovstvo". Ta točka društvenih pravil mi je tako zel6 všeč, da si ne morem kaj, da ne bi odboru učiteljskega društva ponudil svojega nasveta, ter ga za izveršitev v 2. §. točka b omenjeuega pripomočka pridobiti skušal.
Odbor uč. društva naj bi večkrat, 2 do 4krat v letu v svojem organu na vse družabnike stavil vprašanja iz pedagogike in sploh o takih rečeh, ki so neposredno ali posredno za šolstvo važne, toda z vednim ozirom na naše domače šolske razmere. Odbor naj bi odločil potem po težavi in obširnosti vprašanj več ali manj časa, v kterein naj se reševajo te prostovoljne učiteljske naloge. Za naj boljši izdelek, kterega pretresuje nalašč za to izvoljeni odborovi odsek, naj se izpiše malo darilce, ki ga sedaj že more naše društvo žertovati. Naj bolje rešeno vprašanje in pisatelj naj bi se potem v „Tovaršu" naznanila ; kajti to bi pisatelja častilo in druge vnemalo za enako podvzetje. Tako ravnanje bode učitelje, ki se do sedaj niso se nič ali le malo zavedali svojega imenitnega poklica, zdramilo iz svojega duševnega spanja in marsikdo bo za pero prijel, ter se poskušal na šolskem slovstvenem polji. Po tej poti bi sčasoma naše društvo moglo izdati tudi kako šolsko knjigo za ljudske šole. Ako bi se razpisala darila, marsikteri bi se tudi lotil sestave cele knjige in kteremu bi se vendar posrečilo, da bi pravo zadel. Ker je pri sedanjih žalostnih materijalnih razmerah slehernemu učitelju le „vsakdanji kruhek" perva skerb, bode vsakemu pisatelju vstreženo, da bode mimo duševnega dobička dobil tudi materijalno povernilo za svoj obilni trud.
Naše učilnice potrebujejo marsikake domače šolske knjige, zlasti pa to velja za glavne šole in učiteljska izobraževališča.
Tako pogrešamo na glavnih šolah — pa (udi v srednjih — po metodičnih in didaktičnih pravilih dobro vredjcne nemške slovnice za slovenske šole, v klcrej naj bi se slovenska mladina po umnejših načelih in boljšem načinu kol zdaj učila nemškega jezika. „Naša praktična slovensko-ncmška gramatika" in „Praktisch slovenisch-deulschcs Sprach-buch" sle knjigi, ki ne zadostujete več. Kdor jih je le koliko v šoli rabil in le malo pretresoval, bode razvidel njih pomanjkljivosti. Zlasti pa je ves poduk v nemškem jeziku po sedanjem učilncm redu in po sedanjih šolskih knjigah na glavnih šolali nasproti vsem pedagogičnim in didaktičnim načelom in nasproti lastnostim slovenskega jezika, na čegar podlago le se more zidati vsak drug nauk v slovenskih šolah. Pa tudi še drugih knjig potrebujemo, p. primerne knjige za številjenje v višjih razredih ljudskih šol, za pripravniško šolo pa lakih Slovencem še obilo primanjkuje. Pa kaj bom (ako daleč brodil; moj namen je danes, le svoje in morda več učiteljev željo razodeti, glede 3. dru-štvcuih pravil. V počitnicah bode morebiti naj primernejši čas, da bodo učitelji na zastavljena vprašanja odgovarjali. Le na delo, in skušnja nas bode- učila!
Iz Idrije. (Učiteljski -zbori), preteč, m. smo imeli v Idriji okrajni učiteljski zbor. Zbralo se je nas bilo 17 oseb učiteljskega slami v sobi 4. razreda idrijske glavne šole. Namen te skupščine, ktero je sklical okr. šolski oglednik, g. Jukob Mencinger, bila je vsla-liovitev knjižnice za učitelje logaškega okraja. Idrijski učitelji imajo sicer žc dalj časa malo bukvarnico, ktero so do sedaj le za se rabili. Šolski oglednik log. okraja pa je želel, da bi vsi učitelji njegovega okraja, se vč da s primernimi pogodbami pristopili k Icj bukvarnici in vsi kaj koristi od nje vživali. Prašal je tedaj idrijske učitelje, ali so zadovoljni, da se v Idriji na podlagi sedanje knjižnice vstauovi okrajna učiteljska bukvarnica.
Idrijski učitelji so to ponudbo z veseljem sprejeli, in po natančnem porazumljcnju bil je 9. preteč, m. zbor, pri kterem je bilo zunaj idrijskih (udi 8 učiteljev iz dežele.
Zbor prične vodja idrijske glavne šole s prijaznim nagovorom na došle gosle učitelje, jih priserčno pozdravlja, in izrckuje veselje nad tem, da so sc v na nji učitelji idrijskim pridružili, (er pokazali lep zgled k složnosli iu skupnemu delovanju in razumeli važni rek: V družbi je moč.
Na to poprime besedo okr. šolski oglednik iu razloži korist in dobroto učiteljskih knjigaruic, ter nazočim učiteljem prav serčno priporoča, da naj sc po vstanovitvi nove knjižnice prav pridno poslužujejo lepega pripomočka za daljno izobraževanje.
Vodja idrijske šole, g. Juvan, razklada potem, kako je idrijska učiteljska knjižnica nastala, in naznanja pogoje, s kterimi sc more naša knjižnica spremeniti v okrajno učiteljsko knjižnico. Potem sc je pomenkovalo o pravilih za deležnike in družabnike nove knjižnice.
*) Učiteljsko društvo ima že davno na versti to željo, toda marsiklcra skušnja ga je zaderževala, da šc ni ž njo stopilo na javni oder.	Vrcdn.
Sklenilo se je, da slehern družuik plača naj manj 50 kr. na leto. Ker nekteri ne morejo več vterpeti; obljubili so pa drugi več, da bode moč več časnikov naročili in več novih knjig omisliti si.
Ilazgovarjalo se je potem o razpošiljatvi knjig in časnikov in o drugih rečeh, ki jih je bilo treba določiti. Nazadnje je bil pisatelj današnjega dopisa izvoljen za knjižničarja in g. Stegnar in g. Celin pa za pregledovalca njegovih računov in njemu izročenih knjig.
Naznanil sem ti to, dragi „Tov.", zavoljo tega, da svet zve, da sc tudi učitelji logaškega okraja vedno bolj in bolj zavedajo svojih dolžnosti, ter si sami po svoji moči pomagajo do veče izobraženosti. Prihodnjič kaj drugega.	J. Lapajne.
Iz Poloma na Kočevskem. Od tisoč goldinarjev, ki jih je darovala kranjska hranilnica za učilne pomočke v ljudskih šolah, je tudi naša šola dobila lep dar. Poslalo nam je namreč slavno okrajno glavarstvo v Kočevji naslednje lepe kujige: I. ^Naravoslovje za ljudsko šolo" od Stangenbergerja. To lepo delo ima na desetih tablah 330 lepo koloriranih podob. Perva tabla nam predstavlja 13 živali sesavk; na drugi tabli je lepo narisanih 13 sesavk; tretja tabla nam kaže tiče, naj več tuje, kterih je 18; četerta tabla ima i) domačih tic; na peti tabli nahajamo dvoživke, ribe in lupinjake, vseh skupaj narisanih je 18; na šesti tabli so zaželke in hrošči, vseh je 69; sedma tabla ima metulje, in teh je 39; osma tabla kaže mehkače in červe; na tej tabli je videti tudi močno povekšana vodna kaplja; deveta tabla pa ima strupene gobe in nekaj rastlin. Prav lepa je ta knjiga. Dalje smo dobili 3. „Kratek popis cesarstva avstrijanskega"; 3. „Fizika in kemija za pcrveuce" od Avgusta Deckerja; 4. „Die Unterklassc" od Hermana; 5. „Praprotnikovo slov. slovnico za pervence" in 6. „100 naravskih podob iz domovine" od J. A. Moshamcrja. To je prav lepa knjiga, in obsega na 156. straneh mnogo lepega in podučljivega za vsacega učitelja. Dobili smo tudi tri prav lepe zemljevide: 1. Zemlja v po-lutali; 3. Evropa; 3. avstr. cesarstvo. — Hvala lepa torej vsem, ki so nam pomogli, da smo dobili te lepe šolske reči!
Knjige bomo rabili v lastno izobraženje, pa nam bodo tudi zdatui šolski pomoček. Z zemljevidi pa bomo olepšali šolsko izbo, in nam bode učni pripomoček pri nauku o zemljepisju.	Ivan Zamik.
Iz Lesec na Gorenskem. Tudi naša šola je dobila v dar znane učilne pomočke. Priserčna hvala bodi tedaj vsem, ki se spominjajo naših zapuščenih kmečkih šol!	F. I*.
Iz Ljubljane. Njih Veličanstvo presvetli ccsar so z naj vikšim sklepom 30. junija t. I. imenovali pl. Strcmayrja za ministra bogo-častja in nauka.
Imenovani minister razposlal je že c. k. deželnim glavarjem okrožnico, v kleri zahteva, da naj sc verske in šolske postave st rogo izversujejo. Nekterim dunajskim listom pa to ni kaj po godu.
— Zc letošnje šolske praznike bode se v Ljubljani začel tečaj za nauk v telovadbi, v kterega sc bode poklicalo 30 kranjskih ljudskih učiteljev. Vidi se, da vlada vstreza želji, ki jo je odbor uč. dr. za Kranjsko izrekel v svoji 3. seji. Hvaležni smo za to I
—	V zadnjem obenem zboru društva v pomoč vdova m, sirotam in onemoglim učiteljem nasvetovana in sprejeta pravila je vlada poterdila. Več o tem važnem društvu pozneje.
—	30. preteč, m. so učenci mestne glavne šole imeli lepo veselico, ktero so si napravili sami in s pomočjo svojih staršev, učiteljev in drugih prijateljev šolske mladine. Zjutraj ob 7. uri šli smo z malim kardelcem — z blizo 200 otroci — v prijazno okolico do Vevč, kjer se je mladina ves božji dan prosto radovala in kratkočasila — se ve da le pod varstvom šolskega vodstva in svojih učiteljev, med kterimi sta posebno učitelja telovadbe izverstno vravnavala proste telovadbe, ktere so tudi pričujoče starše in druge prišle goste jako zanimivale. To veselico je povzdigovalo posebno tudi to, da so nekteri učenci goslarji še marsiktero zagodli, in da so boljši tekavci dobili tudi precej lepih daril. Take veselice so — posebno mestnim otrokom — prav primerne in podbudljive, toda učiteljem dajo dovolj dela in skerbi, da se morejo lepo izverševati in zadostovati svojemu namenu.
—	V založbi J. Giontinitovi pride kmali na svetlo „globus" s slovenskim popisom, kakoršnega še do sedaj nimamo. Dobro bode tedej doštil vsem slovenskim šolam.
—	Hervaški „Napredak", časopis za učitelje, oilgojitelje i sve prijatelje mladeži, šolski svet vnema za napravo spominka slavnemu Janu Amosu Komenskemu.
—	Deželni odbor na Koroškem je za naj boljši popis koroške zgodovine za šole razpisal 400 gold. darila.
da^ts	sluiltfe n® Kranjskemu
Pri mestni glavni šoli bodo s prihodnjim šolskim letom 1870/71 oddali se dve učiteljski službi s 600 gold. in 500 gold., in dve podučiteljski službi po 400 gold. letne plače. Te službe se tedaj po sklepu srenjskega zbora 5. t. m. razpisujejo do 15. avg. t. 1. Tisti, ki žele dobiti te službe, naj se zglašajo in prošnjam prilagajo:
1.	kerstni list,
2.	spričala od svojega šolanja,
3.	spričalo svoje sposobnosti za učiteljstvo in spričala svoje dosedanje službe pri učiteljstvu,
4.	spričalo o nravnosti in
5.	dokaz, da popolno znajo oba deželna jezika.
Prosivci iz ljubljanskega mesta naj svoje prošnje oddajajo po e. k. gosp. okrajnem šolskem nadzorniku, uni z dežele pa po c. k. okrajnih glavarstvih, in naj jih ravnajo do mestne gosposke.
IHestiia gosposka v LJubljani 8. julija 1870.
Listnica. G S. T. pri sv. E.: Naročnine 1 gl. 60 kr. smo prejeli; 30 kr. imate tedaj tu hranjenih. G. A. V. v O.: Tudi vi ste 40 kr. preveč poslali. G. Fr. Pf. v G.: Vi tudi 20 kr. preveč. G. J. B. v L. p.: „Tov." od preteč, let se ne dobi popolno.
Odgovorni vrednik:
Andrej PraprotnJk.
Tiskar in založnik :
Jož. Rudolf Milic.