Štev. 15.
Trst, v ponedeljek 15 januvarja «912
Tečaj XXXVII
IZHAJA VSAK DAN
^ t* aatfaJJaJi la praznikih ab 5., ab paaadc?|fcto eta 9. zjutraj. {'^OBUne It«t. se prodajajo po 3 nvd. <•> stot.) ▼ mnogih vii-^karuah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št Petni.
V .--Trojni, ftefeani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdoT-Dornbergu itd. Zastarela Štev. po 5 nvt. (10 stot.) «*tUtei se RAČUNAJO NA MILIMETRE t Sirokosti 1 fcs^one. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. »m. jorirtnics, sahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po nt. Kt«t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vuaka &txLaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najsi* turi pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek aprava r&iteost!'-1. — Plačuje se izključno le aoravi „Edinosti". Plačljivo ta toži ji vo v Trst«, —--------| -r. - - , — ...
Glasilo politiftneg« druitva „Edinost" mm Primorsko.
, V edinort* jt mrt **
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 9K;bii»-
ročbe bres doposlane naročnine, se uprava na o sira ItnUiu aa oM«iJ«ki UteaJ« „KOISOSTT« ataa« 1 aa Ml« le*- Ifti 5-SO. aa »•! Uta Kron »-SO.
Vsi dopim naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*-vana pisma sa sa »prejeaajs la rekepisl ss aa vraftafa.
Naročnino oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: sllaa GloryU Galattt 2® (Nsredal de«). Izdaj iteij in odgov rni urednik AT6F A N UODINA. Lart&ik konzorcij Uwt» .Edinost". • Natinn.l« T;«karna .Kd'ooet*. vpisana zadruga s omejenim poroštvom v Trsta, allaa
Giorgio GaiaUi 4te v JU. PoStno-hranilnKnl ra?un Itev. 841-652. TELFFON It 11-57
BRZOJfll/NE UESTI.
Diplomatski sestanek na SenerlogM.
DUNAJ 14. (Izv.) Minister zunanjih aaaev grof Aerenthal ae mudi na Seme-tingu. Istočasno je odpotoval na Seme-rm? tudi nemški poalanik na Dunaju pl. Tachir<chl<)r in pa akupni rojni minister baron AufFenberg. Temu diplomatskemu sestanku na Seraeringu ae pripisuje velik politični pomen.
Jagičeva zlata poroka.
DUNAJ 14. (Izv.) Veliki slavist Jagič is njegova aoproga Sidonija, rojena Strup-pijeva, sta praznovala danes svojo zlato poroko. Jagić je star 76 let. O o tej slav-aostui priliki je došlo slavljenima nebroj Aostiik zlasti iz jugoslovanskih in sploh iz vseh svetovnih učenjaških in prijateljskih krogov.
Poset argleikega kralja na Dunaju.
DUNAJ 14. (Izv,) Glasom poročil iz diplomatičnth krogov poseti angleški kralj Janj tekom letošnjega leta avstrijshega cesarja na Dunaju.
Sntini Viharji v orijentu.
DUNAJ 14, (Izv.) Iz Bejruta javljajo, oa je zadnje dni vihral po celi Palestini kud snežni vihar, ki je zlasti hudo divjal v okolici Jaffe, Libanon je pokr.t s sne gom. V Bejrutu in v Damasku je vsled snežnih žametov ustavljen ves promet. V jaffi je vihar porušil več hiš in razoil veliko število ladij, pri čemer je bilo izgubljenih tudi precej človeških življenj.
Mdićevanje tatinsko družbo.
LVOV 1 j. (Izv.) Na tukaj njem ko lodvoru so ae dogajale že več časa velike tatvine, katerim niso mogli priti na sled, očividno pa je bilo, da mora te tatvine izvajati dobro organizirana tatinska družba. Šepaj pa so prišli na sled tej druŽDi in sicer zato, ker se je član te družae, ki je cb.tajala iz železniških uslužbencev, skla U'.Sčnik Piwonski zbal nadaljnega sodelovanja in je ovadil svoje tdt n ke tovariše, Ki so se pa strahovito maščevali nad njim. Prijeli so ga ponoči in so ga vrgli pod naimovozečo lokom jmotivo, ki ga je popolnoma razmesarila.
Malomeka duhovščina odklanja krščanski
socijalizam.
LVOV 14. {Izv ) Dines se je vršil tu sestanek maloruske duhovščine, ki je bil sklican z namenom, da duhovščina zav* ?ame svoje »tališče v zadevi ustanovitve 1 ričansko-socijalne stranke me1 Malorusi.
Na sestanku zhrana duhovščina je soglasno odklonila pristop k tej novi stranki m je utemeljila ta svoj sklep s tem, d.t je rjavila, da je ustanovitev krščansko-so-cijalne stranke poljskega izvora in da
Poljaki propagirajo to idejo z edinim na* menom, da bi obala bili maloru«ko opozicijo v gališkem deželnem zboru. Na se-stanku zbrana duhovščina je nadalje izjavila, da čuti preveč narodno malorusko, da bi hotela z ustanovitvijo krščansko-socijalne stranke oškodovati avoj narod.
Zastrupil svojo ženo In sam seba
LVOV 14. (Izv.) Župan in lekarnar Krainski v Jecierzanih je včeraj zvečer imel v svoji hiši večje Ste rilo goatov. V vsseli družbi je postalo slabo lekarnerjevi toprogi ki ae je opijanila. Lekarnar je skočil hitro v lekarno po veronalni prašek, da bi ga dal ženi, a ae je v svoji hitrici zmotil in vzel drug prašek, a katerim se je žena zastrupila. Ko je mož opazil to, se je hitro zopet vrnil v lekarno in zastrupil še sam sebe. Obema, možu in ženi, ni bilo več pomoči in ata oba umrla.
Demonstracijsko zborovanja gallikega ači
teljstva.
LVOV 14. (Izv.) Danea ae je vršilo tu — velikansko* demonstracijsko zborovanje poljskega in maloruskega učite Ijstvs ga-liškega. Na zborovanju je bilo zbranega okrug 10 000 gališkega učiteljstva. Zborovanja se je udeležil tudi deželni m<ršđl grif Badeni. Shod je sklenit res>luci|0, ki zahteva od gališktga deželnega "zbora, da takoj reši učiteljsko vprašanie, oziroma vprašanje zboljšanja gmotnega .položaja učiteljstva.
Po zborovanju ae je vršil (velik demonstracijski obhod po meatu, med katerim je šla deputacija učiteljstva |k dežel« nemu maršalu grofu Badeniju, katerega je naprosila, da podpira upravičene želje in zahteve učiteljstva. Obhoda ae je udeležilo nad 16000 oseb, aamegi učiteljstva. Zvečer so se učitelji s posebnimi vlaki odpeljali v svoje kraje.
Sklcanje hrvatskega sabra
ZAGREB 13. (Iz-.) Hrvatski sabor bo sklican na dan 17. februvarja. bo pa najbrž takoj odgoden, ker nobena atranka sama zase ne tvori večine in je izključeno delovanje sabora, ker ae tuii obe opozici-jonalni stranki, koalicija in pravaši, ne daste združiti v večino. Po odgoditvi bo sabor najbrž kmalu razpuščen.
Oota s bske kraljičine Jelene.
BELIGRAD 14. (Izv.) Kralj Peter je sankcioniral sklep srbske akupštine, v smislu katerega ae določa arbaki kraljičini Jeleni, soprogi ruskega princa Ivana Ko-stantinoviča, dota na 1.400000 dinarjev. Demisija ijanskega kabineta.
MADRID 14. (Iz..) Špansko mini-j sterstvo je v celoti podalo avojo demi-; sijo.
PODLISTEK
Jug.
titatoričen roman. — Spisal Prokop ChocholouSek.
Poslovenil H. V.
Zaropotali so železni bobai s svojim grobim zvokom, predirljivo so zazvenele ptfčalke, bunčuhi so zaplapc Idi nad glavami iHuselmanov, mi d njihovimi vrstami so ja-bali vezirje In paše in njih ostali poglavarji, obljubujoč |im zmago ia plen, močne sužnje za delo in krasne robkinje za zabavo; spretno so podžigali bojčželjnost krvilačmh trop s poudarjanjem sramote, ki da je zabela v Bobovcu odposlanca padišaha, pa-*išaha samega in preko nJega vse pravoverne, ljubljence Allaha, kako da so zasmehovali Bobovski njih odposlanca, grozeč mu, da bodo kosili glave pravovernih, razbijali a.ih lobanje; naglašali verolomnost kaursko, kako da so kauri hoteli z obljubami zvestobe in udanosti prevariti padišaha, da bi ae mogli zakaditi na njegovo pravoverno |adstvo, nepripravljeno za boj; toda AUah
čuje nad svojimi ljubljenci, In pogubo, ki so jo kaurini pripravljali njim, obrne v pogubo kaurinov samih, samo če bo vsak izmed vojščakov imel na mislih prorokovo obljubo, da smrt na bojišču odpira vrata v sedme nebesa.
„Nad nje, nad kaurinel" je zagrmelo j iz grl vojščakov od čete do čete, k*kor bu-čanje groma: „Allab, Allah! ya gara, ja džedid I* ♦)
Zablestela sta polumeseca na dveh glavnih zastavah v popoludanskem solncu, Šotori so naenkrat omahnili kakor podrti od vetra, bojni znaki so se zganili naprej, in bisurmanski voji so drvlli z radostnim vri-ščem, tu na desno za velikim vezirjem proti Bosni, tam zopet na levo za sultanom proti Hercegovini.
VIII.
Že četrti dan plapolajo bunčuhi krog skalnate trdnjave Bubovca; dne 18 junija 1459 Že poljublja solnce vrhove zapadnih gora; v njegovih iarkih blesti znak polumeseca nad glavnim Šotorom velikega vezirja Mehmeda, ki se Je skoro Čisto brez upora p lastil vse dežele od srbskih meja
DržavaozborsVe volitve v Nemčiji.
BEROLIN 14. (Izv) Pri predvčerajšnjih volitvah so dosegli socijalni demo* krati največje Število med vsemi strankami, kajti združili so na svoje kandidate 4 225 000 glasov, torej cel milijon več, kakor pa v letu 1907.
Zaradi p^navarjeela aretiral nadpo-ročnlk.
BEROLIN 14 (Iz*.) Kriminalna po-licija je art tirala nadporočnika S*lischa m to zaradi mnogovrstnih poneverjenj. Nadporočnik Saluch je »delal* zlasti z obljubami, da preskrbi ljudem redove in odlikovanja.
I Prepovedan plee v Italiji.
MILAN 14 (Izv.) Danes je hotelo društvo Trento—Tneste prirediti tu veliko plesno alavnoat. Prefektura je prepovedala slavnost, ker je bila mnenja, da se bodo pri slavnosti vršile protiavatrijake demonatracije.
Krvav volile) Izid.
WORMS 14. (Izv.) V D tteUheimu je prišlo pri državnozbort'cih volitvah do krvavih pretepov. Agrarci ao delili med volilce vino, pivo in >m »tke, pri čemer je prišlo 00 prepira med prUtaši agrarcevin socijalnimi demokrati. V pretepu je bil>> 14 oaeb težko ranjenih. Policija je morala poseči vmea in je aretirala 50 o teb,
30 lir vožnje v zrakoplovi.
VARŠAVA 13. (Lzv ) Dva francoska zrakoplove* sta se v Parizu dvignila v balonu „C-mdor" z namenom, da ostaneta le kratek čas v zraku. Kj pa je zrako pio v dosegel višino 3500 ra> trjv, ga je zgrabil silen vihar, ki je divjal s h trottio 100 kilometrov in ga je <?nal priti vzholu.
Po trideseturni zračni vožnji, med katero ata zrakoplovca marala trpeti hud mraz 30 stopinj pod ničlo, ki ju je skoraj ugonobil, je zrakoplov dospel na zemljo v bližini Varšave, kjer sta se koma) še na pol živa zrakoplovca zopet opomogla.
Pariz je od Varšave oddaljen v direktni zračni črti okrog 1400 kilometrov.
NO'O francusko nJiiiatrstvo.
PARIZ 14 (Izv.) Danes se je šesta-vilo novo ministrstvo in sicer takole : Poincarć predsedstvo in ministrstvo zunanjih zadev, Briand pra vosod»tvo in pod-pred»ed»tvo, Steeg ministrstvo notranjih zadev, Bourgeois delo, Milltrand vojno, De!ca**ć marino, Kloiz finance, L*-brun kolonije, Pams poljedelstvo, Jean Dupuy javna dela.
DiplomatiČni krogi sprejemajo Poin-carejevo misijo precej ugodno in poudarjajo, da je Poincarć preudaren, miren politik, ki nima nagnenja do provokacij.
•) Smrt ali zmago 1
do B bovške trdnJave.Posamezni oddelki bosanskih voištakov odposlanih k mejam, brez vodnikov, brez vseh bojnih priprav, in počivajoč na odkazanih me>tih, so bili nepričakovano preplaćeni iz svoje brezskrbnosti ter so bežali nazaj proti Bobovcu kakor črede p'ahih srn pred tolpo lovskih psov, razširjajočih strah in grozo po vsem svojem potu. Tako je z navdušenje n priprostega ljudstva! Razvnemlje se lahko, res 1 Visoko vsplamteva plamen, kakor r genj iz dračja in slame, toda, ravno tako h tro dogoreva in ugaša. Da, tako se je godilo tudi v Bobovcu !
Še pred eno uro so vriskali kralju To-maSeviću vštric, blagoslovljali ga kakor osvoboditelja, kakor prvega junaka Bosne; toda prvi begunci, ki so dospeli v mesto in razširili vest o bližajoči se sili bisurmanski, so spremenili bojaželjnost v največjo onemoglost, in mesto vriskanja so se oglaiale glasne kletvice proti kralju.
»Dejalo se nam Je, da Je Turek nepripravljen za boj, in stal bo Se v najkrajši dobi pred naiim ozidjem!" so očitali nekateri
»Preverjeni smo, pognani v klavnico I" so JadikovaU drugi.
Ustsvna kriza v Turčiji.
CARIGRAD 14. (Izv.) V turškem parlamentu se je vršila debata o vladnem predlogu glede na izpremembo ustave. Držtvni zbor je s 125 proti to5 glasovom odklonil po vladi predlagani 35. člen ustave. Za to izpremembo je treba dve-tretjinske večine. Vsled tega sklepa je izbruhnil konflikt med vlado in državnim zborom.
Sultan ima po starem členu 35. ustave pravio razpuititi državni zbor ko je zaslišal člane drživnega sveta. Z ozirom na to se pričakuje, da bo turški državni zbor razpuščen v najkrajšem času. Veliki vezir Said-paša odstopi vsled svoje bolezni tudi v bližnjem času.
Zmešnjave na Kitsjslem.
PEKING 14. Neki shod MandŽurov vat h slojev je sklenil, da je potrebno, da se dinastija odpovo in tako očuva dežela pred popolnim kaosom. MandŽu - čete in prebivalstvo v Pekingu so odločeni, se pridružiti kitajskemu prebivalstvu Kakor se čuje, je cesarica li privolila v odstop dinastije. Brzojavke iz pokrajin javljajo o umorih, ropih in požigih. Na stotine žen se je usmrtilo, da se tako obvarujejo pred nasilstvi.
Automobilska nesreča.
LONDON 14. (Izv.) Iz New Yorka poročajo, da se je v bližini New Yorka prevrnil automobil, v katerem so se vozile tri dame in dva gospod t z visoke ce.te v kanal Dame in gospoda so se potopili ia ni »o mogli rešiti niti enega od njih._
Ostra obsodba Aerenthalove politike.
DUNAJ 13 (Iz^.) V Solnogradu je govoril na nekem shodu član avstrijske
delegacije, znani voditelj nemških krščanskih socijalciv, državni poslanec baron Fuchs o politiki ministra zunanjih zadev
grefa Acrenthala.
Baron Fuchs je najodločnejše odkla njal mirovno politiko grofa Aerenthala, katero je označil za državi nevarno. Pov-darjal je, da se Italija z vsemi svojimi močmi pripravlja za vojno proti Avstriji, da ima že v ta namen pripravljenih 30» ti»oč vojakov ob avstrijski m^ji in da bo moral italijanski kralj, ko bo končana italijansko-turftka vojna v Tripolitsniji. napovedati Avstro-Ogrski vojno, ako ne bo hotvl, da ga razjarjeno italijansko ljudstvo ae pošlje v penzijo Tako je ljudiko razpoloženje v Italiji in ttmu razpoloženju, ljudstva se bosta morala italijanski kra!> in vlada ukloniti.
V nadaljnem svojem govoru je obžaloval govornik da se je avstrijska zuna-
„Kralj je neplemenit/ so vpili tretjv .sebe in nas je pogubii radi par mer zlata,
ta lakomntžl"
„Kako pa ne bi bil nesrečen," so menili zopet dmgi, »ko se lepi na njegovih rokah kri, da se mu vse, karkoli začtnja, sprt m nja v pogubo."
„Aii ste tudi že čuli o tem ?" so se oglašala vprašanja.
.Da, čuli smo," so odgovarjali, .toda nismo hoteli, nismo mogli verjeti; toda danes —"
.Res, saj ni niti verjetno, — svejega
lastnega očeta!"
„In ta nesrečnež se |e drznil lotiti se tako posvečenega podjetja 1 Gorje nam in našim otrokom 1 Kruti zmagovalec razprš* rodbine naroda, na svojih bazarih nas bo prodajal kakor črede ovac. In tega vs*ga je kriv samo kralj Tomaševič, proklet naj bo 1* Vojvoda Radič, ki je takoj ob pivi vesti o prihodu begunca hotel v kraljevo palačo, je čul spotoma te in podobne govorice, videl je preplašena lica, in porogljiv nasmeb mu Je zaigral krog ust.
Tako je stopil pred kralja.
(Pride ie )
»
Siroti II.
»EDINOSTc it. 15.
uja polit ka preveč oddaljila od Nemčije in da grof Aerenthal tudi ni znal najti prave poti do zbližanja z Ruiijo. Grof Aerenthal da je vse preveč gojil odkrite naši državi nevarne prijatelj»Ice razmere z Italijo in vsled te njegove polit; le e je nabral pasti najndkritejSi branitelj avstro* ogrskih državnih interesov, bivši 5-:f generalnega štaba Conrad Heteendorf.
V diplomatičnih krogih so izvajanja barona Fuchsa napravila zelo neprijeten titia, Zlasti zavračajo ti krogi z vso odločnostjo Fuchsova izvajanja v zadevi Ital je in trdijo, da Italija nima sedaj v ce;i svoji državi na razpolago 300.000 vojakov, ravnotako pa zavračajo trditev, da bi bilo postopanje grofa Aerenth^la z ozirom na razmere med Avstrijo in Rusijo nekorektno.
c o z ne pravi nikdar „I a civili-, s f. t i o n fran^aise" (francoskaj kultura), on pravi.1 a ci vi lisa-1
tion moderne, internationale",
i
— to je : ^m o d e r n a, mednarodna; kultura". Iznajdba parobrodov, železnic, brzojav a,-""" telefona, itd. — to je kultura, to je moderna, mednarodna kultura. In kdo je iznašel vse to. Ne Lahi sami in ne Nemci sami, temveč večinoma Angleži in Francozi. Če torej Lahi govore o 2000-
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici
Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vscchia 3P.
. Ima vedno v	zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelku za vsaki Ptan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da s* pridno poslužujejo domaČih izdelkov naše zadruge. _ gr-gKJUMAjO 8J5 TUDI POPRAVE.	■■ -
Kron 6200!!

___UU-UJJJJUJ-J
0 kulturi brez konca in kraja.
Piše dr. Burja. I.
Dalmatinci, posebno Vojnović, Smo-dlaka itd. nas begajo zopet s proslavljanjem kulture. Tudi med nami Slovenci, celo med akademično izobraženimi, vlada nekaka zmešnjava o pojmu „kultura". V enej od zadnjih 'Številk „Zarje* Čitam prilično ; Če bi v Trstu ne bilo narodnega boja, bi Slovenci bolj uvaževali italijansko kulturo (sic!). O priliki razprav o laškem vseučilišču bilo je čitati v večjem številu slovenskih časopisov, da bi bilo za Slo vence, posebno za inteligenco, dobro, če se odtegne vplivu nemške kulture (sic!) ter se po učenju laščine prilagodi laški kulturi (.ic !) Avstrijska vlada, ki nas osrečuje s svojo „Staatssprache", „Armee-sprache" itd. na eni strani, in Lahi, ki povzdigujejo svojo „takozvano laško kuU turo" v deveta nebesa, na drugi strani: so zmedli pojme precejšnjemu delu izmed naših ljudi. Nemci in Lahi nastopajo pred nami kakor prva naroda sveta. In v to bajko mi ne verujemo — srnejemo ae jim v •> raPred Lahi in K-crioi stojita na svetu še dva druga naroda, francoski in angleški, ki ju smatramo mi in ves svet (izven Nemcev in Lahov) za prva naroda na svetu. To se mi je zdelo potrebno takoj izpregovoriti.
Vprašam torej: Kaj je kultura? Kaj je literatura? Lahi, Nemci in po njihovem uplivu tudi mi strašno me* Samo ta dva pojma, ki sta različna kakor dan in noč. Kaj je torej kultura, v katere imenu bi hoteli nas Slovence uničiti, o katin čitamo dan na dan v kakem nem Sk' m in laškem listu ? Naš g. profesor, ki ga že čujem, poreče, da je to latinska beseda ; in po tem takem tudi laška, francoska, španska, portugiška in romuriska beseda. Torej tudi francoska ? Gospod profesor latinščine poreče da, jaz pa pravim ne ! V pomenu, kakor jo rabijo Lahi in Nemci, je beseda .kultura* Francozom Čisco neznana. In ne samo Francozom, tudi Angležem je čisto neznana v tem pornenu. Učenec, ki se uči modernih jezikov, bi dobil dvojko, če bi laško „la co-tura", ali nemško „die Kultur" prevel francoski v „la culture", ali angltšri v „the culture" (reci: kćlčo). „The culiure* pomenja angleški: obdelovanje zemlje itd. in francoski nekaj sličnega. V pomenu, kakor jo rabijo Lahi, je čisto lfiška oeseda in od Lahov so jo vzeli Nemci, a od obojih seveda tudi mi Slovenci, ker je to za nas obligatno, da poljubujemo roko, ki nas tepe. Francozom in Angležem je neznana v tem pomenu ! Laški ali nemški: „Cultur" je v fiancoščihi „la civilisation" in v angleščini „the civilization" (reci: sivilize šn). Vprašam dalje : Ali je iznajdba parobrodov, železnice, itd. — literatura ? Čujem že učenca I. gimnazijskega razreda, ki se mi smeje 1 Ali so dela Gorhe-ja in Dante-js kultura ? Lah in Nemec porečeta: da, Francoz in Anglež se jima > osta smejala ter porečeta: to ni kultura, to je litera* tura. Francoz in Angltž nikdar ne govorita o „francoski kulturi* oziroma „an» gležki kulturi", „la civilisation fran^aiae" ali „the english civilization", ni kdo ne bo videl ali čital tega v kakem francoskem ali angleškem listu. Pač pa čitamo o francoski ali angleški literaturi („Is litterature fran^aise" ali pa „the engltsh literature" (reci literć,Čo). Ksj je torej kultura v tem pravem pomenu ? Fran-
letni kulturi, je to priprosta budalost, ne
umnost in pri- Nemcih tudi ne boljši, j AUTOMOBIL! FORD *91I
kajti kultura je mednarodna, ■*]¥«£!* tavamo sveta, tzdek-vaai* Ms« *TiiOO <oj
slovenska ravno tako kakor
laška ali nemška! I
Ostajajo nam še literature. Torej to,
o čemer Lahi in Nemci vedno kriče v
svojih listih, ni kultura, to je literatura
(književnost) — nič manj in nič več. Vse v '	/	t	j AatosaobiH c& posoc.o po ijn&nii osni.
drugo so le kričava gesla po židovskih Tafltto a „i^j, »^»„bi^r,--s*; in* po.tr
listih, ki naj opravičujejo tlačenje, ponem-	-
čevanje in poitalijančevanje nas Slovanov. Lahi in Nemci si torej ne morejo svojiti mednarodne kulture, ali (recimo v jeziku „Herrenvolka") : „E* giebt ktine deutsche oder italienisehe Kultur, aber Wohl eine deutsche oder italienisehe Literatur." — j Laška literatura začenja od Dante-ja, re- I cimo 800 let. Torej ne o 2000 let, temveč o 800 let stari laški literaturi se lahko govori. — Nemška literatura začenja od Lutherjevega časa, slovenska ravno tako s Trubarjem. Obe imata torej 400 let. Če govorijo Lahi o 800 letni kulturi, to je literaturi, govorimo tudi mi lahko o 400-letni slovenski kulturi, to je literaturi. In nazadnje Nemci, ki štejejo 65 milijonov, in Lahi s 35 milijoni ? T«*ko mnogoštevilni narodi ustvarjajo in morajo tudi več ustvarjati, nego more narod z 1 in pol milijona. Će so Nemci ponosni na Gdiheja in Schillerja, Lahi na Danteja in Petrarko. smo mi z 1 in pol milijona lahko Še boli ponosni na Trubarja in Prešerna. Primeroma torejl slovenska kultura, to je lite-! r a t u r a, čisto nič ne zaostaja za laško ali nemško. To pišem posebno za slovenske delavce v Tr*tu, ki jih laški in nemški listi begajo k laški ali nemški laži-kulturi, to je k poitalijančeva-nju in poneračevanju in v drugem zavodu k iredentizmu. Se nekaj. Rekel bi kdo, da tu ne šteje samo literatura, temveč tudi umetnost, to je slikarstvo, kiparstvo, j itd. Gotovo. O tem v drugem člinku. Recimo pa takoj, da je umetnost ravno tako mednarodna kakor kultura sploh. Vidimo umetnost v prvih časih staro-egipčansko, babilonsko, grško, latinsko, potem laško, a ob enem tudi špamko in n:zozem«ko, nemško in primeroma za mali narod tudi slovensko. Torej c*ragi „Piccolo" in „Indijendentt", draga gosp. Smodlaka in Vojnović : vaša takozvana ldži-kuttura nas ne bo reševala. Proti njej ostanemo mi „i r r e d e n t i".
•diaefa tipa CHASSIS 20 HP šsa; rczai* tla v kerij
Kočij« „FORD" J* naj po poln*J ta, eajhltrejta Id naf«fcuaouiL*. < '4 a kar jih o bi to;!. AKHEKALK1 SA?TOPKIK
ANTON SKERL . TRS T
Plazsa Goidcci 10-11, T«! 1734
Vallka MHtralu |ireie, u!!ee dal Baski 16, vanai * oa Soa?i;sr*« TtLEFOS M47. 8TOCK PKIUM GOODRICH tamarik*-.ukt).
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr J. Čerm&k V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
- TRST -
ulica della Caserma ftt. I3V II. n.
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevliev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da grest*
v ulico Riborgo št. 31
( Al buon Operaio')
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki coni." SVOJI | K SVOJIM I — Priporoča se lastnik
M. IVANČ1C.
mi Edina slovanska h
knjigoveznica
AjITOH repe jiSek, Trst, ni. Cedila 9
Izdeluje vsakovrstna knjigoveika priprosta in fina dela <3* PO KONKURENČNIH CENAH
.d
n
rp	TRATTORIA	fT
1 „Air Antlco Pompei" i
Trst Pi*zza Carlo Goldoni 4 E
Priporoča ■« ■(•▼nema oMtnatra. - Toči m lmvmno vloo i«ran, latrtko, furlaookc to belo. 8:«ttifo!'lako pl*o. Domača kuhinja ■ tesuevratniial mrsllmi In torklml Jodill. — Za obilen o:«l»k ir toplo priporoma
FSLAJNJO mariX SE K.
3
C
ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA
R. BLAHA TRST
ULICA C\SERMA ŠT. 4.
TELEFON 16-31.
PREJ „MIZARSKA ZA0RUQA V SOLKANU"
K3POLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJS, GOSTILN £ IN KAVARNE.
POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH.
SPECIJALITETA : DIVAČO POSTELJA („SP*V»I PATENT*! OD GLAS 3VI1 E - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA —
Ifiim PflLMflTINSKEGfl VIN h
(laafcni pridelek iz Jesenic pri Omifta) 9U>
Filip Ivaniš&vić - Trst
ulica Valdirivo št. 17. — Tele/on št. 14-OS
• 1 Prodaja na drobno in na debelo. —u-
30STILNE: .AU'Adria-. nlica Nuova St 11 la Ai fratelli dilmati, ulica Zudecche it. 3, ▼ -	toči svoje rin« L vrste. ■■■
B
ŠTIPAN MIMICA
trto in; dalmatnskin vin
lastnega proizvoda ie R< g«rnice pri Omiia
GOSTILNA v ulici sette Fontane
St. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFEP v ulici Nuova štev 5. GOSTILNA v ul. deli'Istri« Sr. 14.
Tiuo na debelo In ta drutlno t vseh ^ - gohtllia*>. --- gjg

.Coffe Goldoni
Trst, Pl-zza Carlo ^olduni it 2
Pilate nara*ne I- prve *r*te. časopisi In Hnttra tj o POSTBKŽBA TOCVA. Za obilen oblak ae najtopleje prlpuro&t
FRANJO MARINŠEK.
3E
To jc naš i r e d e n t i z e m. in mi avoj iredentizem 1
Vi
avoj
............... ■! !■!■■■ III lllll——II—II« I
žiffas« tr«i)t »asl«vl|ati nt
S!ovenci «n Slovana
K.^dar kupujete prt tvrdkat? katere ocla^ato v „Cdinostl11, sUiicujte Je v-dno na ogias e nalem listu, ker tako bod« rnalr dotične tvrd^-r, da pri-naiaja oglasi, ki jih uvrifajo « Edinosti, dobitek, r.i radi bodo uvrStaie svoje oglase v bojicie v naScm listu. Za tu budete belje poii: cže>;i. zraven te^a pa pomagate s tem miv : ; torijaino listu ^Edinost*4 :
Domače vesti.
Politično druStvo „Edinost0 bode imelo odborovo sejo dane i 15. t. m. ob 3. uri popoludne v »Slovanski čitalnici".
Podpisani uljudno vabi vse gg. odbornike in namestnike, kakor tudi deželne poslance, da se te seje polnoštevilno udeleže.
Predsednik.

BHnamimiwirmr an
Biaiinai 11 iii j umi
Koledar i*» »reajfc. — Danes: Pavel pušč. — Jutri: Marcel, p.
fempeiatura včeraj ob 2. url popoludn* -f- 4.* Cels. — Vreme včeraj: burja.
Vremenska napoyed za Primorsko: Večinoma jasno. Temperatura malo spremenjena. Vztočni vetrovi.
It. Gasperinl, Tr
Telefon Štev. 1974. ŠPEDITER Via Econoino št 10
mmem Prevozno podjetje ----------
e. tr. aTVtrtJaklk dri. telesa le	3051
Sprejme razcartmnje talortnefasiKoli Hm U mitnic, Idstaruanje na (cm.
POSlLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOOOVORNEjŠE CENE,
iT Zastopstvo tvrdke „CEMENT" ^em
Tovarna cementa »PORTLAND* v Spljeta. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
Tržaška mala kronika.
Tatvina v prosti lukl. Aretacij. Že reč časa bo se ▼ prosti luki vršile razne tatvioe, ne da bi ae bilo moglo priti krivcem na s ed. Poizvedovanj m voditelja tamošnje policijske ekip žitare g. Hermana pa se je posrtčlo priti tatovom na aled in so bili aretirani kot krivci, oz roma sokrivci: 52 letni d inar Ka* rol Jacopicb, stanuj č ▼ ulici del Fin Šc. 10, ki je kradel kavo. 53 letni Ivan S are ia Barko elj, ki je kradel sladkor, 45 letni trgovec A. V. in njegov pomočnik F. E., ki ■ta od obeh prejftnih kupovala ukradeno blago.
Tatvina so se vršile že tri leta.

9 m
Uelikanska zaloga pohištva in tapecarij
Paolo Gastwirth
TRST. nI. StmOon « 6 - Telefon 22-85 (hiti jledaiKta Fenlce)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti Koio»»im izbor

V Trsln/fine 1» jannvarja 1911.
»EPIBTOST« St. IX.
Stran III.
Pnsfcušen	52 U tna Karmela Vatna iznajdba. N«iznatneji italijanski
%vu&rellft je \č*rai v &amooaurilni 11 ,wen pila	izumitelj na polju brezžičnega brzojava, mona.
ivrepleno kislino. D »bila je prvo pomoč od	profesor dr. Cerebotani, ki šivi že več let v
edramika zdravniške poataje, ter bila potem	Monakovem, je napravil električno nro s
odvedena v bolnišnico. Vzrok poakuianega	obratom brez ž ce, ki utegne izzvati pocor-
aamomora : nesrečna ljubezen.	bob*. Pri tej uri je možno a kake centrale
Požarjl. Včeraj zjutraj ob 5. uri so bili	dajati v obratu fitevilo ur, ako ao spojene a
•gnjegasci obveščeni, da gori na Trsteniku.	to eentralo. Način tega apoja je tajnost. Is-
Ko ao prišli tja, ni bilo ničesar, ker je og-	zumitelj bo a tem izumom potoval po veli-
njegasce le nekdo na nesramen način po-	kih mestih Fvrope ter imel o tem preda va-
tegoil.	nje. Prvo tako predavanje bo bržkone v
—	V bližini predora na Opčinab, ob	Monakovem
m. . ■« • x • * i ti i* a nnm pi« res 1	•»Inca In luna I. 1912. Letoa bomo
Btefanmni cesti ie začelo pol nre pozneje res
.	,,- • -v	Akooi>a{iji0m	imeli priliko, da bomo lahko opazovali mrk
goreti na 2000 itirjaSkih metrov obsegaj očem	f »	£
-rT L - ___««oioiFftari ia	«olnca in lune. Solnce m luna bosta mrknila
travniku. Kmetje m pomožni ognjegasci is	, .. „ . .
_	...	vaak po dvakrat, ali v srednji £vropi bomo
Oflč n so ogenj pogasili ▼ tričetrt ure.	|	"»	• u i
-	Včeraj ob 10. predpoludne je iz opazovati .amo prvi mrk solnea in neznanih vzrokov začelo goreti v delavnici	lane. Prvikrat bo luna mrknila dne 1 april.
-__a smota i„«i;.ifl	m ta mrk ae bo videl pn nas le deloma,
initalaterja zs plin m vodo Avgusta AureU-ja.	£ .
„	. . . „__L.; «.„ n„Qn:	trajal bo pa od 10. ure 26 minut zvečer do
Prihiteli ao takoj ognjegasci, ki so ogeni po- j t—	,	.
«»ili tekom pol ure. Škoda znaša 1000 K, j1* 2 m.inutl P° P°lunožl- Mrk 86 bo
®	1 niJJn nn n.ni A laiki Pirvnni na K i 1 anotram
Lfl FILIALE DELLfi BflNCfl „ONION
t«
(Filijalka Banke ODion) v Trsta
se bavi z vsemi bančnimi in menjičnlml operacijami.
TekočI računi In računi na bančni žiro
v kisuk ali v iaozsmskik n«da««tlk
po Jako ugodnimi pogoji po dogovora.
Kapo - prodaja
Uložne knjižic*
aa fikaaaa tanaia ali 4e|OT*^M«
•laktov. đokaaiMtov, tdnaktr to lalrakaaik irtik.
to- to taasai
■■kih	VBtoa te
dirift.
ki je pokr ta t sararovanjem.	j
I videlo po vaej Afriki, Evropi, na Atlanskem Samomor redarja V službi. 25 letni <Jin Indijskem oceanu ter na zapadni polovici fa. redar Albin Spehar, ki je bi že eno leto Avstralije, Azije in Južne Amerike. Istega in p 1 v alužbi, ter dodeljen oddelku na Bel j meseca in aicer dne 13. aprila bo prvikrat vederju, »e je včeraj ob 6. zvečer ustrelil . mrknilo aolnee, ki ae ga bo videlo v enem aluibenim revolverjem v desno sence na ne- deI*	izla8ti v Nemčiji, potem v
kem prostoru za ljudskim prenočiščem v ulici otočni polovici Severne Amerike, v aevero-0. Gozzi. Ker je bil v službi, je imel na!™40*0«* Južn« Amerike. «everozafiad-
»ebi uniformo. Zdravnik zdravniške postaje,v «PadQi As,J1' ki je prišel takoj na 1 ce mesta, je mogel ;dalj« bo ^J*1 mrk v Tobolskem v Sib.-konstatirati le amrt. Truplo je bilo prenešeno	drugikrat letoa bo mrknila luna dne
t mrtvašnico pri av. Justu. Vzroki samo-l26' "ptembra, drugikrat aolnee dne 10. ok-
®ora nesrečnega mladiča niso znani.	tobl»» aii ni	drQzega 80 ne '™
_ __________ j delo pri naa. Leta 1913 bo solnce deloma
DrUŠtVGn8 VGSti	jmrknilo trikrat, luna pa popolnoma dvakrat,
fali pri naa ne bo videti nobenegt mrka. ženski zbor „Dramatičnega društva". še le leta 1914 bomo lahko pri nas opazo Danes zvečer »aja za ženski zbor.	vali popolni mrk lune.
Dolgost brzojavnih žfc na zen IJL Mi
nulo je 80 let, kar ao izumili brzojav. V tem razmerno kratkem ča-u se je neverjetno
Izdaja hraailae knjižice ter obrestuje vloge po
listal dava* «d kraailalk vlag plačaj« aavod na.
Daje predujme	|| Prejema in bruni deposite
mm nWa«to te karate paraikav L t i U	ter jik loti« mpravlja.
Izdajo in kupuje po dnevnem kurzU
(prosto vsskortaib stroškov)
menjičae vrednote neapeljske banke (Banco di Na poli), italijanske banke (Banca d'Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia).
Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma.
ODDELEK ZA BLAGO. Deje predujme	jI Odpira earinske kredite.
m Mage, palica, srarraate L t i |j Knpaja te prodaja blage v komiatfL
ODDELEK ZA SLADKOR.
I
Pevsko društvo wTrst". Jutri v torek petska vaja za moški zbor.
Plesni odbor Št. Jakobške mladine. —
Danes v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 8. in hitro razvil. Brzojavna mreža prepreg* dan pol zvečer sesta ek v gostilni g. Lovrenca | danes vso zemljo. 8 pomočjo brzojavnih žic Strai.Sčaha „Pri dveh murvah" pri sv Ja- bi ae moglo 138krat p-epreči zemeljsko kobn (vogal ul. Scuole nuove). Prosim pol-j kroglo ali napraviti 16 zvez z luno. Danda-noitevilne udeležbe.	Predat dnik. juea je na zemlji 130.000 brzojavn h uradov,
_________—^ ! ki imajo 160.000 aparatov, ki odpošiljajo na
leto okolo 300 milijonov brzojavk. Največ [rabi brZ"jav Anglež, na 100 Angležev od
Dr* Pecnik Berite in čudite se!
(PETSCHNiCG)	600 komadov, med temi pozlačena
Irst, via S Citerina štev. 1 * ura za K 4 2°-
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za ko2ne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 l/i — i- - -
ARGAMAN
zajamčeno pristni W preproge, najmode-nejše in y najlepših -----barvah vsake ve ixosti ==
Naše gledališče
»Punčka" je tudi včeraj popoldne na- jpacla na leto 169 brzojavk ; na Francoskem polnila gledališče.	.	! prihaja na toliko prebivalcev 152, na £)an-
Tudi večerna predstava ».Cliarlajeve i skem 118, v Belgiji 104 brrojavke, in še le ietke* je bila dobro z ozirom na slabo'ua petem mestu je Nemčija z 91 brzojav- TpSt COrSO 2. T6!8f. lO?l. vreme celo prav dobro obiskana. Pri tem je kami. 300 milijonov brzojavk prin»š i na leto amel pač glavno privlačno silo gosp. Danilo državam 240 milijon »v mark. Br/ojavke od O e v e t a k, ki je nastopil v naslovni vlogi, [ nekoliko stotin besed ao redke ; rekord je t-r dosegel popnlen vspeh, Si^er pa nočemo pag di>segla br«javka z 20.000 besedami. 4>rejnd?cirbti sodbi nnsega kritika, kateremu , ?
Linoleum Haas
Cene, s katerimi ne more konkurirati nihče, ker tvrdke preskrbuje nakup za osemnajst filijalk.
prepuščamo besedo, da pove jutri svoje! VprdŠddjS |ffl Od^OVOH.
Mi izlior flrnp? prenroi iz Hlap.
mnen e.
____ ______ } Stanislav. L Prestop v drugo vero
is	.	|ae mera javiti okrajnemu glavarstvu (kol^k
Hazne vesti«	x g) katero izstop javi dotičnemu duhov-
Islandija »Brezalkoholna1*. Iz Kodanja nemu predstojniku onega veroizpovedanja, iz .»orogajo: Dne 1. januvarja je v Islandiji katerega prosiltc namerava izstopiti. Pri top stopil v velja o zaton o piepovedi uvoza ^ DOv6mu veroizpovedanju pa mor* dotičnik vsake vrste alkoholnih pijač — vina, piva in OBebno prijaviti dotičnemu verskemu pr d-špi ita. Ta zakon le le a 1910 sklenil Bt0jniku. II. Protestantake vere je del So-islandski deželni rbor po prejšnjem ljudskem Tak0v in nekaj Prekmurskih Slovencev. Se-glaaovanju. Ker je pa prodaja alkoholnih Te(jft t0 tudi nekateri posamezni Slovani te pijač dovoljena se do t. januvarja 1915, ho- Tere> m. Seveda. Z ozir. m na Vaš a»an, čejo IrtUindci t«» kratko dobo dobro izkori- yam pa tega koraka ne priporočamo. — stiti, kajti v zadnjem času so uvozili cele la- Jur5ek. Za spremembo imena Vam je dije omenjenih pijač Tako je nedavn » ladija, trei,a pr0fiiti na namestništvu. Kol^k 10 K. ki oskrbuje promet z Islandijo, prepeljala nič prjl(lge : krstni list, domovina. — Oče. Ni-manj nego 800 centov likarjev. Za nekoliko tanč to Vam Vaš a!uči| pojasni vsak š lski fst. p?'6 ne bo treba Islandcem v tem ozira tr TOditelj ter Vam da tudi navodila. — Pripeti žeje. Veakako bo od 1. januvarja 1915 8 to j bino. Zadnji čas za prijavo vojaške ji a prej Islandija prva dežela v Evropi, ker ^^ 31 januar. Priglasit* se v ulici SS. bo uži a nje alk« holičnih pijač prepovedano Martiri 2, I levo. Tozadevno tiskovino Vam po rakonu kar je cilj raznih abstinentnih mogo£e ^ prijaznoati dado tudi pri nam. društev. Fmeki deželni zbor je že pred 4 8T€tniku, ulica Caaerma 7. — Špekulant, leti eklenil tudi tak zakon o prepovedi al- Podatkov do 31. 12. 1911. nimamo še pri koboličnih pijač, ali ruski car ni zakona po- rokab. Do septembra 1911. je imel open-Iri trdil še do dandanes. Tudi v Švedski in na tramvaj (6'24 km) 165 861 K dohodkov proti Norveškem si na vse načinn prizadevajo ab- 161.901 K v istem času lani, tržaški pa rtinenti, da bi prišlo do enakega zakona. (16 dohodkov do septembra 960.367 K Lahko roč — za vedno ! Na domači proti 911.106 K lani. Vrhniška ž^l zuica (19 novoletni zabavi v hiši bivšega angleškega km) je nazadovala v tem času Do septembra ministra Nataniela Bernehyja je njegova hči 1911. 39.992 K, lani pa 40.926 K. Vpraš*-Roaetta p*>la neko pesem z refrenom : sGood nje o končnem prometu blagovolite ponoviti night!" (Lahko noč!), a nakrat ae je pred v februvarju. — Radovednež. Uradna očmi številnih gostov in rodbine naslonila na Statistika o našem l,udskem štetju še ni izšla, etol in umrla.	— Stava pri Sv. Jakobu. 13. junija
Sluh pri novorojencih. Praški zdravnik 1909. je d bi v L okraju dr. S a»ik 247, dr. Kutvirt je po točnih opazovanjih na Spazzal 389, dr. Cjsulich 519 glasov. Zato otroški kliniki ugotovil, da ni resnična trdi- se je vrida ožja volitev med Spazzalom in ^ev, da novorojenček ae čuje. Kurt irt je dr. Cosulicbem, pri katerih je dobil prvi 685 ugotovil, da tri četrtine novorojenčkov že v glasov, drugi 688 Nadomestne volitve za ta prvih 24 urah življenja reagira na atiake okrqj te bodo vršile skoro gotovo v marcu, zvoka. Samo slabotni*in nedonošeni otroci ne a niso fte naznan en». — S. L. Vaše vpra-kaiejo takegi sluha, ali to ae ima prpiaati kanje je nejasno. — Robert. lato. Ponovite alabemu razvoju telesa in vseh organov. nataDtaeje.
Fani Taučer
lastnica modnega salona
v Trstu, ul. Fariieto St. 1,
IV. nadstropje
izdeluja vsakovrstne obleke
Kri.sc», pozJkt\n«, najuneja ura A' hT-Rem nt •« p j clućenim fttevilnikom ; ista ima dobroidoĆe 36-urac kolesje, za kar »e j ara 'i 3 leu, 1 krama o vratna igU e Hin>ili - brilantom. 1 pozlačen jirutau * pou kamnom ea goni ode alt g'spe 1 krasen collier ia okolu 150 i rijentaiakth ;>erl, najmodernejši n kit e. dai: e, 1 kranna gamitura gumbov sa capeeuiicM ovratnika in p si, zajamčeno 3°/, Double-zlata s p» u nnranuL zatvoru ni, 6 platnenih robcev, 1 elegante ftpni črnilnik tz nikla, 1 Krasno erealce, 1 ko u a diS'čeg« toaletnega miia, 1 fr. vezana bete£aica 7t nrgU-fesih peres 20 ruziiĆ >Lh komad iv za icoresp^n deuco in 6e 396 drugih predmetov ki ao zorintoi »« neobhodno potrebni. Vse skupaj z clato uro vred, k*» DK—a velja d-akrat toliko, st&ae aamo K 4*20. Od pufiilja po povzetja eksportna tvrdka
H. SPINGARN, Krakovo št 240.
Kdor kupi 2 paketa dobi <e zastonj zraven lep u> £.č z Uv» mi lezili Pri več nego 2 paketih, za VK»r p^ket po 1 r.otič. Za to kar ne ugaja, tse vrne . nar. Torej ie izključen vR»k n»ixo.
^ :. Prodajaln, ur In dragocenosti
& BUOH£Sa
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Corso Steu.36
iio^ftU is.bor alatamne, Hrebrnine, dra^t>ce-aoatl in žepnih ur, Kupuje in menja •Jlarr zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — sprejema naročbe in popravlja vsako vrsto i> erebrnme, zlatanine, aakor tudi žepne ure
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
po dunajskem, francoskem in anglež*tm kroju.
Prevzemlje tudi d Ja i>a dežela
Hans Bch&idler
= icobotehuik =
Lt^uh^ Dr- Ferdinanda Tanzcc
Sprejema od 9—1 In od 3—6. Trst. Tla/Z* C. (iolilou! Ar. 5
57 f
H
Najboljše in najcenejše gorivo
Jriqucttcs
Izključna zaloga SILVI0 MALOSSI
Trst, ulica Golši štev. 3
TELEFON 18-89.
Ceno: K 450 — 100 kllosrcmov
a aoBiav>jenJeai tr' ako
Zaloga usnja za čevljarje
A. D0NDA
■ - Via deli Rivo št. 42. - TRST
Izbor Zgornjih del za teolle (tomal).
Primerne oene In solidna postrežba.
Stran IV.
EDINOST« št. 15.
V Trstu, dne 15. jannvarja 1912.
Albert Faber
7n1oga gozdnih proizvodov In kuriva, tovarna za brezplinove brikete Iz dr-* enega oglja, se priporoča v zalaganje
ferastotf.ln bok. dro prirejenih za pel
► 3yle?k*ga Id inozemskega svetlega premoga
^ K T BACIT, bresplinovib briketov is drvn. ogljs . Boulea" t veliki jajčji obliki u vsako kurjavo. Jareći komadi v (mali jajčji obliki) s« odprto ognji l/a is likanje. Naročbe, kft s* isvrfe tofino, je nasloviti na tovarmfiko piaamo :
T rat - Via deli« Teea. fttev. 22
ali na neročilno pisarno v Tratu pri tvrdki
Siovanoi Angeli ulic. Vinc. Bellinl štev. II
(nanproti cerkvi novega Sv. Antona).
E
:fc
3=
ij TEODOR KORN ii
Trst, ul. Miramar Stv. 65 ^
Stavbeni to galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PR£JEM\JO SE YS%KoVRHTNA = DELA IN POPRAVE = PO SIZKZH OSZJAH. :: Delo dobro in zajsmžsno. :: TtlSl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenka.
Zaloga obuvala
in laatna delalnioa ■■■■
PAVEL VlSIMTlNI
Trst oL aiosoe Cardoccl 31.
Velika isbera molkih in fenekih Čevljev. - Poprave ae izvršujejo točno in solidno
po smernih cenah
X e
I
Zaloga obuvala
■ in lastna delavnica ——
MATIJA PAHOR, Trst
ulica Arcata štev. 19 Velika izbera čevljev za moške, ženskt in otroke. - Sprejema naročila po meri ier tudi popravlja :: po Jako Ulzfclh lil zmernih eeuah.
Poskusite FI- CafflflfitiM ki le naj £2 GOVO KAVO ftw€lllllJIl flnejSI la
najzdravejSi kavni pHdatek. Dobiva te
v vneh bnliSlb prodaialnicali.
*fdbaj&ige u< p*»lu*janje \lakt» ođ 1. oktobra naprej.
?a»l a trika«, Miroma odhod >o naaaaajaal po amdna* •rrap«)ik«a taau.
C. k r. državna železnica.
Odbod iz Trsta (Campo Marži o)
5.10 0 H eroelje—(Rovinj)—Pnla. 5 65 0 đo Poreča in med po sta je. fl.CO 0 do Goriee (in AjdovSčine). f.30 ■ Gr,*iea—(Ajdovščina)—Jesenice--Beljak-Oelovee—Linec—Praga — Draž dane — B» rolin.
?.S4 0 B erpelj e—Divača— Dnn aj. 8-54 0 Gorica—Jeaeniee, Trbiž—Ljubljana—Beljak— Dunaj. 9 00 0 Herpelie—Pola. 113 M Le do Boj (bi medpoebye). 12-55 0 Gorica—(AjdcvSčina)—Jesenice—Izubijana
Celovec. 245 M Koper—Boje—Poreč. 3.40 0 Gorica—Jesenice— Beljak—Celovec. T42 0 Herpelje (Divača—Dnnaj) (Rovinj) Pula B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj 615 E (Samo torek, četrtek, sobota) Gorica
~ Beljak—Monakovo—Pariž—London. 7 22 0 Opčine—Gonca (AjdovSčina). "24 M Kopar, Buj.
— B Herpelje—(Divača—Danaj)—Pola.
90o B Gorica- Jesenice—Beljak—Celovec- Linec
'	Praga_Dunaj—Monakovo — Draidane —
Berolin.
.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak— In o most — Ho nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH 1 • 14 0 Boršt—Herpelje—Divača. T20 0 Gorica (in medpostaje). *r04 M Kope*—Portorose.
prihod v Trst.
5 47 0 Is Dunaja, Solnopjrada, Celovca, Mona-Vova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7 8 0 Iz Dunaja (če* Dsvačo—HerpeJj).
7	24 0 I* Gorice (Ajdovščine).
8	29 0 I* Bxy 'in medpostaj).
8 50 B la Berolina, Draldan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Goric« (in AjdovSČine). 9.53 0 la Pula (i* Rovinjaj. 0 15 0 la Jesenic, Gorice in medpostaj.
1 10 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpo*t. 12.— E (v&sko nedeljo, torek, peUk) ix Parita
Monakovo, Beljaka, Gorice. »38 0 la fore« a in medpostaj.
T06 0 It Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorici
- (Ajdovfičine) Berlina, Draždan, P**g'
Dunaja.
I Is Pule, HerpeJj in medpostaj. t b Buj in medpostaj. \ 1» Dunaja, Celovca. Gorice. I Is Dunaja—Ljubljane—Divače—Pula.
7.?7 B I« Berolina. Dra*dan, Prage. Linea Da naia, Celovca, nomo<*ta. Beljaka, Jm« nic. Gorice (Adovščine\ 5fS	Poieč In medpostaj
r~23 0 1» Pule (Rovinja) Dunaja (Čes Divačo) 11 10 « Is Duna- *	** ca. Beljaka. Gorice.
- OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:	5
8 46 0 Ii Goriee in medpostaj.
iTžO 0 Is Portorose, Kopra in medpostaj.
9.40 0 I* Divače, Herpejj in medpostaj
OPAZKE: Podčrtane fosvilke »načijo peasl4»e ( osebni vlak) B fbrsovlak) V (ena Sani vlak
tlužna železniaa.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) '
5.45 B j^rezo Cervinjana v Benetke. Rim, Mi las Videm Fontebo, Čedad in B do Kormlaa i (Oormuns) preko Nabretine. 5.20 O do Gorice pr«ko Nabrežina. 7.90 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Pariš *
•	*" London.
8.05 B * Ljubljano, Danaj, Reko, Zagrnb, Budimpešto.
9.20 B preko Nabretine v Kormin, Videm, Milaa Rim.
9.00 O preko Kormina v Videm la dalje In 0
preko Tržiča » Ćervinjan 9.55 O v Ljubljano Danaj, Zagreb, Budlmpeltc >2.10 O v Kormin in Videm. 12.48 O preko Červinjana v Kenetke—Milaa.
I.45	O v Ljubliano, Celje, (Zagreb).
CIO O v Kormin (se sveto v AjdovIČino) Videat M lan itd.
•	OO O v Ljubljano, Dunaj, Reko.
S.aa B v Ljnbljano. Dunaj, Ostende. Reko.
•	HO preko Červinjana v Benetke, Milan, Ri»
preko Kormina v Videm. 7 OS B v Kormin in Italiio.
8.42 B v Ljubliano Dunaj, Zagreb, Budim pelt< 9.3A C v Kormin -'ae sveso v '"'ervinjan)
II.40	O * L»nb*ian«. Dunaj. Zajrrfb. Budimpešto
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
2.45 0 v Kormin in medp< stfj. 155 o v Miramaru do Nabreži >e.
Prihod v Trst. 6.15 O s Dunaja, Budimpest«.
0.2C B s Ln.iaja, Ljubijace t etendo in London 7.40 O s Kormina in červinjana prako Blvia 8.50 B is Italije preko Kormina »n Mabreiine. 9.15 B a Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpelt« b Reke.
10.25 O a Dunaja, Ljn' Ijane in Reka.
10 40 B la Rormm« preko Bivia i» B ia Itall.e
preko Červuijana. 11.30 O is haltje preko Kormina in Nabratine. 3.D6 O It Italije preko Červinjana ia Blvia 3.SS O is Celja in B ia Ljubljane, Zagreba, Rek« • SO O is Vidma, preko Kormina in Bivia. StA O s Dunaja, Budimpeftte, Reke; Zagreba. 7 «7 O s ltali,e preso Červinjana in Nabreiin« 7.45 O is Italije preko a N Kormina inbretiae
9XHS B i* Italije preko Kormina ia Nabreiina. 8S5 B a Dut.nja in BudimpeSte. »SO E is Londona. Pariia, Hitana, Baaatk,
Vidma in "Kormina. 11.10 0 is Vidma preko Kormina ia Biria ia U itabie orekn Červio<ana OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : fOS5 0 iz Nabrežine 11.40 d is Kormina in medpostaj.
OPAZKE. Mastne Številke anačijo popolad ne O — o i e b n i il»c B — braovlak.
SI HALI OeiSJljHl!		
hS> i ^	MALJ OOUtSl m 'a«uo«fo 90 4 •lol. iMtdo. AUstao tiakaa« m4' m mttiaajo Hktil v«{ Nt) m»uj« pr?MLjb<aa taili 40 thiL Plsfs m takoi lss«r eddalka	
Albanija in Albanci. Kd."'«
vin. Albaunko vj raAanje je sopet aa dnevnea redu In dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno lanita vo broSurico, ki ne dobi v vn«h ^lov. kajigurn^fc. 571
Clnuunri ? A,i 5e ed*! nw Te8te- d* J" ® OlOVDlltl I Val fotograf ANION JfcRKlČ?
Trat, >ia d« lle Poste 10. — Gorica, guij oaka ul. 7.
_19»
D o ec Hkuraj nov, tri «obe a pobiftt«om, kuhinja, vrt, »a ino 0Te\je, §tudfrn«ica, v bi Ž ni kope ji. aolnčuo, ne prooa takoj. Na-lov pri maer. oddel.u £>»> ua.i. 14
t£ a a Miliai	Piassa ^ouitjonao
IVata Vu. mUlDJ It. 5 Trgoviaa jeatvm ta
solonijaL Zaloga iveć, mila in čiatila v prid družbi •7 Cirila in Ustjda. Priporoča ia Ira.i d 4
Portorose.
fl H Ho 8e v uaJem prodfcjalnica je^tvio v ut«4ki UUud ok lici. Na^Io/ pove iuacratai oddelek
Edin- »mi

riud hiči	prodaj; prta i.ota, • l.ir mi
Uvo ll<OI slano anji '-a Greti pri S rl|ibP
druga v BarSovljab. E'linosti
N hm lov pove iuaeratnl oad-las
9
veiča alov* nski>-ueuilke norrs-
Gospodična,
in piaarniSkib del, )5će prm« rao službo pod , P»idnuati iJ00" glavna j oita, Trst
poodt-Dce, ita ijnunktga »esika lužbo. PuuuJ >e

PrnHa *e <3°Hro upeljano sklad Iče sena. Naslov rrUUd pri inaer oddelku Elinoati.

Moja pred Itiridesetimi leti aalaaevljaaa la aa obrtni razstavi v Trsta odlikovaaa
tovarna sodov
Ivrluje naročbe vsakovrstnih sodov, bediai ia vlač Ipirit. likere, tropinoveo, olje, sli »ovac, aaraikia lU. Jamčim sa dobro delo ia po n zkih oeaah, da se as bojim konkurentov. — Na d t telo petiljaan oeaLfcs.
lisa	Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 44
DNEVNIK ,£0IN0Sr
V TRSTU
tiBkal in založil naslednje knjige:
„VOHUN". Spisal I. F. Cooper. Rom>n iz ame. ikanskega življenja. Cena K 160.
2. „TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". (Iz ruskega). — Cena 80 vinar.
„KAZAK1". Spisal L. N. Tolstoj. Kavkaška povest. PobI. Joa. KnafliČ. Cena K 1*60.
„PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil Dr. Gustav Gregorin. — Cena K 1.
„POLJUB". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Ka-rolina Svčila. Poslovenil F. P. — Cena 80 vinar.
II
6.	„BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI • KATOLIŠKIH J UGOSLO V A NI H". (Malo odgovo a na škofa Nagla poslovno pasiireko pismo v pouk slov. ljudstvu). — Cena 50 vin. — Ci-<ti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu.
7.	„IGRALEC". Roman iz spominov mla eniča. Ruski ppisal F. M. Dosto-Pevskij Po-lov. R. K. Cena K 1-60.
8.	„JURK CA AGIĆEVA". Povest. Hrv-^tdki spisal Ks. oandor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2.
9.	„UDOVICA". Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Šiefan Klavs'— Cena K 1*H0


Vse te knjige Be dobivajo v Tiekarni „Edinost", v „Slovanski knjigarni11 Joa. Gorenjca v Tratu in v vseh knjigarnah pO Slovenskem po povsetju ali prOli naprej poslanemu znesku. Poštnina poaameene knjige 20 vinarjev već.