1» mmm . po 27. APRIL I Napad Hitlerjeve Nemčije in fašistične : Italije na Jugoslavijo, Id. se jo po prvih (Udarcih do zob oboroženega sovražnika I zrušila,•je bil za ljudstvo jasen dokaz j gnilobe in nesposobnosti buržoazne obla^-i sti. Napočil je zgodovinski trenutek za jugoslovanske narode. Izkoriščeni in ra^-! zočarani nad bivšo državo so se odločili j za oborožen boj pod vodstvom KPJ, I ' Buržoazna oblast beograjske čaršije je ! bila pri našemu ljudstvu zasovražena, so-' cialne krivice velike« Izboljšanje svoje— i ga položaja je delovni človek videl le v : koreniti spremembi družbenega stanja in I novi revolucionarni oblasti, ki bo odpra-j vila kapitalizem in dala pravico ljudstvu, j da samo odloča o svoji usodi, j l I Na pobudo KPS je bila 27, aprila 1941 us- : I tanovljena OF slovenskega naroda, ki je I kot masovna organizacija združevala vse I 2avedne Slovence in jih organizirala za j I oborožen boj proti okupatorju in domačimi I izdajalci, I I Po doseženi zmagi v boju s sovražnikom, j kjer je OF bila nositeljica vseh naporov i raasovnega odpora in organizator vseh pa^- j J triotov slovenskega naroda, se je proime-I kovala v socialistično zvezo delovnih lju-I (SZDL), ki danes mobilizira, vse sile | * I dosego še ene zmage, zmage na gospo- , j barskem področju za procvit in boljše živ-I 1Jenje nas vseh. Sodelujmo v njej, kakor i i smo svoječasno sodelovali v OF, n_MAj Zgodovina 1. maja je zelo bogata in sega daleč v preteklost. Delovni ljudje so pričeli praznovati praznik dela v spomin na kri delavcev padlih v Chicha-gu, leta 1886 v boju za osemurni delovnik. 1. maj je kot delavski praznik vedno bolj prišel do izraza kot praznik delavcev v vseh deželah sveta, zato se je kasneje preimenoval v mednarodni praznik dela. Tudi letošnji prvi maj, dvajseti v zgodovini socialističnih dežel, proslavljamo v znamenju unpehov, ki smo jih dosegli na poti našega družbeno - ekonomskega razvoja. Pred dvajsetimi leti smo majniške dneve dočakali v razdejani, toda svobodni deželi. Čakalo nas je obdobje velikh ustvarjalnih naporov. Takratno gospodarsko in družbeno strukturo smo morali pričeti temeljito spreminjati, da smo dosegli sedanje rezultate. Odveč bi bilo, da bi ob tej priložnosti podrobno in na široko navajali znane ugotovitve o tem, kar smo ustvarili in dosegli od tj 9. MAJ Letos praznujemo 20 - letnico konca velike revolucije naših narodov - svobodo, ki ni pomembna samo za nas, am- anskega do letošnjega prvomajskega pra- če se bomo nalog lotili v tem prepdča- novanja. V tem času je naše podjetje n ju, potem i;»hko pričakujemo, da bo bčutno povečalo proizvodnjo, zvišalo praznovanje tega praznika čez eno leto toriliiost, poveČli 1 o izvoz in namenilo še bolj svečano kot letos in dopolnje— eč sredstev za višjo Sivljensko raven no še z vidnejšimi uspehi, elavcev. To so snaai pozitivni rezulta- i, Id se neposredno odracajo v vsakdanom življenju delovnih ljudi in jih ne lorejo zmanjšati nekatere pomanjkljivos-.i in negativni pojavi, ki se pojavlja— o v socialistični graditvi. Tudi mi, lelovni ljudje člani naše samouprave, v ielitvi dobrin po vloženem dolu, nismo se dosegli tistih ciljev, ki so jih vča- , „ , . ... v i i , ■ pak za ves svet. V okupirani Jugosla- jih izražali na delovnm zborovanjih ob ^ . , . , . , . . . , T , , • . viii se je razplamtel ogenj, ki je za- jrvomajsitih prazniidlh. ile-idanji sistem, , ., “ „v. , . , , n v , ., 1 netil val upora zoper fasizeo po vsem '■lasti pa poueaovana zaarr.anost marsik- | , . , . . . .v i . i I svetu. i(o se ob velikem praznovanju spo- laj ovirajo sT>roscenost našega upravljal- . , . , -L . miniamo heroisKih zmag in nadčloveških :a v boju proti nepravilnostim, ki so ; „ , , , . . . . . žrtev v narodnoosvobodilni borbi m porajajo v zadnjih časih m nas ovirajo ,. , , . . ,. , , , . ., . , 1 hKrati pregledujemo izredne uspehe v ia poti k postavljenem cilju - k napred- i . . . ... . . , .. ,_u | socialistični izgradnji po vojni laliko 1 svoje veselje izrazimo na glas "Svobo- T , v .. . . ., v. ... dni smo že 20 let". Letošnji prvi maj se na raznih področjih gospodarstva verjetno razlikuje od dru- i _ , . , ., . , . , .. . . Te dni smo slavili velik jubilej: dvaj- gin. Povsod primanj_oije surovin, v neka- . ,, , . ,. , , . .1V , . . 1 set let osvoboditve. Ob tej priložnosti tenh podjetjih deviznih sredstev, po- | . . , , . , , . , v , ■ , . . . i so spommiamo vseh, ki so se borili in javlja se nasičenost delovno sile mu- v , j , , , . , , . ... I prelili kri za naso svobodo v kateri potalja se,- da smo v nekatere objekte i ,. _ , . . . . , ; v , . so narodi Jugoslavije zgradili novo investirali preveč sreo.stev. Prvi maj pa! . v . _ ..... , , i domovino. v nedeljo 5. maja je bilo za delovne ljuai nncoli ni bil samo pra- | vv. . _ . . . „. veliko slavje v Ajdovščini na Pnmors- znik, teravec tuo.i aan zbiranja moči za I , . , . . n ’ . ,. , „ .. . . . i kem, kier je pokojni. Boris Kidrič na nadaljne boje. Tudi letošnji prvi maj je , , ' , ., , J . •. fv . , • ta dan leta 1945 sestavil prvo slo- bil nedvomno proslavljen v caksni oblik: . . . r i vensko narodno vlado, ki je povedla nfw Ze zato ker bo bojev se veli:o, ce bomo ,v j •• • i • j. • ~ j d ,. , , . . se ljudi k izgradnji socialistične do- hoteli odpraviti vse tisto, kar imenuje- ! , , . v ™ . , . | movine. mo gospodars-ic ue:,ave. j.o pa pomeni bori-. ti se v taki obliki, da bomo koristili . . 7 i Praznovanje osvoboditve je tudi pove- le toliko kar bomo sami ustvarili. Prav , . . , , . , n.vv zano z dvajsetletnico obstoja tovarne, tako se zdaleč niso uresničena stalisca 1 , . i V teh avajsetih letih je bilo v razvo-VIII. kongresa zveze komunistov, ki se , . ,. , . , .. , .. +„v ° v _ ju podjetja veliko lepih pa tudi xez- j je zavzel z“ popolnejše upravljanje in I. R.h trenutkov za koloktiv. Sedanji e- , uveljavljanje vlo^e in pravic delovnih , foktiyni razvoj podjct1a in uspeh^ ki [ljudi. Prvomajski praznik - praznik de- smo dosegli doma in v svetu nam jlavcev mora biti tudi uvod v čedalje ve- , daje.o garancijo> da sm0 na pravipoti. ,2ja prizadevanja za to, da bomo delali ; Dvajsetlotnico ustanovitve bomo pred- jproduktivnejše in rentabilnojše. , vidoma praznovali v jeseni po zaklju- : • (nadaljevanje na str. 4 ) Delavsko, svet podjetja je na svojem 8. rednem zasedanju razpisal za dan volitev v ae lavske svete, ;'ete..; 14. maja. Fri teh volitvah se bo v delavskih svetih zamen j a- o polovico Sledov. Zamenjajo se tisti, ki so bili na volitvah v letu 1964 izvoljeni ■-a mandatno. dobo 1 leta. Kolektiv ■e volitve -temeljito pripravlja. Na svojih zborih so delavci predlagali nove člane, ki jih bodo na volitvah volili, V vsak delavski svet so predlagali več kandidatov, da bodo imeli možnost izbirati najboljše. Vsi člani kolektiva z zanimanjem spremljejo priprave na volitve, ker so zainteresirani, da o sedanji gospodarski situaciji izvolijo take, ki bodo morali, voditi podjetje k čimboljšiin delovnim uspehom, ker so od uspehov podjetja odvisni tudi osebni prejemki in Sivijenski standard vsakega posameznika. NA ZBORE! KOLEKTIVA 30 VOLILOI ZA DELAVSKE SVET PODJETJA IN DELAVSKE SVETE EKONOMSKIH ENOT PREDLAGALI NASLEDNJE ČLANEj Za delavski svet podjetjaj ' 1. Bešter Jože I 2. Blažič Valentin- 3. Cotelj Anton 4, Dolžan Marjan 5. Gašperin Janez 6, Golčman Anton j 7, Jurgele Angela j 8. Kose1j Anton 9. Kbselj Filip 10. Kolman Marta j H. Kozamernik Stane |12. Kralj Anton |13. Mencinger Oto !14, Negw* Milena 15, Omejc Vinko 16, Pavlič Ivan !17. Palhantinger Miro 18. Posavc Vinico 19. Renko Franc ; 20, Srebrnjak Režita ! 21, Vavpotič Prane :22, Zupan Jože M smuc arij a uprava splpšni uprava pismo žni splošni smučarija smučarija smuč arija uprava uprava splošni splošni smučarija smučarija smučarija uprava pomožni pomožni splošni uprava smuč arija Za delavski svet ekonomske enote "smuča— rij a"s .1*'Bešter Jože 2. Bergant Terezija 3. Koselj Anton 4. Omejc Vinko 5. Palovšnik Ignac 6. Pavlič Angelca 7. Pohar Alojz 8. Polončip Vinko I 9. Valjavec Špela 10. Zima Janez metalne smuči strojna delavnica ročna delavnica j metalne smuči brusilnica ročna delavnica I lakirnica mladinske smuči, j robničenje robničenje Od teh predlaganih kandidatov se bo volilo 7 članov. Od teh predlaganih kandidatov se bo volilo v delavski svet podjetja 15 članov. Za delavski svet ekonomske enote "splošni obrat": 0°0 I 1, Ažman Antonija I 2, Gašperšič Peter | 3, Kavčič Andrej I 4. Kralj Anton skladišče lesa telov. orodje sušilnica sedlarska del. 8. Vavpotič Franc komerciala : 5. Mencinger Oto ! 6. Rakovec Hinka 7. Triplat Pavel kovinska delav. reketarna telov« orodja Od teh predlaganih kandidatov se bo volilo 5 članov. Za delavski svet ekonomske enote "Pomožni obrat": 1. Katrašnik Severin elektr. dela 2. Lebar Roman 3. l/iohorč Marjan 4. Posavc Vinko 5. Sodja Alojz remont komunala reruont komunala Od predlaganih kandidatov se bo volilo 3 člane. Za delavski svet ekonomske enote "Uprava" ; 1. Dragan Milan 2. Grmovšek Antonija 3. Grmovšek Prane 4. Jenstrle harija 5. Kozamernik Stone 6. Mikič Jožica 7. Škofič Janez sklad, surovin kontrola kontrola računovodstvo tehnični sektor sklad.got.izd. računovodstvo Od teh predlaganih kandidatov se bo volilo 5 članov. REŠITEV KRIŽANI® IN PREJŠNJE ŠTEVILKE: Vodoravno: 1. Hellsan, 8. želva, 13. oporoka, 14. Atrij, 15. bik, 16. Ar-sene, 18. CD, 19. osa, 20. rotor, 21. mea, 22. TT, 23. fenol, 24. PL, 25. noga, 27. Bra, 28. P, 29. Ilonka, 32. Lasker, 34. Castro, 35. črtalo, 36. Loa, 37. D, 38. aref, 39. AM, 40. rosen, 43. VE, 44. reč, 46. Rabat, 47. SAS, 48. ob, 49. kvarta, 50. ati, 51. mitra, 53. nepokoj, 55. blesk, 56. anafora. Izžrebana sta bila: I. nagrada Papler Tilka II. nagrada Čemažar Marija (nadaljevanje fl strani 2 ) čeni in že vpeljani rekonstrukciji, s tem, da. se temu dvajsetletnemu jubileju ne misli dati samo manifesta-tivni značaj, temveč še bolj afirmirati naše podjetje v svetu. Proslavi dvajsetletnice zmage in tovarne se bo tako priključilo še praznovanje 20 letnice ustanovitve našega podjetja. 4 MA ZUNAMJbM TRGU V. Bogataj Razmeroma pozen pričotok prodaji naših izdelkov pa bi se dotaknil pretekle zimske sezone v tudi obsega proizvodnje smuči. Visoka vsej Evropi je botroval I konjunktura v zadnjih nekaj letih je vp-slabši prodaji zimsko špor- livala na nagel porast proizvodnih zmog-tnih artiklov kot smo pred4 Ijivosti predvsem v Evropi. Novi proiz-videvali. Pri tem je mis- | vejalci so v reletivno kratkem času pre- 1jena maloprodajna trgovs-I ka mreža* Zimska sezona v J ,alpskih pokrajinah Evrope še vedno traja i in se bo po vseh izgledih zavlekla prav v j J Mesec junij. Toda prodaja naših izdelkov I j je odvisna le od zgodnje pa čeprav kratke j !zime. Vsak ljubitelj zimskega športa prič-i tmisliti na obnovo svojih rekvizitov ta->j ko ga prične opozarjati zima na svoj I j Prihod. Če je zima zgodnja?marsikdo misli 1 na nakup novih rekvizitom medtem ko se ob |Pozni zimi zadovoljuje s starimi več ali iTOanj obrabljenimi rekviziti, Za nas je u-Rodna sezona s pričetkom zime v mesecu no-lvembru. najkasneje pa v prvi polovici mese-i j ca decembra. V zapadno-evropskih državah ! , doseže prodaja ziirsko-športnih artiklov raščali iz malih obrtniških delavnic v industrijsko proizvodnjo.. Drastičem primer toga je Zapadna. Nemčija, posebno pa Japonska^ ki je z obsegom proizvodnje bučala tudi proizvodnjo visoko kvalitetnih izdelkov in se je le- pomanjkanju kvalitetnega lesa in dolgoletnih izkušenj zahvaliti, da se ni dosegla povprečja najboljših evropskih proizvajalcev. Tudi socialistične države: Češka, Vzhodna Nemčija in Poljska so dvignile svoje kapacitete in krenile v kon-kurenčno bitko s smučmi na zapddni trg. Posledice tega smo čutili že v pretekli sezoni. Trgovina je postala previdnejša, bolj zadržana;. Merodajno vlogo sta pričeli igrati cena in kvaliteta. Najdražji proizvajalci niso več tako zanimivi, naj slabši pa (svoj višek za božične praznike« medtem ko | 0 -|Po novoletnih praznikih po vsem svetu zamrei*izpadajo iz trga. Med trgovci pa je nas-|Se tako dobra zima po novem letu na proda*- . tal nemir, ker čutijo močnejšo medseboj— jOo zimskih artiklov nima skoro nobenega ivpliva več. Velike trgovske hiše poživijo !Prodajo zimskega blaga z razprodajami ob jvelikih popustih, ki jih prirejajo koncem !Januarja in v februarju. Toda tudi znižane no koni rurenc o j saj proizvodne zmogljivosti kar naenkrat zadovoljujejo povpraševanju. K še vačji vznemirjenosti trga pa je vplivala vest o težili finančni situaciji v svetovnem merilu vodeče avstrij- oetie še zdaleka ne privabijo toliko kupcev j ske tovarne smuči in drugi nenormalni, in vrveža v športne trgovine in športno od-J panični pojavi na trgu. Poznana švicars— delke trgovskih hiš kot ugodno vreme in j ka toVama smuči Attenhofer je ob koncu Stiožne razmere v mesecu decembru« I sezone nudila 50 % popuste na svoje smu— I či, Firma Fischer iz Avstrije je pričela letošnje pozne toda dolgo zime pa lo no«* nuditi izredno visoke rabate na naročila ^aj lahko pričakujemo, t.jc večjo obrabo ! za sezone 1965/66 podana na raznih šport- nih sejmih. Manjši proizvajalci nastali kot posledica konjunkture v zadnji letih pa so pričeli preplašeno spuščati cono * i^okvizitov v potrošnji in na račun tega |lahko v prihodnji sezoni pričakujemo tudi lVečje povpraševanje. Ne smemo pa zanemari— |^i dejstva, da ima trgovska mreža posebno j Ravninskih predelov še veliko zalogei ki i !b°do vplivale na naročila pri proizvajalcih*.Prav gotovo položaj na evropskem trgu ni I več rožnat in se bo vnela prava bitka za P°leg navedenega bistvenega činitelja pri j obstoj, posebno če tej trenutni situaci- ji ne bo pomagala dobra sima, ki celotno stanje lahko bistveno spremeni. Na vsak j način moramo našo budnost na zunanjem trgu še povečati in biti pripravljeni na pro-i ; tiudarec vsaki konkurenčni akciji, Iti bi ogrožala krog naših kupcev. Še z večjo naglico moramo slediti razveju konkurenčnih firm in se zavedati, da smo med vodil-! ( nimi tovarnami smuči na svetu in da trg od nas tudi nekaj pričakuje sicer ga bomo j ! razočarali. i ' Naše podjetje je za prihodnjo sezono zadovoljivo pokrito z naročili. Odprtih j« ; še eca 10.000 parov lesenih smuči, medtem ko naročila v metalnih smučeh že prese-gajo lanskoletne količine. V hokej palicah smo zavestno zmanjšali količine, ker v ! , tem artiklu na škodo smuči trošimo najboljši les, svetovne cene pa niso najbolj interesantne za našo proizvodnjo. V smučarskih palicah še predvidevamo naročila ne-j j kako v lanskoletnih količinah. \T otroških smučeh pa je prodaja padla, ker so nas it Skandinaviji vsled slabšega finiša in višjih cen izrinili Čehi. Močno konkuren- j i co pa- čutimo tudi v zap. Nemčiji. I I ; Količinska primerjav I | 1. mladinske smuči i 2. ostale les. smuči 1 3. metalne smuči i 4, plastične smuči 5. smučarske palice I 6. hokej palice I I j Vrednostna primerjava letošnje prodaj^oz. fiksnih zaključkov z realizacijo v letu J 1964 pa je sledeča! 1964 US $ 952.489.- ali din 1.107,295.959.- 1965 US $ 879.164.- ali din 1.002,363.909.- I j Prodaja v letu 1965 je prikazana s stanjem 30. aprila in so zajeta samo fiksna na-I ročila medtem ko smo z nekaterimi kupci še v pogovorih. I Cene: Ce hočemo realno primerjati pi’ouajne cene naših izdelkov, ki so na raznih ! trgih različne glede na konkurenco, potem to lahko storimo le z detajlističnimi I cenami, ker razni proizvajalci prodajajo pod različnimi pogoji. Nekateri prodaja— J jo direktno na maloprodajno trgovsko mrežo, drugi si organizirajo izdobavna skla-| dišča kjer smuči pred prodajo še montirajo ali dokončno obdelajo v izogib carini . na gotove izdelke. Zelo velik vpliv na formiranje maloprodajnih cen pa imajo ca-I rinske prepreke trgov EGS in EFTA ter razni notranji predpisi posameznih držav, ki nekatere dobavitelje postavljajo v podrejen položaj. Naš« maloprodajne cene so j z uspelim zvišanjem na nadaljnih 5 % v povprečju v preteklem letu dosegle nivo I svetovnir cen najdražjih producentov in v bodoče ne smemo računati, z ozirom na j tržno situacijo, na kakršno koli povišanje. Firma Fischer v Avstriji s katero se I lahko primerjamo po obsegu proizvodnje kot v kvaliteti je v manj kvalitetnih smu-J Čeh kar za 25 $ cenejša od nas, v dražjih smučeh pa cca 10 ‘fe. Edino olimpijski l' modeli smuči, na katerih so bili doseženi rezultati mednarodnega značaja so draž-I je od naših najboljših modelov. To nam potrjuje, da smo tako v kvaliteti kot v cenah v zadnjih letih napravili velik koral; naprej. Trenutna situacija in doseže-, ni renome pa nam narekujeta še nadaljnji dvig kvalitete in odprave obstoječih po-; manjkljivosti. To bomo dosegli le s skrajnimi apori celotnega delovnega kolektiva, : 6 a letošnje prodajo v izvoz z realizacijo 1964. 1964 1965 27.244 10.400 80.489 65.123 6.656 7.761 50 190 13.995 2.702 21.392 13.050 par I! tl tl tl kom s. V Najnevarnejša konkurenca na zunanjem trgu pa so Češka, Poljska in Vzhodna Nemčija, ki s preplačevanjem jesenovega lesa pri nas dvigajo cene in kvarijo asortiment, ter ustvarjajo nezainteresiranosti primarne lesne industrije za oskrbo domačih finalistov z osnovno surovino. Poleg tega pa nam s preplačano surovino v končnem izdelku, t.j. v smučeh konkurirajo na svetovnem trgu z 20 do 30 fo nižjimi cenami od cen ki se dajo doseči. Prav bi bilo, da bi se ustvaril izvoz jesena in bi se tako oskrbela domača finalna industrija, ki trpi pomanjkanje na tej surovini, skupnosti pa prinaša zelo interesantna devizna sredstva« Na tem smo že precej delali, toda do danes §© nismo usneli. Jp § n.i,iilliinh,r i. nniir i. inin.iii:iil‘ " -a, ninUllilllllhni Hiiiiii,itiiil/„lit. tlili.i' . i/ m., " • .»».n.iidiii".i.inimi*«,. ..... Valjavec Franc KADR APRILA Stanje delovne sile na dan 30« aprila jPleško Boris - ekonomski tehnik — na 1965 ! delovnem mestu komercio— V podjetju z obratom družbene prehrane j lista v prodajnem oddel- je bilo skupno zaposlenih? 567 delavcev, ! ku. od tega I moškihs žensk: vajenec: 289 278 1 moški V ajorilu pa so odšli sledeči delavci: Kavčič Anton — nizar KV — na mizarskih ročnih delih - na last- V institutu pa je bilo skupno zaposlenih no željo v poskusnem 15, od tega roku, moških: 13 žensk: 2 !Simonič Pavla — kuharica v obratu druž- bene prehrane - v odpo-! vednem roku po njeni la- Gibanje delovne sile i stni želji, V aprilu so se zaposlili sledeči novi de-iLombar Marjan - mizar KV - na mizarskih lavci: . ročnih delih - samovolj- na zapustitev dela, Miholič Jože - delavec NK, ki se je vrnil iz JNA - na delovnem mestu žaganje na krožni žagi POROKE : v razrezu lesa, I * I (Poročila se je tov. ZUPAN Ivica -'mate-Kavčič Anton - mizar KV, ki se je vrnil ;rialni knjigovodja v skladišču surovin, iz JNA - na delovnem mes- j tu mizarska ročna dela v jčestitamo in želimo veliko sreče na no-smučarskem obratu, vi živijenski poti! ROJSTVO : Triplat Vinkotu se je rodila deklica Uv t r \ { ! / \N f Ir J < / C \,-cr- v V '-A > l_'\ V, •i -n y \ Hribar Francka V zadnjem času vedno pogosteje slišimo in beremo o različnih gospodarskih organizacijah, v katerih se je proizvodnja ustavila, ker nimajo potrebnega reprodukcijskega materiala. Prav tako kot te delovne organizacije in kot ostale, katere si zaenkrat še u-spevajo zagotoviti surovine za normalen potek proizvodnje, se tudi naše podjetje bori z vodno večjimi problemi v zvezi z nabavo potrebnega materiala na domačem in inozemskem tržišču. /A ■ Lf A) Trenutno najbolj izstopa problem nabave potrebnega lesa, kljub temu, da je Jugoslavija močna surovinska baza je senao Vendar gre najkvalitetnejši del te surovine v izvoz in ostanek niti po kvaliteti niti po količini ne zadovoljuje zelo zahtevnih potreb naše industrije smuči. Velike potrebe po jesenu kot osnovni surovini narekujejo vzhodnim državam nakup po zelo visoki ceni, kar povzroča, da se domači proizvajalci smuči ne morejo oskrbeti z zadostnimi količinami surovine oz. da za tis^o, kar jim le uspe nabaviti^ plačajo zelo visoko, kvaliteti neprimerno ceno. Tako je naša domača industrija smuči na trgu v popolnoma podrejenem položaju in se mora zadovoljiti s kvaliteto, ki ne gre v izvoz. Ta problem se je postavljal pred nas že v preteklih letih, vendar nikoli s tako ostrino kot letos, ko razen ene ali dveh izjem sploh nismo uspeli skleniti pogodb za nabavo jesenovega rezanega lesa. Poleg že omenjenega izvoza jesena in poleg odloka o zamrznjenju cen na domačem tržišču je temu vzrok tudi letošnji zagradi zime in poplav manjši posek jesena. Poleg tega, da je letošnji posek manjši od lanskega, pa je problem še v tem, da bo les prepozno prišel na žage« Ze itak sta april in maj najbolj kritična meseca glede preskrbe z jesenovim lesom, letos pa se jo še oz. se še bo ta problem pojavil toliko ostreje. Dodatna velika težava pri nabavi jesenovega lesa pa se letos pojavlja že zaradi tega, ker vsi večji producenti jesena le težko pridejo do za njih potrebnih količin smrekovega rezanega lesa, in zaradi tega, da bi zadovoljili svoje potrebe, postavljajo to, da jim preskrbimo smrekov les, kot pogoj, da nam dajo jesenov los in to često celo po nižjih cenah kot običajno in z dobav" cini rokom trjfcoj, Ge ta pogoj ni izpolnjen, nočejo z nami skleniti pogodbe jesenov les. Ker že itak težko zagotovimo potrebne količine smrekovega lesa za naše proizvodnjo, nam to predstavlja še doddtno obremenitev. Kljub temu, da smo podv.zeli vse, da bi si zagotovili za lastno proizvodnjo p°' trebne količine smreke in nekaj za potrebe producentov jesena, je bil uspeh iZelo slab. Pogodbo za smrekov les imamo lo lZ gozdnim gospodarstvom Bled, z LIP-om |Bled pa smo še v dogovorih. ITežave nastopajo tudi pri nabavi ostalih Materialov na domačem tržišču. Večina na- I v , !se industrije se je orientirala v izvoz, j^a si pridobi d«vizna sredstva, ki jih IPotrebuje za nakup reprodukcijskega mate- riala, strojev in rezervnih delov. Zato je l^edno teže dobiti železo, usnje, vijake, j zakovice, granulate, sukanec, gumi in osipale materiale, ki jih nujno potrebujemo j za reden potek naše proizvodnje. |Ne le pri lesu, tudi pri nabavi ostalih isurovin se že srečujemo s tem, da naši dobavitelji zahtevajo, naj jim preskrbimo idrugo blago (n.pr. pločevino), če hočemo j °d njih dobiti nnm potrebno surovino (n. !Pr. brezšivne cevi). Skratka: menjava bla-l§° za blago. Zaradi tega podjetja kupujejo vsako blago, tudi če ga sploh ne potrebujejo. V tem primeru ga bodo pač nekako Zamenjala za blago, ki ga potrebujejo, j^ndar se zaradi tega deficit blaga na tr-jZisču še poveča, asortiment zalog postane lSe bolj deklasiran. \ faradi stanja na tržišču naši dobavitelji |Zelo neradi sklepajo kupoprodajne pogodbe. I^a tudi v primerih, da nam to uspe, pogodila često predstavlja samo kos papirja. Dobavitelj pogosto naknadno spreminja pogoje, j Pogodbenih obveznosti sploh ne izpolni ali |Pa prenese njih izpolnitev v naslednje le— Vendar je zaradi težav pri nabavi na l^ašem tržišču zelo redek primer, da oškodovana stranka toži zaradi neizpolnitve |Pogodbe, ker se boji, da v tem primeru po— igodbeni partner v prihodnje sploh ne bo j °tel več skleniti pogodbe. J^Jdi delo s kooperanti je često otežkočeno .Zaradi slabe poslovne morale. Zgodi so, da j °°perant podpiše pogodbo, kljub temu, da ■Naprej ve, da ne bo mogel držati dobavne- ga roka. Fosledica tega je spet zastoj v proizvodnji, j Posebno problematiko predstvalja uvoz surovin. Vsi sicer vemo, da smo n.pr. lani izvozili C4 '/o naše proizvodnje smu- ; či. Zaradi ter-a bi upravičeno pričakova- ! li, da ne bo problemov s plačili reprodukcijskega lateriala, rezervnih delov in strojev, ki jik uvažamo iz inozems- j tva. Vendar temu žal ni tako. Ob koncu lanskega leta smo našim inozemskim do- , baviteljem dolgovali še cca 44 miljonov ' obračunskih dinarjev, del tega dolga je j bil sicer poravnan v letošnjem letu, ve- ' čji del pa je še vedno odprt in še ni uokončno znano, kdaj ga bomo poravnali, ; kljub temu, da je bil del tega blaga u- j vošen še julija lani, ostalo pa kasneje | do konca lanskega leta, in kljub temu, i da smo to blago predelali, izvozili in | .ustvarili ustrezen devizni efekt. I i Del sredstev za poravnavo tega lanskega i dolga bomo predvidoma dobili, razliko pa j bomo morali kriti Iz že itak premajhne ! količine deviznih sredstev za letošnje leto. j I . , I Zaradi tega, ker se neplačani dolgovi v- I lečejo že toliko časa, nam niti stari dobavitelji ne zaupajo več in odklanjajo I odpreme, dokler ne bodo plačani stari dolgovi. Le par večjih inozemskih dobaviteljev nam odpremija blago še na odprt j račun, vendar tudi ti vedno bolj urgira- ! jo plačila. ITaj omenim samo primeri V aprilu letos nam je zmanjkalo iiaur.it tr- I dilca. ICLjub stalnim urgencam in kljub j temu, da smo dobavitelju sporočili,, da 1 produkcija zaradi tega stoji, blaga ni odpremil, pač pa nam je le sporočil, da • nam bo blago odpremil takoj, ko bo .od svoje banke prejel obvestilo, da je ot-vorjen akreuitiv. Takoj, ko je bi akreditiv otvorjen, je poslal dva vagoija le- j pila in trdilca, V zvezi s tem naj jornenimj da je doslej dobavljal vedno na od$rt račun kot večina naših starih dobavite- j 1 jev. ' * ! Poleg 'oega, da skoraj vsi dobavitelji za-j htevajo plačilo vnaprej, pa opažamo v zadnjem času 'tudi tencienco _oo zvišanju cen, kar je tudi posledico, trenutne situacije s plačili. Za nabavo reprodukcij sitega materiala, orodja in rezervnih delov v prvi polovici letošnjega leta imamo z Jugoslovansko banko za zunanjo trgovino v Ljubljani sklenjeno predpogodbo, ki nam za ta čas zagotavlja koriščenje cca 270 miljonov obračunskih dinarjev. Vendar vseh teh sredstev ne moremo koristiti za kakršni koli uvoz. Vsakomesečna levo ta deviz je razdeljena na dv*., dela,. 3 prvim manjšim delom (1. in II. 1965«. 33 r/o, III. 1965s 25 %) je mogoče plačati večjo ali manjše količine blaga, ki je bilo se uvoženo ali pa še ne. Z drugim večjim delom pa je mogoče plačati le blago, Id. še ni uvoženo in katerega vrednost (od enega dobavitelja) presega 10.000.- 0 t.j. 7,500.000,-obračunskih dinarjev. Ker značaj naše proizvodnje zahteva zelo veliko vrst materialov od različnih dobaviteljev, je prvi del sredstev za nas absolutno prenizek, če niti no računamo na to, da edino iz tega dela sredstev plačujemo še lanske dolgove, ker je blrgo že uvoženo. Ravno zaradi značaja proizvodnje in Zaradi tega, da ne bi ustvarjali pretiranih zalog, nismo naročali prevelikih količin posameznih materialov naenkrat. Vendar smo zdaj prisiljeni, da združujemo naročila pri posameznih dobaviteljih in da naročamo za daljše obdobje, ker sicer ne bi dosegli zneska 10.000,- #. Na ta način vežemo obratna sredstva in si delno zvišujemo zaloge nad dejanske potrebe. Kljub temu skupnemu naročanju, kljub stalnemu spremljanju situacije s plačili in kljub prilagajanju različnim ukrepom pa se naša zadolžitev ne zmanjšuje, in v tej smeri tudi ne pričakujemo kakšnih bistvenih izboljšav. Ravno te dni bo z JUGOBANKO Ljubljana sklenjena definitivna pogodba za devizna sredstva, na osnovi katere bomo mogli bolj točno oceniti, kako bo letos z možnostmi plačila uvoženega blaga. J To je bilo le nekaj glavnih problemom s katerimi se srečujemo pri nabavi rep* ■ rodukcijskega materiala, orodja in re-izervnih delov na domačem in inozemskem tržišču, problemov, ki nas bodo sprem- jih prebrodimo. s napore, \ K ^ / • \ % "1 l I \ 1 > - VK /'7'X'n t- • :jV ■: "st*; ' I yv , V / h£f U\ | Amin lr^ # ti Janša Stank0 Predsednik sindikalne podružnice "Elan" DO Obveščamo vse člane kolektiva, da bo v času od 17, junija do vključno 15. sep” tembra 1965 obratoval Camping v Selcah pri Crikvenici. I I Istočasno jo preskrbljeno nekaj ležiŠČ v domu LiP Bled v Seči pri Portorožu. Cone v Campingu Selce pri Crikveni' ci sos a) za odrasle dnevno din 1.000.- b) za otroke do 10 leta dnevno din 800.- il.Cene za dom LIP — Seča pri PortorO" žu so: a) za odrasle dnevno din 1.800.- b) za otroke do 10 leta dnevno din 1.250,- Ob prijavi je treba plačati 10 /c akont0^ cije. Vse ostale informacije dobite pri tov* Koselju na upravi podjetja. RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA ZA INVESTICIJE V LETU 1965: a) razpoložljiva sredstva •b) obveznosti za investicije iz leta 1964 in prejš. let c) za koriščenje v letu 1965, nove investicije 266,681.000,- 208,285.000,- 58,396,000,- V zvezi z ukrepi za stabilizacijo gospodarstva je bil v dnevnem časopisju objavljen tudi članek, da bo 20 /o sredstev investitor obvezno moral vložiti v obratna sredstva. Uradno ta odlok Se ni bil sprejet, v primeru, da pa bo sprejet, pomeni to 20 % manj sredstev, računano od vseh razpoložljivih sredstev (brez anu~ itet), kar pomeni 24,000,000,— din manj sredstev. Na vs o njih razmišljajo in | se potem o tem pogovarjajo s svojci. ■ : 'I ; Ko govorimo o emisiji informacij z gla- J šilom, ne smemo prezreti še nečesa. Gre i za periodiko izhajanja, pr naj bo to določen dan v tednu ali datum v mesecu. Bralci se hitro navadijo na glasilo in z nestrpnostjo pričakujejo vsako izdajo.. 1? JURIJ HOČEVAR UREDNIŠTVU o- m se presenečen nad prisrčno "Dobrodošlico" iskreno zahvaljujem za pazljivost v! upanju, da so me tudi vsi člani delavne j skupnosti tovarne "Elan" in "Inštituta"j enako željno pričakovali. I | Kakor je tak sprejem prijeten, toliko | bolj me zadolžuje, da bom vložil ves svoj trud v delo z željo, da v čim več-i ji mori izpolnim vsa pričakovanja. I Ponudeno sodelovanje bom spoštoval in razvijal ter se bom s posebno privrže- ; nostjo za sodelovanje z vsemi, skušal izkazati vrden tako izrednega zaupanja.| I ! Z ožjimi sodelavci se bomo trajno trudili postaviti Inštitut na take temelje, j da bo kos odgovornim in zahtevnim nalo-! gam pri proučevanju in izboljševanju naših proizvajalnih in delavnih pogojev! in da bo izpolnjeval vse pričakovanje družbe in naše celotne delovne skupnosti. Inštitut mora biti steber napredka in vir dobrih nasvetov za izboljšo-nje proizvodnje in tehnoloških postop— , kov. i I I Vsi. skupaj bomo uspeli, če bo vsak neposredni proizvajalec tudi trdno prepričan, da sodobna proizvodnja no more i uspevati brez prave raziskovalne službe', ki je zelo važen del proizvodnje. Tovarna in proizvodni, kadri in stroji ne morejo biti preiskusni obrat za novo tehnološke postopke ter istočasno nosilec j vseh proizvodnih nalog in družbenih ob-| vo z. Naša proizvodnja je mnogo bolj kakor druge odvisna od mode, ponudbe in razvoja proizvodnje materialov, močna ! konkurenca zahteva od nas najsodobnej— i še proizvode, če se hočemo prebiti v največjega in naj solidnejšega proizvajalca smuči in športnega orodja in zagotoviti delovni skupnosti varno in stalno delovno mesto. Razvoj tehnologije tako razgiban, da ga je treba cesto dopolnjevati in spreminjati. To se ne dogaja'samo pri nas, temveč po vsem svetu. Zato mornmo sproti študirati razvoj doma in drugod. Neločljiva je torej proizvodnja od raziskave in neločljiv je Inštitut od tovarne. Raziskovalna služba je v Jugoslaviji ■ še zelo mlada, nenehno se bori s kadrovskimi in materialnimi težavami, vendar lahko že piše svoje uspehe. Naš Inštitut ni med zadnjimi po svojih uSpehih, vendar mu še mnogo manjka in se bodo vsi sodelavci morali resnično truditi, če bomo hoteli v celoti izpolniti vse naloge in pričakovanja. Upam, da ni sodelavci Inštituta pritrjujejo če obljubim, da bomo delali tako, da bo tovarna Elan še bolj zaslovela in da bo vsak član delovne skupnosti imel svojo varno delovno mesto - in zagotovilo, da bo uspeh tudi v mednarodni delitvi dela predstaviti socialistične ga.pro izva-jalcai I i!8 NESREČE INESREGE N E S *\gč t N C S (\ II c £ ;m s s e s. ! H h to> . t. f l* *l 11 • « VI «11 * |W i'kodb izven dela, to je V PRVIH ŠTIRIH LESECIH TEGA LETA V tem obdobju se je v podjetju ponesrečilo 17 delav- J cev, od tega so bile 4 poškodbe izven dela. Če te podatke primerjamo z istim obdobjem v lanskem letu, je opaziti povečanje števila poškodb predvsem gledano iz stališča številčnega stanja. Sorazmerno so bilo številno aosroro zaradi poškodb z ostrimi robovi lesa v sami obdelavi. Te poškodbe so povzročale gnojna vnetja in zahtevale skoraj tretjino izgubljenih dni v tem obdobju, Prav tako je bilo v prvih štirih mesecih značilno izredno veliko število poš- poškodbe, ki so se pripetile izven delovnega časa. Vsekakor bo nujno, da se posveti veliko več pozornosti uporabi zaščitnih sred-I stev, ker'so le-ta skoraj v večini primerov na razpolago, in pa strokovnemu nu-1 denju prve pomoči. j Ako analiziramo vseh 17 poškodb lahko i ugotavljamo, da ni bilo primerov tež-| jih poškodb, zato bi navedel samo ti-! ste poškodbe, ki so zahtevale daljše okolje delanezmožnosti, oziroma ki se ! v bodoče ne bi smele več ponavljati. ŠERUGA (Ludvik) Franc, KV mizar, zaposlen v brusilnici mu je dne 16. 1„ 1965 pri brušenju v bruslinici padel ! v oko tujek in mu ga poškodoval. j Vzrok: Pomanjkanje sredstev za osebno zaščito. I I ' MAROLT (Franc) Jože, JV mizar, zapos- I len v oddelku razreza lesa, je dne 20a | 1. 1965 privijal matico na os pogonske ' osi krožne žage« Pri tem delu mu je I spodletel ključ in mu poškodoval hrbt-! no stran desne roke. ! Vzrok: Nevaren način dela. i ZOR (Jakob) Janez. I^V zidar, zaposlen | pri vzdrževanju, je dne 22. 1. 1965 pomagal pri transportu snaga z viličarjem« Zaradi poledenelih tal mu je spodrsnilo in si je pri padcu poškodoval desno stran prsnega koša. Vzrok: poledenela tla. VOLČANŠEK (Hilari) Vida, NS uslužbenka, zaposlena v telefonski centrali, je dne 26. 1, 1965 šla po službeni potrebi v skladišče surovin. Zaradi poledenelega cestišča pred vhodom v skladišča ji je spodrsnilo in si je pri padcu zlomila desno roko. Vzrok: Poledenela tla. LAZNIK (Janez) Alojz, NK delavec, zaposlen na delovnem mestu razžagovanja lesa na krožni žagi, je dne 26. 1. 1965 razžagoval les. Zaradi zmrznjenega lesa mu je spodneslo levo roko in mu poškodovalo palec leve roke. Vzrok: Poledenele deske. CIGAN (Filip) Ljuba, NK delavka, zapos-!lena v oddelku etikirnnja smuči, ji je dne 5. 2. 1965 pri stopanju iz avtobusa priprlo pri vratih sredinec in prstanec desne roke. Vzrok: Neprevidnost pri zapiranju vrat, BILIČ (Nikola) Mila, NK delavka, zaposlena v oddelku razreza lesa, je dne 8. 2. 1965 pomagala pri dviganju kovinskega stojala z dvigosom na katerem je bil naložen les. Sodelavcu je pri dviganju vrglo dvižno os dvigosa nazaj in je pri tem skrita deska poškodovala zadaj stoječo delavko v prsni koš. , Vzrok: Tehnično pomanjkljivo zavarovan dvigos. RESMAN (Jože) Jože, mizar KV, zaposlen v oddelku telovadnega orodja, je dne 22. 2. 1965 razžagoval lamele za reke-te na krožni žagi. Pri tem delu je prišel z mezincem desne i'oke ob rezilo krožne žage. Vzrok: Nevaren način dela. KOSELJ (Anton) Filip, KV kolar, zaposlen v strojni delavnici smučarskega obrata je dno 13. 2. 1965 liotel z roko odstraniti odpadni komad lesa pri rezkahem stroju ter si pri tem poškodoval kazalec desne roke. Vzrok: Nepazljivost delavca. VELIKONJA (Franc) Franc, KV ključavničar, zaposlen v KD, je dne 6. 3. 1965 rezal kovinski trak na stiskalnici. Pri tem delu mu je obdelovalni komad pritisnil kazalec in sredinec leve roke . Vzrok. Nevaren način dela. AiiiAN (Janez) Antonija, NK delavka, zaposlena na skladišču lesa, je dne 16. 3. 1965 pomagala sodelavki pri dviganju kovinskega stojala z dvigosom, na katerem je bil naložen les. Pri tem delu je nenadoma dvižna os u-darila ob stran in poškodovala delavko pod kolenom leve noge. Vzrok; Tehnično jjomanjkljivo zavarovan dvigos. r Kolman Marta t IZOSTANKI DO' 30 DNI ZiJIADI BOLEZNI V APRILU : Zaradi začasne nezmožnosti za delo (bolezni) je podjetje izplačalo za 544 dni 922.859.- din. Izostanki so bili zaradi: Nesreče pri delu Nege družinskega člana Ostalih bolezni Smučarija Telovadno orodje Kov.sedi.in skladišče Razrez in skl. lesa Komunala, kontrolorji Uprava ' 1 Inštitut Skupaj: 20 • primera 11 dni izplačano 19.923.- din 5 primerov 23 dni izplačilno 31.897.- din 6? primerov 510 dni izplačano 871.039.- din oddelkih: 27 primerov 238 dni izplačano 353.663.- din 9 primerov 72 dni izplačano 143.198.- din 14 primerov 108 dni izplačano 206.223.- din 5 primerov 49 dni izplačano 86.738.- din 7 primerov 52 dni izplačano 87.717.- din 6 primerov 19 dni izplačano 32.297.- din 1 primer 6 dni izplačano 13.023.- din 69 primerov 544 dni izplačano 922.859.- din Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Splozka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana jenevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti! *