AN N ALES 10/'97 OCENE IN POROČILA/ REVIEWS AND REPORTS, 351-370 Župani više nisu smjeli voditi brigu o točnosti mjera i o žigosanju ovih. Zbog podnošenja pritužbi seljake su tukli, ranjavali i prijetiIi im smrču. Vijece Desetorice Mudrih u Veneciji razmatralo je tužbu seljaka i u svim bitnim pitanjima osudilo je Nikolu Gravisija. U arhivima se nalaze i tekstovi sporazuma seljaka s feudalcem. Ta­ ko su 19. srpnja 1562. godine održane javne skupštine u Črnici i Saležu. U Črnici je svečenik Zorzi Penger iz Buzeta uz tri svjedoka prevodio sporazum na hrvatski jezik (lingua schiauona). Sporazum je sastavljen i u ostalim selima feuda. Sporazumi seljaka s feudalcima sadržajno se izmedu sebe mnogo ne razlikuju. Poglavlja su pretežito istog sadržaja, a razlikuju se u nekim obavezama i davanjima. Pisac nije koristio samo arhivsku gradu iz koje je u knjigu uzeo nekoliko ilustracija, več je obišao sva sela i čitav posjed i s četrdesetak fotografija učimo je knjigu privlačnijom. Dio knjige su i dva priloga: lnvestitura Gravisija na feud Petrapilosa, dana 10. ožujka 1440. g. i Pravda mar­ kiza Gravisija u selu Zrenj iz godine 1568. Izdavač knjige je "Josip Turčinovič" d.o.o. Pazin, a suizdavači su: Odbor za revitalizaciju povjesnih jezgri i očuvanje spomenika kulture na području Grada Buzeta, Poglavarstvo opčine Oprtalj i Znanstveni institut Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. Urednik knjige je Božo Jakovljevič, a Izdavački savjet: Irena Fister, Josip Flego, Aurelio Juri, Aleksandar Krt, Radovan Nežic i Boris Sirotič. Veličina knjige je 20 x 14, opsega 100 stranica, a tiskana je u nakladi od 500 primjeraka. Božo Jakovljevič N. Badurina, L. Čoralič, I. Prijatelj-Pavičič: F1RVATSKA - ITALIJA. Stoljetne veze: Povijest, književnost, likovne umjetnosti. Dvojezična izdaja. Zbirka Relations časopisa Most. Zagreb, 1997, 526 strani Društvo hrvaških pisateljev je v zbirki Relations časopisa Most že obdelalo kulturne stike med FJrvaško ter Francijo, Madžarsko, Veliko Britanijo, Ukrajino in Portugalsko. Najnovejša knjiga tega društva nam pred­ stavlja zgodovinske, literarne in druge kulturne vezi med Hrvaško in njeno čezmorsko sosedo Italijo. Kratkemu predgovoru Natke Badurine sledi zgodo­ vinski del, ki ga je napisala hrvaška zgodovinarka Lovor- ka Čoralič. Že omenjena Natka Badurina v drugem delu obdela književnost, ki povezuje obe deželi, trilogijo pa zaključi Ivana Prijatelj-Pavičič z opisom povezav na področju likovnih umetnosti. Sledi 258 strani italijan­ skega prevoda, 18 strani bibliografij in 6 strani dvo­ jezičnega kazala. Lovorka Čoralič je svoj zgodovinski oris hrvaško- italijanskih odnosov (79 strani) razdelila na 8 tematskih poglavij, ki so razvrščena kronološko. Zgodnjemu in razvitemu srednjemu veku posveti približno tretjino be­ sedila, vsakemu stoletju od petnajstega naprej pa pri­ bližno desetino. 20. stoletje je razdeljeno na tri teme, pri čemer zadnja nosi pomenljiv naslov: Boljši prihodnosti naproti. Tudi Natka Badurina je v svojem članku o hrvatsko- italijanskih odnosih v književnosti (67 strani) poglavja razporedila kronološko, in sicer navaja 6 obdobij: sred­ nji vek, humanizem in renesanso, manirizem in barok ter 18., 19. in 20. stoletje. Za vsako obdobje je rezer­ virana desetina strani, le za humanizem in renesanso dve desetini. V tretjem tematskem sklopu je Ivana Prijatelj-Pavčič na 82 straneh primerjala vpliv italijanskih umetnikov na hrvaški prostor in vpliv hrvaških mojstrov na Apeninski polotok. Avtorica opazuje istočasno arhitekturo, kipar­ stvo in slikarstvo skozi različna zgodovinska obdobja od srednjega veka, renesanse, baroka, klasicizma do danes. Mislim, da je s takšnimi dvojezičnimi izdajami glav­ ni urednik "Mosta" Dražen Katunarič ubral pravo pot, saj je na ta način knjiga dostopnejša širšemu krogu bralcev. Poleg tega je napisana dokaj objektivno, brez senza­ cionalnosti, v spravljivem tonu (niti sledu revanšizma) in v duhu "novog čitanja talijansko-hrvatskih odnosa". Samo mimogrede naj ugotovim, da se to novo branje odnosov časovno ujema z izjemno dobrimi političnimi odnosi med čezmorskima sosedoma. Zadnje stoletje, v katerem je bil svet deležen naj­ večjega gospodarskega razvoja do sedaj, je hkrati za­ nimivo zaradi močnega nihanja v odnosih med pre­ bivalci obeh jadranskuh obal. Zaradi tega bi bilo mo­ goče o tem stoletju napisati kakšno-stran več. V pričujoči knjigi naletimo na ogromno citatov, kar je zelo dobro, ker avtorice tako nazorno, neposredno in originalno predstavijo problem, ki ga obravnavajo. Za­ man pa sem iskal citat: "Od ropstva bi davno u valih potonula Italija / o hrvatskijeh da se žal ih more ot- mansko ne razbija", iz slavospeva Vladislava Mančetiča hrvaškemu banu Petru Zrinjskem (napisan leta 1926), čeprav le-ta Italijo izrecno omenja in jasno pove neka­ tera dejstva, ki so v knjigi skrita med vrsticami. Dub- rovčani že vedo, zakaj so ta citat vklesali v kamen in ga vzidali v občinsko palačo. Dejstvo, ki pa ga knjiga niti med vrsticami ne ome­ nja, je to, da so obravnavano delo napisale tri mlade dame, obetavne znanstvenice, o katerih bomo gotovo še slišali, jih prebirali in pisali nove recenzije. Ivica Pletikosič 360