CENA 1500 din
- Leto XLII -
Kranj, petek, 20. januarja 1989
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Kosovo, tragično epizoda Jugoslavije
Prekinjen molk
'$2 Izseljujejo se vsi
/O   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Partija obrača, ZSMS obrne
Konec socialističnega samoupravljanja?
Politični sistem, ki ni pluralističen, ne ustreza svojemu pojmu oziroma ga naravnost zanika. Tak politični sistem ne more biti nič drugega kot bolj ali manj prikrit mehanizem uveljavljanja (samo)volje ene same stranke, ki si je za vekomaj prisvojila oblast, so zapisali slovenski mladinci v svoj novi veliki projekt.
Če se samo malo ozremo nazaj, vidimo, da še vedno odmeva obisk radikalcev v Bohinju -poteza ZSMS, ki je pomenila prvovrstni politični dogodek v prihajajočem letu, ki ga mnogi že primerjajo z znanim Orvvelovim romanom 1984. Komaj smo si lahko dobro oddahnili od napovedanega mladinskega boja za oblast, že nas sveže izvoljeni republiški mladinski funkcionarji vodijo v novo akcijo. Za 1. februar so namreč napovedali sejo svoje konference, kjer bo osrednja točka dnevnega reda diskusija o političnem projektu, ki so ga naslovili z "Za demokracijo", v svoji vsebini pa nosi predlog novega političnega sistema.
Mladi svoje izhodišče naslanjajo na temeljni antagonizem v naši družbi - antagonizem med Zvezo komunistov, ki je zaradi svoje edinosti nujno neposredno stopljena z državno oblastjo in samoorganiziiajoio se civilno družbo, ki za svoj obstoj terja odprt prostor pluralističnega političnega sistema z urejeno pravno
državo. Ob tem je vsekakor zanimiva predstava o enodomno občinski in dvodomni republiški ter zvezni skupščini, kjer bi ob neposrednih volitvah dosledno vpeljali profesionalne delegate, ukinili predsedstvo Slovenije, njegove pristojnosti pa prenesli na skupščino in predsednika Slovenije, ki bi bil poleg predstavniških dolžnosti zadolžen tudi za obrambo. Nemalo prahu bo verjetno dvignila tudi predstava o popolni odprtosti političnega organiziranja ter obstoju SZDL in v določeni meri tudi ZSMS, kot dokazov o sprevrnjenosti in popa-čenosti kvazi-političnega sistema.
Čeprav so posamezne misli v novem mladinskem projektu le ilustrativno nakazane (ali pa še to ne) in na čase mogoče celo naivne, velja vzeti celotno akcijo z obilico resnosti. Kljub marginalizaciji ZSMS v obstoječih centrih političnega odločanja, namreč ta hip od DPO-jev očitno samo mladinska organizacija resnično poskuša loviti korak z "vse smelejšimi zahtevami "demokratične javnosti". Ker pač vse skupaj seveda ni naključje, bo zato toliko bolj zanimivo spremljati razvoj dane pobude, zavedajoč se možnosti, da se kaj lahko vsak trenutek ponovi stanje, ki ga poznamo iz leta 1971. Torej?
Vine Bešter
Stavka v Kibernetiki prekinjena, stavkovni odbor dela naprej
Kaj bo razkril zaključni račun
Kranj, 19. januarja V kranjski Kibernetiki sedaj normalno delajo. Stavka je bila v torek, 17. januarja, uradno prekinjena, stavkovni odbori v tozdih Števci, RTC in Mehanizmi Lipnica pa delajo naprej. Vztrajajo na svojih zahtevah, izhod pa bo v veliki meri odvisen od analize zaključnega računa Kibernetike.
Po prekinitvi stavke pred novoletnimi prazniki, ko je bil dosežen moratorij, se je dialog med stavkajočimi in vodstvom Kibernetike in tozdov nadaljeval, vanj pa se je intenzivneje vključil tudi kranjski občinski sindikalni svet. Stavkovni odbor v tozdu Števci dela naprej, legalno pa sta bila ustanovljena tudi odbora v tozdih RTC in Mehanizmi Lipnica. Stavkovni odbor v Števcih je izdal dvoje poročil s
stališči, na katere je odgovorilo vodstvo Kibernetike. Z najnovejšimi stališči stavkovnega odbora tozda Števci nas je včeraj (četrtek) seznanil predstavnik odbora Lado Bevk. V skrajšani obliki povzemamo njihovo bistvo. Zahteva po 40 odstotnem povečanju plač na oktobrski osnovi ostaja, vendar bo vse odvisno od zaključnega računa Kibernetike. Če bo ta na osnovi strokovne   analize   zavrgel to
možnost, bo možen dogovor, če pa bo pokazal "sumljive" številke, bo stavkovni odbor terjal odgovornost vodstva Kibernetike, oziroma razrešnico. Plače morajo naraščati v okvirih rasti inflacije, vodstvo tovarne naj jasno pove, koliko delavcev je odveč, pove naj, katere naložbe in programi so bili upravičeni in realni in kateri ne. Zanje je treba poiskati odgovorne. Prouči naj se nova možna organiziranost Kibernetike skladno z novo zakonodajo, predlogi pa naj bodo variantni. Sedanja organiziranost ni primerna. Veljavne pa so še zahteve po razbremenitvi gospodarstva.
J. Košnjek
Bo bela pomlad - Očitno je vreme tisto, nad katerim ljudje še nimamo nadzora. Čeprav je takšno zimsko vreme, kakršno je sedaj, kar prijetno, bi se vseeno za ta čas prilegla vsaj kakšna krpica snega. Šolarji so prikrajšani za počitniško veselje in se bo marsikdo moral prepustiti dolgočasju, ljubitelji smučanja, razen tistih, ki si lahko privoščijo smučarijo v snežno le bogatejših sosednjih državah, vlečejo kratko, na meji obupa pa so žičničarji, ki jim takšna zima prinaša le izgubo. Zaradi sušnega in hladnega vremena imajo že marsikje probleme s pitno vodo,, vremenarji pa še kar naprej napovedujejo lepo in suho vreme. Na Šobcu, od koder je posnetek, vlada prava pomlad. Vendar, kot pravi pregovor, zima in gosposka ne prizanašata. Zna se zgoditi, da bo pomlad mokra in bela. J. K., foto: F. Perdan
Sejem MODA 89 je bil že 34. po vrsti. Veliko lepega in novega je pokazal, najboljšim so bili podeljeni Ljubljanski zmaji. Na Gorenjsko sta prišla kar dva, ALMIRA in IBI sta ga prislužila, diplome pa so dobili Gorenjska oblačila, Svilanit, Rašica in Ideja. Škofjeloškemu KROJU (na sliki) se je diploma izmuznila za las. Vendar ob lepih krojih, pod reflektorji blestečih vzorcih, je tokrat pri tekstilcih in konfekcionarjih čutiti tudi temno plat njihovih branž. Več o sejmu mode preberite na 17., 18. in 19. strani. D. D. Foto: F. Perdan
Na Gorenji Savi je sneg - Res je samo na skakalnicah, ki so jih lani uredili člani Skakalnega kluba Iskra Delta Triglav iz Kranja, vendar kranjski skakalci lahko zaradi preurejenih skakalnic in snežnega topiča, ki dela umetni sneg, nemoteno trenirajo in tekmujejo. S snegom na skakalnicah se lahko pohvalijo samo še v Planici. Naložba v modernizacijo in opremo skakalnega središča na Gorenji Savi se že bogato obrestuje. J. K., - Foto: G. Šinik
Marca nov sekretar
Znani so zapleti, ki jih imajo jeseniški mladinci pri sestavi svojega profesionalne sestave vodstva občinske konference ZSMS. Na volitvah so namreč delegati uspeli izvoliti vse člane predsedstva na čelu s predsednikom, zaskočilo pa se je pri volitvi profesionalnega sekretarja. Kot smo v Gorenjskem glasu že poročali, sta bila kandidata za to funkcijo dva - Gorazd Blatnik in Ivan Puc. Eden od kandidatov je izpadel že v prvem krogu volitev, drugi pa ni dobil zadostnega števila glasov v drugem krogu. Tako so bili člani kadrovske komisije prisiljeni odpreti nov postopek evidentiranja za sekretarsko mesto. Po 25. januarju bodo pregledali prispele evidenčne liste in potem skozi kadrovsko - volilno proceduro prišli do novega sekretarja najkasneje v prvi polovici marca, do takrat pa bo delo drugega človeka jeseniške mladinske organizacije opravljal dosedanji sekretar.
V.B.
Dva kandidata za predsednika zvezne vlade
Dr. Borisav Jović ali Ante Markovič
Kranj, 19. januarja - Prvi je iz Srbije, drugi pa iz Hrvaške. Slovenija daje podporo Anteju Markoviču in to je na sredini seji predsedstva zvezne konference SZDL povedal tudi Jože Smole, pa zato doživel kritiko srbskih predstavnikov, ki so mu dejali, da s tem vznemirja javnost in da se ogreva samo za enega kandidata, drugega pa enostavno zavrača. Na seji so bile utišane pobude, da bi se morala oba kandidata predstaviti javnosti s svojima programoma, kar bi bilo nekaj nujnega in povsem normalnega. Vendar tudi tokrat nismo mogli iz svoje kože in pri tem zanemarili izjemno pomembno dejstvo javnosti. Oba kandidata bosta s svojima programoma nastopila na seji predsedstva države in le to bo odločilo, kdo bo mandatar za sestavo nove vlade in kdo bo imel čast o svojem programu spregovoriti v zvezni skupščini. Ob tem pa je aktualno vprašanje, ali ne bo novi predsednik spet rezultat kompromisa za umiritev političnih razhajanj v državi. Kdo bo mandatar za sestavo nove vlade, utegnemo zvedeti prav kmalu.
J. K.
Pred oddajo časopisa v tiskarno je bila objavljena novica, da je predsedstvo SFRJ za mandatarja nove zvezne vlade imenovalo ing. Ante Markoviča iz Hrvaške
Dražji bencin
Kranj, 19. januarja - Kdor je svoj žejni avto zapeljal na bencinsko črpalko sinoči, je bencin še plačal po stari ceni. Od danes namreč veljajo za izdelke iz nafte za povprečno 28 odstotkov višje cene, pričakovane že pred novim letom, ki so posledica prilagajanja tečaju dolarja.
Liter navadnega bencina zdaj stane 2120 dinarjev, su-per bencina 2260, neosvinčeni bencin je po 2380 dinarjev, plinsko olje D 1 1850, D 2 1810 in lahko kurilno olje 1010 dinarjev liter.
H. J.
o h-
co
LU
CO -"D
LU >9
o g
O o
@@IgISSW38CSICaAS   2. STRAN
novice en dogodki
Petek, 20. januarja 1989
TOŽE KOŠNTEK
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Kolektivna nemoč
Ni še dolgo tega, ko je predsedstvo države pozvalo državljane in njihove organizacije k miru in sožitju ter k strpnemu reševanju problemov. Pa je očitno naletel poziv kolektivnega predsednika države na gluha ušesa, saj je Jugoslavija v vedno globlji krizi, saj so se mednacionalni in medrepubliški spori zaostrili, medsebojni očitki niso pojenjali in puščice vedno gosteje lete na vodilne posameznike v državi (na tapeti je sedaj prvi mož jugoslovanske partije Stipe Šuvar, za katerega terjajo odstop in klicanje na odgovornost), skratka jugoslovanska stvarnost gre svojo pot. V sredo je predsedstvo države spet opozorilo na zaostren položaj v državi. Vendar je to opozorilo spet ostalo na ravni splošnosti, na ravni pozivanj, na ravni opozoril. Človek je zaradi tega skoraj prisiljen k razmišljanju, da je kolektivni voditelj države v teh zapletenih razmerah nemočen in da ostaja razpet med dve mogoči jugoslovanski inačici razrešitve problematike: med uporabo sile in državne prisile (beri: tudi uporabe vojske in milice) ter med upanjem, da se bodo stvari le uredile na mirnejši način. Grozeče se zastavlja vprašanje, ali se ni druga rešitev spet preveč oddaljila, in, ali ne želijo nekateri v Jugoslaviji razrešitev krize prav po prvi poti. Seveda vse to, kar se sedaj dogaja v Jugoslaviji, ni v prid reformam. Prav za te reforme pa bi moralo državno predsedstvo odločneje stopiti in ne le pozivati, ampak tudi predlagati ter predvsem povedati, kaj je skladno z reformo in kaj pelje Jugoslavijo v pogubo. Organom izvršne oblasti bi moralo biti v oporo, ne pa prevzemati njihovo vlogo, kar se je in se najbolj očitno kaže pri zveznem izvršnem svetu, ki je v veliki, tudi negativni, odvisnosti, od državnega predsedstva. Očitno tudi pri izbiranju novega predsedstva zveznega izvršnega sveta ubira državno predsedstvo napačno pot. Lahko sicer sodeluje pri oblikovanju predlogov za mandatarja za sestavo nove vlade, ne more pa biti izključni predlagatelj. Če je zvezni izvršni svet izvršilni organ skupščine, potem je skupščina organ z največ besede, ki pa je v tokratnem primeru ne bo imela, saj bo postavljena pred gotovo dejstvo, ko bo lahko sklepala samo o enem človeku in enem programu. To ni v prid reformam niti prizadevanjem za drugačen socializem, o katerem je bilo vsaj načelno doseženo soglasje tudi na 17. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Očitno pa se v Jugoslaviji to soglasje ponovno razkraja. Prav imajo tisti, ki pravijo, da naš sistem še ni bil nikdar tako blizu blokadi, kot je sedaj.
Danes v Poljčah_
Dr. Šinkovec o novem zakonu
Radovljica, 18. januarja - Društvo kadrovskih delavcev radovljiške in jeseniške občine ter izvršna sveta Radovljice in Jesenic organizirata danes, v petek, ob 12. uri v prostorih Republiškega centra za obrambno usposabljanje v Poljčah predavanje, na katerem bo dr. Janez Šinkovec, predsednik komisije za izvajanje zakona o združenem delu pri skupščini SR Slovenije, predstavil novi zakon o podjetjih. Organizatorji vabijo na predavanje poleg članov društva še poslovodne delavce jeseniške in radovljiške občine.
C. Z.
Razpisni pogoji za podelitev srebrnega znaka ZS Slovenije
Predsedstvo občinskega sveta ZS Radovljica je na seji, 19. januarja, sprejelo sklep o razpisu za podelitev Srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije. To visoko odličje bodo podelili na vsakoletnem delavskem taboru prvega maja na Šobcu. Srebrni znak bodo prejeli zaslužni člani sindikata na vseh ravneh organiziranosti v ZS in osnovne organizacije za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog. Osnovne organizacije, ki predlagajo nagrajence morajo predloge poslati na občinski svet ZS Radovljica do 15. marca. jp^
Usposabljanje komunistov učiteljev
Medobčinsko študijsko središče politične šole centralnega komiteja ZKS za Gorenjsko je v začetku tedna pripravilo z Zavodom SRS za šolstvo, organizacijsko enoto v Kranju, specializirani seminar Idejnost in šola.
Seminar je bil namenjen članom zveze komunistov — učiteljem osnovnih in srednjih šol na Gorenjskem. Na seminar so povabili tudi nečlane ravnatelje šol, predsednike svetov šol, predsednike sindikalnih organizacij, mentorje mladinskih organizacij in učitelje samoupravljanja s temelji marksizma oziroma družbenomo-ralne vzgoje.
Okrog sto udeležencem so spregovorili Janez Šinkovec, član slovenske ustavne komisije, o dilemah nadaljnjega razvoja političnega sistema SFRJ; Borut Pahor, sekretar komisije CK ZKS, o socializmu po meri ljudi in zvezi komunistov; Boštjan Zgonc, član predsedstva RK SZDL, o vključevanju v Evropo na področju vzgoje in izobraževanja, in Živko Pregl, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, o ekonomskih reformah v Jugoslaviji.
Velika večina udeležencev je seminar dobro ocenila in predlagala organizatorjema vrsto tem za prihodnje tovrstne seminarje.
P. O.
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Bohinjske pripombe na splošne pogoje prostorskega urejanja_
Omejitve bodo še pospešile odseljevanje
Radovljica, 17. januarja - Radovljiški izvršni svet je na današnji seji sklenil, da se osnutek prostorsko ureditvenih pogojev za območje Bohinja posreduje v skupščinsko obravnavo. Pogoji določajo, kaj je treba upoštevati pri gradnji in posodabljanju raznih objektov, pri posegih na kmetijska in gozdna zemljišča, pri urejanju vodotokov, prometa in zelenih površin, pri odvajanju odpadnih voda, postavljanju spomenikov, graditvi električnih in telefonskih vodov, varovanju naravne dediščine...
Krajani Bohinja so na javni razpravi, ki je bila organizirana novembra, in v času javne razgrnitve dali več pripomb na prostor-sko-ureditvene pogoje. Jože Cvetek meni, da je treba domačinom omogočiti gradnjo stanovanjskih hiš in stavb s turističnimi sobami in apartmaji in ne razume, zakaj je v nekaterih vaseh prepovedano odpiranje obrtnih delavnic. V turističnem društvu Bohinj - jezero so podobnega mnenja: ni smiselno, da bi razvoj obrti omejevali na določena naselja. Eden od Bohinjcev ugotavlja, da bodo nadaljnje prepovedi in omejevanja povzročila še večje odseljevanje domačinov in opuščanje kmetijske dejavnosti (dovolj zgovoren je primer Trente) in da ni spre-
jemljiva prepoved gradnje gospodarskih poslopij v kmečkih vaseh, kot so Polje, Kam-nje, Srednja vas, Brod... Ena od pripomb zadeva Zoisovo piano: če se bo gradnja počitniških blokov še nadaljevala, bo Zoisov grad z znamenito uro že povsem obkrožen; ob gradnji novih turističnih objektov pa bi bilo treba misliti tudi na novo trgovino. Lojze Budkovič ugotavlja, da je v osnutku pro-storsko-ureditvenih pogojev zapisano, veliko lepega in dobronamernega, vendar pa izkušnje kažejo, da se pri izvajanju marsikaj obrne drugače. V krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica pripominjajo, da prostor-sko-ureditveni pogoji preveč "zapirajo" vasi in da bi jim morali zagotoviti določeni raz-
voj. Ker je deponija Cestnega podjetja Kranj na neustreznem mestu, pred Ribče-vim lazom in tik ob tabli, ki označuje Triglavski narodni park, bi ji morali določiti novo lokacijo; opredeliti pa bi morali tudi mesta, kjer bi bila dovoljena odvzem gramoza in odlaganje gradbenega in podobnega materiala. Veliki problemi so tudi v vaških jedrih, kjer se stanovanjske hiše, ki jih prodajajo domačini, spreminjajo v počitniške hiše in domove.
V Zavodu za planiranje in urejanje prostora pojasnjujejo, da je v starih vaških naseljih in v območjih novejše stanovanjske gradnje dovoljena sprememba namembnosti objektov in tudi novogradnja za obrt in turizem, če se le vklaplja v okolje; gradnja gospodarskih poslopij pa v obstoječih naseljih razen na območju novejše stanovanjske gradnje.
C. Zaplotnik
Zazidalni načrt Rečica še ni "zrel" za skupščinsko obravnavo
Papirji so le skromen odraz silnega nasprotovanja
Radovljica, 17. januarja - Radovljiški izvršni svet je na današnji seji sklenil, da osnutek zazidalnega načrta Rečica, ki ga je na osnovi pripomb iz javne razprave in razgrnitve pripravil Zavod za planiranje in urejanje prostora, ni primeren za skupščinsko obravnavo in da ga je treba še enkrat temeljito pretehtati.
Janez Konc, predsednik krajevne konference SZDL Bled, je
povedal, da si velja vzeti čas za premislek, saj so na papir prenesene pripombe le skromen odraz silnega nasprotovanja zazidalnemu načrtu. "Krajani Rečice so na javni razpravi resda nekoliko pozno povedali, da se sploh ne strinjajo z družbenim planom predvideno gradnjo stanovanj ob Kolodvorski cesti, vendar se ne moremo sklicevati na formalne postopke. Ljudi v kraju bo treba z argumenti prepričati, da bo zanje uresničitev zazidalnega načrta napredek in ne nazadovanje. Ta čas to ni mogoče, ker so preveč jezni zaradi razmer, v katerih živijo," je dejal. Andrej Golčman, direktor Zavoda za planiranje in ureja-
nje prostora, je predlagal, da naj bi dopolnjeni osnutek zazidalnega načrta vendarle dali v skupščinsko obravnava in da naj skupščina odloči in tudi prevzame odgovornost za to, če na Bledu ne bo stanovanj, ki so predvidena z družbenim načrtom. Ra-tomir Kafol pa je menil, da naj bi v primeru, če bi sedanja lokacija "padla", poskušali najti drugo.
Krajani Rečice imajo največ pripomb na spreminjanje namembnosti kmetijskega zemljišča (tretje kategorije), na upravičenost družbene stanovanjske gradnje na Bledu in na neurejenost cest in komunalnih naprav. Terenski odbor SZDL, ki ne soglaša s pozidavo, v pripombah na zazidalni načrt poudarja, da
varnega prometa ne bo mogoče urediti brez izgradnje ceste, da odpadne vode že zdaj odtekajo po potoku Rečica v Savo Dolinko (tudi iz novozgrajenih stanovanjskih blokov na Grajski cesti pri Flegariji) in da je zemlja prav tam, kjer je predvidena pozidava, najmanj zamočvirjena.
Zazidalni načrt, ki naj bi ga postopno začeli uresničevati v naslednjem srednjeročnem obdobju (odvisno predvsem od potreb turističnega gospodarstva), predvideva v prvi fazi gradnjo 39 stanovanj in kotlarne, v drugi 34 stanovanj in otroško igrišče na zemljišču Gorenjčevega te-
sarskega obrata, v tretji fazi pa 34 stanovanj, samopostrežno trgovino, ki bi nadomestila sedanji, ter nadomestno gradnjo stanovanjske stavbe vile Savica. Zazidalni načrt predvideva tudi izboljšanje oskrbe z vodo, ureditev kanalizacije in deloma tudi izgradnjo pločnika, ne vključuje pa izboljšanja prometnih razmer v naselju Grad, ker je to zunaj načrtovanega območja. Krajane tudi skrbi, da ne bi morali njihovi otroci zaradi širitve naselja hoditi v šolo zunaj Bleda, vendar pa je analiza pokazala, da bi bilo v razširjeni blejski šoli dovolj prostora za vse.
C Zaplotnik
Referendumska odločitev
Hotela Park in Golf postajata blejska
Bled, 16. januarja - Delavci blejskih hotelov Golf in Park, ki so bili doslej organizirani v dve temeljni organizaciji v okviru ljubljanskega Integrala Golfturista, so se na referendumu odločili, da se organizacijsko osamosvojijo in povežejo v eno podjetje. V Golfu je za "izstop" iz delovne organizacije Golfturist glasovalo 92 odstotkov delavcev, za izločitev iz sozda Integral pa 96, medtem ko je bilo v Parku v obeh primerih "za" okrog 88 odstotkov zaposlenih.
Kot je povedal Matko Kavčič, direktor hotela Golf, je bila to že dolgoletna želja delovnega kolektiva, ki je vseskozi trdno povezan s krajem in z njegovimi razvojnimi možnostmi. Na Bledu ne zanikajo tega, da sta temeljni organizaciji imeli od povezave z Golfturistom in Integralom tudi koristi, vendar pa menijo, da vezi prav zaradi oddaljenosti in različnosti interesov niso bile nikdar posebno močne. Sicer pa je treba razumeti njihovo odločitev predvsem kot prilagajanje tržni usmeritvi gospodarstva in spremenjeni zakonodaji.
Hotela Park in Golf se bosta torej organizirala v eno podjetje z dvema enotama, usmerila vse moči za izboljšanje turistične ponudbe in za turistični razvoj kraja in se morebiti povezala pri izvajanju nekaterih nalog z ostalimi gostinsko-turističnimi organizacijami na Bledu.
C. Z.
Igor Bavčar in Janez Janša v Žireh
Sindikat proti plačam, nižjim od 700 tisočakov
Ugotoviti, zakaj
Škofja Loka, 19. januarja - V republiškem sindikatu, ki si bolj ali manj uspešno prizadeva postati sindikat delavcev, so na osnovi rasti cen izračunali, da bi po novem letu najnižja delavska plača morala presegati 700 tisoč dinarjev (v lanskih zadnjih mesecih je bila meja okroglih 540 tisočakov).
Bolj ali manj uspešno smo zapisali zato, ker sindikat lahko predpiše, kolikšna naj bi bila najnižja plača, vprašanje pa je, ali bodo v podjetjih številke (lahko) spoštovali.
Prav zato v škofjeloškem občinskem svetu priporočajo osnovnim organizacijam, naj vsak meseg vzamejo pod drobnogled izplačilne liste in pogledajo, kdo zasluži manj od "minimuma". To namreč najlaže store sami, saj v občinskem sindikatu teh podatkov nimajo oziroma niso več aktualni, ko jim jih uspe dobiti v roke.
V nekaterih tovarnah so sindikalisti nalogo vzeli kar resno. Ko so pregledovali vzroke, zakaj so nekateri delavci zaslužili manj kot 540 tisočakov, so ponekod ugotovili, denimo, tudi to, da delavci plačujejo ceho neproduktivnih ur za slabo organizacijo dela tistih, ki so zanjo odgovorni in dobro plačani.
Vsekakor tak način nadzora nad plačami ni tako nesmiselen, kot bi se komu zdel na prvi pogled. Znano je namreč, da je probleme mogoče reševati šele tedaj, ko so znani vzroki zanje. Če je vzrok nizki plači nedoseganje norme, na primer, je jasno, da je bodisi delavec nespreten ali pa nekaj ni v redu z normami. Če ima delavec obračunane neproduktivne, režijske ure, je najbrž nekaj narobe z delavci, ki skrbijo za nemoteno proizvodnjo; ali tovarna nimajo naročil za delo ali niso uspeli pravočasno dobiti potrebnih materialov. Šele ko bodo delavci zahtevali prave odgovore na taka vprašanja, ko ne bodo več pripravljeni na svojih plačah nositi breme slabega dela drugih, breme slabih proizvodnih programov, takrat sindikatu najbrž ne bo več potrebno predpisovati, koliko bi moral najmanj zaslužiti vsak slovenski delavec, da bo lahko preživel.
H. Jelovčan
Človekove pravice so temelj demokracije
Kakor je bilo pričakovati, so bili klubski prostori osnovne organizacije ZSMS Selo pri Žireh nabito polni, saj je bilo tistih, ki so se želeli pogovoriti z Janezom Janšo, Igorjem Bavčarjem in drugimi predstavniki odbora za varstvo človekovih pravic res veliko. Poslušalci so bili dokaj različni, od 3-letne deklice do 87-letnega upokojenca...
Srečanje, ki ga je organizirala ta delavna mladinska organizacija, je spremljala tudi ekipa belgijske televizije.
mo veliko poslušalcev, kar kaže na to, da nas ljudje res podpirajo.«
Govoril je tudi Janez Janša, potem pa se je razvil živahen pogovor... Ljudi je zanimalo prav vse. Kako neki se počuti človek, ki ga nenadoma aretirajo in osumijo? Ali bo odbor prenehal z delom, češ da je del nalog odbora prevzela slovenska demokratična zveza? Kaj bo odbor napravil, če bodo obsojeni vendarle morali na odsluženje kazni?
Vprašanja so kar deževala, vendar so Bavčar, Janša in Omerza spretno odgovarjali zahtevnim poslušalcem.
»Odbor še ne bo prenehal z delom, saj še niso doseženi cilji, ki smo si jih zastavili ob ustanovitvi,« je povedal Igor Bavčar. »Menim, da morajo sedaj pristojni organi opraviti svojo dolžnost. Ko sprašujete, zakaj ne objavimo dokumenta, moram povedati, da tega dokumenta nimamo. In tudi, če ga bi imeli, ga ne bi objavili. To morajo narediti organi, ki so za to pristojni. Mi pa si seveda za to prizadevamo, saj mislimo, da ni več
Igor Bavčar je v nekaj stavkih ponovil zahteve odbora in seznanil navzoče s trenutno dejavnostjo odbora. Kot vemo, ta čas pri skupščini Slovenije deluje posebna delegatska skupina, ki raziskuje ozadje procesa.
Bavčar je nadaljeval: »Odbor je skupini predložil gradivo, ki bo lahko pripomoglo, da se bodo odkrili pravi vzroki, zaradi česar je bil sprožen ta proces, ki je bil pravzaprav naperjen proti »slovenski pomladi«. Računamo, da bo skupina dokazala protiustavnost tega postopka in s tem dosegla, da obsojencem ne bi bilo treba na prestajanje kazni.
Prizadevamo si tudi za spremembo zakonodaje s področja varstva človekovih pravic in novo slovensko ustavo.
Odbor ima sedaj že preko 100.000 privržencev in'še vedno se oglašajo tisti, ki soglašajo z našim gibanjem. Prav zaradi tega ne zanemarjamo stikov in pogosto se srečujemo z ljudmi širom Slovenije. Povsod ima-
razlogov, da bi to skrivali. No, če pa bi vendarle prišlo do tega, da bi obsojenci morali za zapahe, se bomo trudili, da jim bomo to kolikor mogoče olajšali. Ne načrtujemo pa nikakršnih nasilnih akcij, temveč le pritisk na organe, da bi prevladala ustavnost in pravičnost.
V tem našem prizadevanju nam je seveda dobrodošla široka podpora ljudi,« je zatrdil Igor Bavčar.
Prisotni so seveda načeli še mnoga vprašanja demokratizacije naše družbe, suverenosti slovenskega naroda, ekonomske krize, ki s svojimi pojavi krepko vpliva na življenje. Če ne bomo temeljito spremenili gospodarskih gibanj, se bomo znašli na robu razvite Evrope, z nerazvitim gospodarstvom in uvozom zgolj umazane tehnologije. Zavzeli so se tudi za taka načela družbenega delovanja, da bodo res prišli do izraza interesi ljudi, pa čeprav je v Jugoslaviji različnost zelo velika. Prevladati bi moral kulturni dialog, saj je le to lahko jamstvo za pot iz krize.
Človekove pravice pa niso le posledica demokratičnih procesov, temveč temelj vseh družbenih gibanj, so ob koncu ugotovili Žirovci.
Nejko Podobnik
Petek, 20. januarja 1989
Kranjski Merkur je lani dobro posloval
3. STRAN fOT^&^^glas
Zaloge so obrnili dvanajstkrat
Kranj, 17. januarja - Med enajstimi največjimi jugoslovanskimi trgovci z železnino se je kranjski Merkur po kvalitetnih kazalcih poslovanja lani uvrstil na prvo mesto. V čem je skrivnost dobrega poslovanja, smo skušali izvedeti v pogovoru z glavnim direktorjem Merkurja Jakobom Piskernikom, ki smo ga obenem povprašali, kako napreduje izgradnja plinovodnega omrežja, saj vodi poseben odbor za plinifikacijo Kranja.
"Gorenjski trgovci so lani poslovali bolje kot gospodarstvo, kako to komentirate?"
"Dostikrat me motijo pavšalne ocene in takšne primerjave. V vseh teh letih, odkar sem pri Merkurju, so bila leta, ko nam je šlo veliko bolje, vendar so bili indeksi seveda drugačni. Če gre zdaj gospodarstvu slabše, potem ni čudno, da trgovci izstopamo že, če indekse obdržimo."
"Pa vendar, pri akumulaciji imate zelo visok indeks?"
"Res je, dosledno smo vztrajali pri revalorizaciji, v primerjavi z drugimi pa imamo sorazmerno manj zaposlenih, pri nas torej en človek naredi bistveno več."
"Seveda pa to ni edini razlog, bolje rečeno skrivnost vašega poslovnega uspeha?"
"Naslednja stvar so zaloge, obračamo jih nadpovprečno, več kot 12 na ravni delovne organizacije, v svetu bi se takšnemu obračanju smejali."
"Kolikšno je pri njih obračanje zalog?"
"Največ šest. Zato pa trgovina lahko igra pravo vlogo, industrija lahko v vsakem trenutku dobi blago, ki ga potrebuje. Pri nas pa smo zaradi preživetja prisiljeni k tako visokemu obračanju zalog. Poglejte, obresti so zelo visoke, lani so v povprečju znašale pol odstotka na dan, toliko so nas torej na dan stale zaloge, po dvajsetih dneh to že doseže razliko v ceni, ki v povprečju znaša 10 odstotkov."
"Kaj niso trgovske marže letos sproščene?"
"Deloma so bile že lani, deloma so letos, za nas je sproščenih od 60 do 65 odstotkov, v pristojnosti zvezne administracije je Namreč še vedno črna metalurgija."
"Je delež črne metalurgije pri vas tako velik?"
"Seveda, Merkur proda 180 tisoč ton jekla letno, pri njem je posebej treba iskati racionalne poti poslovanja, saj je v veleprodaji razlika v ceni le 7,4 odstotna, v maloprodaji pa 5,2 odstotna. Rezerve iščemo v hitrem obračanju zalog, v racionalnem zaposlovanju, res pa je tudi, da je k dobremu poslovnemu rezultatu septembra pripomogla tudi zakonodaja, seveda ne le k našemu."
"Kaj imate v mislih?"
"Leto poprej bi zaključili z izgubo, če ne bi smeli prenesti del revalorizacije, septembra smo to preneseno negativo lahko črtali, kar je seveda mnogim izboljšalo rezultate."
"V kolikšni meri se vam slabi časi poznajo pri prodaji?"
"Ocenjujemo, da nam je v maloprodaji fizični obseg padel za 20 do 25 odstotkov. Strežemo pa sorazmerno velikemu delu industrije, več kot polovici, kjer pa obseg prodaje ni upadel."
Jakob Piskernik, glavni direktor kranjskega Merkurja. Foto: G. Šinik
"Verjetno pa imate težave s plačili?"
"Gospodarjenje z denarjem seveda bistveno prispeva k poslovnemu rezultatu, številke lahko obrne na glavo, saj poslovne rezultate pri nas prikazujemo po plačani realizaciji. Merkur je imel lani približno 700 milijard dinarjev prometa, kaj lahko bi se torej zgodilo, da bi imeli 10 ali 20 milijard dinarjev neplačanih. Uspešna izterjava torej zelo vpliva na poslovni rezultat, mislim, da je omejevanje osebnih dohodkov dejansko pripomoglo k večji likvidnosti delovnih organizacij, saj je bila naša izterjava po devetih mesecih boljša kot na začetku leta."
"Novembra se je to verjetno spremenilo?"
"Bistveno se je poslabšalo, vendar pa je k sreči konec leta več časa za izterjavo."
"Slišimo tudi ocene, da k dobremu rezultatu Merkurja prispeva predvsem zunanja trgovina?"
"Sami lahko izluščite, če vam povem, da v Merkurju dve tretjini poslovanja predstavlja veleprodaja, četrtino maloprodaja, le slabih 10 odstotkov torej ostane za zunanjo trgovino. Res pa je, da solidno posluje, njen promet znaša 23 milijonov dolarjev."
"Kaj sodite o novem zakonu o podjetjih, kaj pomeni za Merkur?"
"Usmeritev je prava, takšen zakon bi morali imeti že prej. Skrbi pa me, da se bo v treh letih, v prehodnem razdobju, ko naj bi ga uveljavili, izjalovil. Marsikdo bo skušal pristaviti svoj lonček, da bi ostalo po starem, kar pa ne bo dobro. Za Merkur lahko rečem, da imamo finančno poslovanje, investicije, razvoj, marketing, kadrovske zadeve, osebne dohodke že vseskozi na ravni delovne organizacije, zato za nas zakon ne predstavlja kakšen posebne novosti, poslovno enoto kot osnovno celico bomo tako ali tako zadržali."
"Delo našega odbora je praktično zaključeno, 16-članski odbor je novembra 1986 imenoval občinski izvršni svet, da bi bili v pomoč investitorjem in izvajalcem. Naša pomoč je bila predvsem v tem, da smo za celotno izgradnjo pridobili posebno energetsko soglasje, da smo se v Kranju sploh opredelili za zemeljski plin in tako za celotno območje Kranja začrtali energetsko oskrbo, na plin pa se bo seveda lahko priključila tudi široka poraba. Izgradnja je že tako daleč, da je krak proti Nakle-mu praktično v zaključni fazi, v gradnji je krak proti Ibiju in Oljarici, decembra so začeli tudi z gradnjo vzporednega plinovoda od Vodic do Britofa. Lahko rečem, da je bilo sodelovanje z izvršnim svetom dobro, postopki so šli res po najkrajši poti, pripomogel pa je seveda tudi zelo soliden investitor - Petrolov Zemeljski plin."
"Kolikšen je interes za priključevanje?"
Kranjski Merkur je bil v devetih mesecih lanskega leta med enajstimi največjimi jugoslovanskimi trgovci z železnino po celotnem prihodku na tretjem mestu, po številu zaposlenih na šestem mestu, na prvem mestu pa je bil po dohodku na delavca, po akumulaciji, po akumulaciji v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, po akumulaciji na delavca, tudi po osebnih dohodkih in sredstvih za skupno porabo na delavca. Skratka, rečemo lahko, da je bil kranjski Merkur najboljši.
"Kaj pa tozd na Jesenicah, tam bodo verjetno prisotni tudi občinski interesi?"
"Najbolj bo ostal racionalen, če bodo še naprej enako delo opravljali isti ljudje, kako bo vpet v delovno organizacijo, pa ni najbolj pomembno. Mislim, da smo tako globoko navezani na delitev dela, da bi bilo boleče karkoli spreminjati, boleče za vse. Mislim pa tudi, da sam nima obstoja."
"Predsednik odbora za plinifikacijo Kranja ste, kako daleč je izgradnja omrežja?"
Izgradnja plinovodnega omrežja v Kranju hitro napreduje, zatika pa se pri ustanovitvi delovne organizacije, ki bo skrbela za široko potrošnjo. Foto: G. Šinik
"Izvršnemu svetu oziroma skupščini občine malo očitamo, ker še ni izpolnil dolga za široko potrošnjo, ni še namreč ustanovil delovne organizacije, ki bi to izpeljala. Veliki porabniki se bodo namreč priključili direktno, mestna plinifikacija pa bo imela le eno odjemno mesto."
"Gradnja je vendar cenejša?"
"Seveda, do vsakega potrošnika vodi le ena cev, podobno kot pri vodovodu, tudi toplotnih izgub ni. Rekli smo tudi, naj zgrajeni toplovod ostane, pri novih gradnjah pa naj tudi do končnih potrošnikov pripeljemo plin."
"Ki je tudi pri porabi cenejši?"
"Že dve, tri leta je zemeljski plin cenejši kot kurilno olje. Velika pridobitev pa je za okolje, v Kranju imamo dobro izkušnjo s Tekstlindusovim dimnikom."
"Kranj je med prvimi, ki se odloča za mestno plinifikacijo?"
"Ni jih še veliko, so pa že. Nadaljnji razvoj energetske oskrbe s plinom je namreč pogojen s pridobitvijo alžirskega plina. Vprašanje pa je, kdo bo v Jugoslaviji dal dvajsetletno garancijo za uporabo plinovoda, ki gre od Alžirije preko Tunisa in Italije, stroške pa bomo morali plačati ne glede na to, koliko ga bomo uporabljali, bo prazen ali poln. Za sovjetski plin je garancijo dala zvezna skupščina, pri alžirskem se stvar zdaj nagiba k temu, da naj bi garancijo dala Ljubljanska banka, seveda z garancijami vseh potrošnikov plina."
M. Volčjak
Radovljiški gospodarski cilji
Občinske obremenitve enake ali manjše kot lani
Radovljica, 13. januarja - Da je treba razbremeniti gospodarstvo in mu omogočiti, da posodablja proizvodne zmogljivosti in razvija nove izdelke, ve že domala sleherni delavec. Ker je radovljiško gospodarstvo lani namenilo za dajatve in °stj»e obremenitve kar polovico ustvarjenega dohodka, je razumljiva odločitev občinskega izvršnega sveta, da letos vztraja pri zmanjšanju skupnih obremenitev dohodka in tudi pri tem, da obremenitve, ki so v občinski pristojnosti, ostanejo enake lanskim ali da se celo zmanjšajo.
Razbremenitev gospodarstva, ki je predvsem odvisna od ukrepov na republiški in zvezni ravni, Pa je le ena od pomembnih točk letošnjih družbe-no-gospodarskih usmeritev radovljiške občine, ki so nadomestile razvojno resolucijo. Usmeritve m cilji gospodarske politike so prav zaradi številnih neznank (spremembe zakonodaje, nova zvezna vlada, nova dogovorjanja z mednarodnim denarnim skladom...) dokaj splošni, precej bolj konkretne pa so usmeritve za področja, ki so v občinski Pristojnosti (urejanje prostora, delno stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter manj si del družbenih dejavnosti). Gospodarstveniki in politiki napovedujejo, da bo leto 1989 pravzaprav leto Prilagajanja novim gospodarskim razmeram in da
bodo pri tem imele pomembno vlogo ne le delovne organizacije, temveč tudi izvršni svet in interesne skupnosti.
V radovljiški občini napovedujejo letos oživljanje naložbene dejavnosti (tudi s pomočjo tujega kapitala). Ker se bo povpraševanje na domačem trgu letos bržkone še zmanjšalo, se bo radovljiško gospodarstvo še bolj usmerilo v izvoz (na Zahod), s katerim je že lani ustvarilo več kot petino prihodka. V kmetijstvu bodo ohranili lanski stalež živine in odkup mleka in mesa. V turizmu, kjer si veliko obetajo od svetovnega veslaškega prvenstva, napovedujejo, da bo letos število gostov in nočitev še večje kot lani. Da bi še pospešili razvoj drobnega gospodarstva, zlasti obrti, bodo letos ustanovili obrtno zadrugo in poseben sklad za pospeševanje. Pri zaposlovanju se bodo zavzeli za spremembo zakonodaje, ki omogoča monopol na delovnih mestih, za merjenje uspešnosti pri vseh delavcih in za zmanjšanje števila zaposlenih v administraciji in režiji, pri delitvi dohodka pa bodo upoštevali, da akumulacije ni mogoče več povečevati na rovaš osebnih dohodkov, ki so lani (v triče-trtletju) zaostajali za gorenjskim in slovenskim povprečjem.
H C. Zaplotnik
Izvoz svetla točka gorenjskega gospodarstva
50 milijonov dolarjev presežka
Kranj, januarja - V enajstih mesecih lanskega leta je gorenjsko gospodarstvo ustvarilo na konvertibilnem tržišču 49,81 milijonov dolarjev presežka, na klirinškem pa 30,68 milijonov dolarjev.
Zunanjetrgovinska menjava oziroma izvoz je svetla točka gorenjskega gospodarstva v lanskem letu, tako govore tudi izvozno-uvozni podatki za 11 mesecev lanskega leta. Gorenjsko gospodarstvo je tedaj izvozilo za 505 milijard dinarjev blaga, od tega 81 odstotkov na konvertibilno področje. Uvozilo pa je za 403 milijarde dinarjev blaga, od tega 86 odstotkov s konvertibilnega področja. V uvozu ima oprema še vedno zelo skromen delež, v enajstih mesecih lanskega leta je imela 5,2 odstotnega.
Celotna pokritost uvoza z izvozom je na Gorenjskem znašala 125,2 odstotka (v Sloveniji 111,6 odstotka), na konvetibilnem tržišču 118,2 odstotka (v Sloveniji 109,4 odstotka), na klirinškem pa 167,9 odstotka (v Sloveniji 125,3 odstotka).
M. V.
Hrib
je previsok
Zadnja skupščina slovenskih tekstilcev, sklicana v okviru spremljajočih prireditev sejma MODA 89, je bil še en glasen klic v sili.
Zastareli tehnologiji, saj so marsikje še v pogonu pol stoletja stari stroji, pomanjkanju deviz za nakup bombaža in repromate-riala, številnim dajatvam, ki bremenijo to našo od nekdaj izkoriščano industrijo, je zdaj ZIS primaknil še intervencijski uvoz blaga s Kitajske, iz Amerike in od drugodr banke pa so privile svoje obresti, ki pobero praktično ves dohodek, vso akumulacijo. To je v startu prehuda obremenitev, ki je še bolj poslušna, ubogljiva in potrpežljiva industrija, kot je tekstilna, resnično ne bo več zmogla. Ko pridejo na dan s svojo ceno, se že na startu srečajo z veliko razliko: njih še posebej udarijo davščine in dajatve na uvoz surovin, uvozne dajatve na repromaterial. Na žalost je primorana uvažati vse, kajti bombaž doma ne raste. Vendar pošiljke prihajajo v sunkih, dvakrat letno, in stroškov zanj ne morejo pokriti sami, primorani so najemati kredite, kjer pa jih banke pričakajo z neverjetno visokimi obrestmi in tekstilci se znajdejo v spirali obrestne politike, iz katere ne morejo več. Revalorizacijske obresti so previsoke, vsak čas jim bodo pobrale ves dohodek, ki ga ustvarjajo s tekočim delom.
Vsaj nekoliko lažje je njihovi končni proizvodnji, konfekcio-narjem, ki se rešujejo z "Ion" poslom, kar ni nobena sramota, pač pa, hvala bogu, vsaj ena rešilna bilka, za katero se lahko oprimejo. Golim tekstilcem pa ne preostane drugega, kot da se borijo vsak po svoje, kot je že vsa leta vajen in danes delavke ne protestirajo, če ji uvajajo nove izmene, tudi s tretjo in četrto so zadovoljne, le daje delo, da se vsake toliko na tovarniških vratih pojavijo tovornjaki z zaboji bombaža, da je le vsak mesec kuverta, da se preživi. Ne štrajkajo, ker se zavedajo, da si bodo s tem nakopali še eno breme več. Njihovi mojstri, ki dele z njimi vso težo bremena, jim vsakokrat človeško obrazlože, kaj to pomeni. Toda ne morejo jim obrazložiti bremen, ki jim jih dodatno nalaga sistem. S svojo pridnostjo, predanostjo delu in branži, s pritrgovanjem pri osebnem dohodku, pri standardu, so še leta 1987 ustvarili 70 odstotkov akumulacije vse slovenske industrije. Lani le še 4,5 odstotka! Tako globoko, pa če bi se še tako trudili, sami ne bi mogli pasti. Kljub temu pa še vedno pridno izvažajo. Slovenska tekstilna industrija je v prvih devetih mesecih lanskega leta izvozila za 267 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa le za 143 milijonov dolarjev in je uvoz pokrivala z izvozom 186,2 odstotno.
Nekaj se bo moralo spremeniti. Korenito in kmalu, sicer tudi tekstilni delavec ne bo več podstavljal svojega hrbta. Hrib, ki se je zvalil pred tovarniška vrata, je odločno previsok.
D. Dolenc
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Pet sejemskih mest
Slovenija ima uradno pet sejemskih mest, ki so lani organizirali približno 30 sejmov in okoli sto različnih prireditev. Na sejmih so prodali približno 1,5 milijona vstopnic, če bi prišteli še vse strokovno, poslovne in povabljene obiskovalce ter šolsko mladino, bi se jih nabralo poltretji milijon. Na sejmih je sodelovalo 3.600 domačih in več sto tujih razstavljalcev ter več kot 200 znanstvenih, strokovnih in drugih institucij. Zaradi sejmov so imeli slovenski hoteli skoraj 40 tisoč poslovnih nočitev več, kot bi jih imeli brez sejmov. Sicer pa ocenjujejo, da ima sejemsko mesto dvakrat večjo finančno korist kot sejemska hiša. Vsi slovenski sejmi so povezani v sejemski skupnosti Alpe-Jadran, kranjski in ljubljanski pa sta v začetku decembra lani dobila dovoljenje za razširitev zunanjetrgovinske registracije, po kateri bosta lahko prirejala mednarodne sejme in razstave tudi v tujini.
V DELOVNI HALJI
Alojz Primožič, tehnični kontrolor vozil v Al-petouru na Laborah:
Pločevina
je največji problem
Počasi, a vztrajno se zahteve po tehnični neoporečnosti vozil zaostrujejo. Nesreče na naših cestah ne povzročajo le alkohol, prehitra vožnja ali slaba cesta, temveč vse bolj tudi dotrajanost vozil. Zato prav temu vprašanju posvečajo na naših tehničnih servisih vse več pozornosti.
"Bila so leta, tam okrog leta 1980, ko so na tehnične preglede prihajali novi avtomobili, največ Zastavinih vozil, IMV, prihajala pa so seveda tudi stara, dotrajana. Zadnji dve leti prihaja vse več dobrih uvoženih in boljših domačih avtomobilov, ponavlja pa se stara praksa, da ob novih prihajajo tudi stari. Pričakujemo lahko, da bo slednjih ob sedanji draginji, ob nizkemu življenjskemu standardu, vse več. Ponavadi je najhuje prizadeta pločevina. Ljudje si pomagajo na vse mogoče načine, da zamaše luknje v podih avtomobilov, v pragih. Celo cunje in lepila, papir in cement tlačijo vanje, vse skupaj lepo premažejo in le ostremu očesu včasih ne uide, da je avtomobil tako "poflikan". Veliko napak je tudi na zavorah, ki so silno pomembne in za marsikoga lahko usodne, če ne delujejo, kot bi morale.
Ker ni denarja za nov avtomobil, vozniki dajejo na vozila nove karoserije. Vsak tak avto moramo zdaj po novem poslati na pregled in po strokovno mnenje na Viator v Ljubljano.
Zaostrili pa so se tudi pogoji pri tovornih avtomobilih, kjer mora vsak tovornjak imeti novo nalepko za tahograf - tahometre potrjuje Alpetourov tozd Remont na Primskovem, poostreno pa bo tudi pri nosilnostih tovornjakov, kajti do zdaj to ni bilo tako natančno vodeno in so vozniki vozili tudi po celo tono več, kot bi smeli. Pripravlja se tudi odlok, da bodo vsa službena vozila morala imeti napise firm in še nekaj drugih posebnosti."
D. Dolenc
(MSSSSra^glas 4. STRAN
/gorenjski kraji in ljudje
Petek, 20. januarja 1989
L
KRATKE Z GORENJSKE
Sporazumna rešitev za zbiralnico mleka v Begunjah
Cesta v Davčo - Pri uresničevanju referendumskega programa v krajevni skupnosti Železniki so lani precejšen del denarja in dela vložili v ceste. Te bodo urejali po programu tudi letos. Glavni nalogi v letošnjem programu pa bosta prav gotovo mrliške vežice, pri katerih se jim je lani zataknilo, in dograditev kulturnega doma v Zalem logu. Za vežice nameravajo letos odkupiti zemljišče, pripraviti projekte in, tako načrtujejo, jih zgraditi do tretje gradbene faze. Iz lanskega programa pa velja še posebej omeniti dela na cesti v Davčo (na sliki) in sicer od konca asfalta do Žbontarjevega mostu. Na tem odseku so bili zgrajeni oporni zidovi, krajevna skupnost Železniki pa je za dela zagotovila 109 milijonov dinarjev. - A. Ž.
Letna skupščina bo aprila
Jesenice - Vsako leto spomladi ima turistično društvo Jesenice letno skupščino. Letošnja bo 21. aprila v prostorih osnovne šole Karavanških kurirjev na Koroški Beli. Ob tej priložnosti bodo tudi podmladki predstavili svojo dejavnost, društvo pa bo podelilo priznanja najbolj prizadevnim za urejanje okolja, (bb)
Uresničena želja vrtičkarjev
Jesenice - Vrtičkarji na Jesenicah, ki se boje, kako bo z zemljo zaradi gradnje avtoceste, so lahko brez skrbi. 11. januarja so iz Ljubljane na Turističnem društvu dobili sporočilo, da pred letošnjo jesenjo z deli na odseku, kjer so vrtički, še ne bodo začeli. Letos poleti pa bo tudi znano, kje naj bi lastniki vrtičkov prihodnje leto zasadili svoje lopate in posejali gredice. Vrtičkarji torej ne bodo zgubili nobene obdelovalne sezone, (bb)
Pišenca v jezero
Kranjska gora - Lansko suho poletje je zelo znižalo gladino jezera v Jasni v Kranjski gori. Nekateri turistični delavci sicer pravijo, da se je gladina znižala, ker so pri urejanju novega zajetja vode za elektrarno v Kranjski gori znižali strugo Pišence. Da pa bi jezero spet dobilo nazaj vodo, so pri Turističnem društvu in v krajevni skupnosti poskrbeli, da se je poleg studenca iz Trstja v jezero napeljala tudi voda iz Velike Pišence. Vendar pa je v tem času Pišenca precej upadla in zato jezero, čeprav je zaledenelo, ni polno. Drsališče pa so vseeno pripravili, medtem ko so divje race, okras tega dela, zdaj odletele v glavnem k Zelencem, (bb)
Novi prostori
Radovljica - Pred koncem minulega leta so v Radovljici odprli nove poslovne prostore poslovalnice loterije, ki je bila do takrat v nemogočih prostorih v najožjem delu Linhartovega trga. Novi prostori so zdaj zelo lepo urejeni, vendar pa jih kazi zunanjost. Gre namreč za staro vogalno stavbo pri vhodu na Linhartov trg. Morda pa bodo investitorji poskrbeli tudi za zunanji videz poslovalnice, (jr)
Voda se je posušila
Jesenice - Ko se je začela gradnja Karavanškega predora, je vdrla voda iz studenca, ki je napajal živino na paši na Belem polju. Studenec je potem presahnil, za živino na paši pa so morali napeljati vodo iz vodovoda Peričnik. Kam je pravzaprav izginila voda, še ne vedo, prav gotovo pa rezervoar, iz katerega je voda pred začetkom gradnje pritekala, potem ni miroval. To pa naj bi pokazale meritve, (bb)
Tovornjaki iz Irana
Jesenice - Na Jesenicah je že več kot leto in pol od časa do časa moč videti veliko težkih tovornjakov z oznakami Teheran iz Irana. Dokler je bila ta država v vojni, jih je bilo na parkirnem prostoru ob železniškem skladišču tudi po več deset, kjer so čakali na blago iz zahodne Evrope. Po premirju tovornjaki še vedno prihajajo, vendar pa zdaj parkirajo na novozgrajenem parkirišču Intereu-rope med železniško progo v Avstrijo in železniškim tirom za Hru-šico. (bb)
85 let kulture v Bohinju
Bohinjska Bistrica - Konec minulega leta je DPD Svoboda Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici proslavila 85-letnico obstoja in delovanja. Ob jubileju so s prelistavanjem kronike lepo predstavili kulturno dejavnost, ki se je začela s katoliškim prosvetnim društvom 1903. leta in se potem nadaljevala med obema vojnama. Delovanje v času Avstroogrske je bilo predstavljeno v delovnem vzdušju na Večeru besede, pesmi in plesa s prikazom delovanja dramske sekcije, ženskega in moškega pevskega zbora in mlade ter starejše foklorne skupine. V avli doma pa so člani likovne sekcije pripravili zanimivo razstavo. Prireditev je bila lepo novoletno darilo krajanom, (m)
L
PISALI STE NAM
Kar nekaj pripomb smo dobili v uredništvo glede avtobusnih prevozov med Kranjem in Škofjo Loko. Še posebej med 5. in 8. ter 12. in 14. uro se dogaja, da so ti avtobusi nabito polni. Nekdo nam je celo napisal, da se pri Alpetouru glede tega kar preveč »egoistično« obnašajo. Na željo vseh, ki so se oglasili, tokrat predlagamo, da pri Alpetouru v obeh dnevnih konicah z okrepitvijo skušajo ublažiti gnečo na avtobusih in tako poskrbijo za kulturnejši prevoz.
ureja andrej žalar
Najprimernejša lokacija stari gasilski dom
Begunje, 19. januarja - Kaže, da bodo dolgoletni, menda že kar desetletni, problem zbiralnice mleka na območju krajevne skupnosti Begunje v radovljiški občini zdaj razrešili. Tako bi lahko vsaj sklepali po sestanku, ki je bil v torek zvečer v družbenem centru, kjer je zdaj tudi novi gasilski dom, v Begunjah. Udeležili so se ga predstavniki KŽK Gorenjske TOK Radovljica, krajevne skupnosti, kmetov kooperantov, ki oddajajo mleko na tem območju in domačega gasilskega društva. Dogovorili so se, da si bodo že v četrtek (včeraj) ogledali prostor starega gasilskega doma v Begunjah in zbiralnico na Lancovem, hkrati pa imenovali tudi že gradbeni odbor, za predsednika pa Francija Janca.
Težave pri zbiranju mleka od kmetov kooperantov na begunjskem območju ima KŽK Gorenjske Kranj TOK Radovljica, ki ima na celotnem območju 24 zbiralnic, že kar deset let. 22 zbiralnic je več ali manj dobro urejenih in ustrezajo vsem higienskim predpisom, le dosedanji v Begunjah in Za-pužah sta v neprimernih prostorih. Da ju niso že zdavnaj zaprli, je kmete kooperante reševala pravzaprav vsakodnevna količina oddanega mleka s tega območja. Vsak dan v obeh zbiralnicah namreč zberejo okrog 500 litrov mleka, v poletnih mesecih pa med 800 do 1000 litrov.
Kljub temu pa so v KŽK že nekaj časa težko »podaljševali« dovoljenje za takšno, vse prej kot higiensko ustrezno, zbiranje mleka. Odkar so namreč prešli na celotnem območju na odvoz mleka v cisternah, je pretakanje mleka v zbiralnicah v Begunjah in v Zapužah postalo higiensko zelo vprašljivo. Čeprav si kmetovalci oziroma kooperanti na tem območju resnično prizadevajo, da oddajo kvalitetno in higiensko neoporečno mleko, analize v mlekarni s tega območja niso najboljše. Skratka, ugotovitev, da bo treba na tem območju najti prostor in urediti primerno zbiralnico mleka, je že lep
čas več kot utemeljena. Rešitev pa je zdaj kot kaže pospešila odločitev enega od lastnikov, kjer se zbira mleko, ki je opozoril, da tega ne zmore več zaradi bolezni.
Na torkovem sestanku v krajevni skupnosti sta Duša Boštjančič, vodja ZE Jesenice v TOK Radovljica in direktor TOK Radovljica Marjan Pogačar pojasnila, da so se prvič obrnili na krajevno skupnost in gasilsko društvo zaradi zbiralnice mleka že pred leti, ko se je začela gradnja novega gasilskega doma. V starem gasilskem domu so namreč že takrat videli najprimernejšo lokacijo za zbiralnico v izmeri 3 krat 4 metre. Seveda pa je gradnja novega doma problem zbiralnice nekako odlagala, dokler niso iz TOK Radovljica v začetku januarja letos krajevno skupnost ponovno zaprosili za ureditev problema.
Torkov sestanek je pravzaprav potrdil ugotovitev, da problem vsi skupaj v krajevni skupnosti poznajo. Dokler novi gasilski dom ni bil zgrajen, rešitev o predlagani lokaciji seveda ni bila izvedljiva. Res pa je tudi, da so se že na začetku gradnje novega doma tako v gasilskem društvu kot v krajevni skupnosti nasploh opredeljevali, naj bi po izgradnji stari dom služil kulturni dejav-
Sestanka glede zbiralnice mleka so se v torek v Begunjah udeležili Janko Resman, Rafka Tome, Alojz Resman, Niko Legat, Tone Renko, Franci Jane, Slavko Ferjan, Samo Finžgar, Marjan Pogačar in Duša Boštjančič
nosti kraja. Kulturna dejavnost pa je že nekaj časa na tem območju precej šibka; morda tudi zato, ker posebnih prostorskih težav za različne kulturne dejavnosti zaradi dvorane v Poljčah in šole, nimajo. Kakorkoli že, gasilci, kot dobri gospodarji, so prostor v starem domu oddali v najem domačemu Elanu, ki ima zdaj v domu začasno skladišče. Bila so tudi že mnenja in predlogi, da bi gasilci pbjekt oddali samoupravni stanovanjski skupnosti, vendar so ocenjevali, da so ta objekt zgradili v preteklosti krajani in da je prav, da ga v prihodnje namenijo dejavnosti, ki bo koristila kraju oziroma ljudem.
V upravnem odboru gasilskega društva Begunje so ocenjevali, da pravzaprav še vedno velja osnovna opredelitev izpred začetka gradnje novega doma, da stari dom namenijo za kulturo. Oddaja Elanu je bila zato in je še vedno le začasna, čeprav Elan (ki sicer gradi nova skladišča, vendar ne za tovrstne izdelke, ki jih ima zdaj v domu) želi, da bi s prostorom lahko razpolagal morda še naslednjih pet let. Ne glede na to ali bi se v kraju oziroma na celotnem območju tako odločili, pa v društvu, kot gospodarji in upravljala ne bi imeli nič proti, da se na primeren način reši v okviru doma tudi zbiralnica za mleko. Sedanji prostor, v katerem ima Elan skladišče (9 krat 12 metrov) je najbrž dovolj velik, da bi ga lahko primerno uredili tako, da bi Elan še naprej imel v njem začasno skladišče (kasneje pa ga namenili kulturi), hkrati pa bi z akcijo KŽK TOK Radovljica in kmetov kooperantov rešili tudi zbiralnico mleka.
Takšna razmišljanja pa so potem na torkovem sestanku tudi pripeljala do skupnega dogovora o gradbenem odboru, ogledu in sporazumni razrešitvi problema. Gradbeni odbor, če se bodo odločili za to lokacijo, bo povabil skupaj vse kooperante in predstavnike vodstva TOK Radovljica, da se dogovorijo, kako bodo zbiralnico čimprej uredili. Če pa bi se po ogledu izkazalo, da rešitev v starem gasilskem domu ni izvedljiva, se bodo v krajevni skupnosti morali problema lotiti z iskanjem nove lokacije, kar pa bo dolgotrajnejša in nedvomno bistveno dražja rešitev za vse, predvsem pa za kmete kooperante, ki oddajajo mleko.
Vendar pa bi po torkovem sestanku skorajda lahko ocenili, da bo predlagana rešitev obveljala in da bo ob ustrezni zainteresirani zavzetosti KŽK TOK Radovljica tudi izvedljiva. Gasilci, kot lastniki in upravljavci doma, ki so ga ljudje na tem območju v preteklosti skupaj zgradili, so namreč tokrat pokazali vso pripravljenost, da se problem zbiralnice mleka za celotno območje reši.
A. Žalar
Lani dve vrtnici in dve koprivi
Decembrsko koprivo si je »zasadila« Planika
Kranj, januarja - Zadnja lanska seja Odbora za lepši videz mesta Kranj pri Občinski konferenci Socialistične zveze je bila pravzaprav na terenu. Člani odbora so si namreč pred novim letom ogledali stari del mesta in bili pri tem še posebej pozorni na prednovoletno razpoloženje; na to, kako so se na bližajoče se praznike pripravili trgovci, gostinci in kako so zamisel, da bi bilo razpoloženje čimbolj praznično, uspeli uresničiti tisti, ki so si to nalogo zastavili, pa tudi tisti, ki v tem delu Kranja delajo in živijo. Po takšnem temeljitem pregledu in ocenjevanju si je potem decembrsko koprivo za leto 1988 »zasadila« prodajalna Planike v Prešernovi ulici.
Kar zadeva samo okrasitev mesta, je bila nedeljena ocena članov Odbora, da je bila ta tokrat precej boljša kot prejšnja leta. Za to so predvsem poskrbele delovne organizacije, ki so tokrat izložbe in lokale tudi okrasile prej kot prejšnja leta. Pohvalo so tokrat dobila Živila za bogato izložbo v Globusu in Merkur, ki je prvi v mestu poskrbel za okrasitev prodajaln, vendar pa je bila prav v Globusu Mer-kurjeva izložba najslabša. Pri ocenjevanju so tudi tokrat zaradi izredne kakovosti člani Odbora morali izvzeti iz ocenjevanja vse Eliti-ne izložbe. Elita je pač med vsemi v starem delu mesta razred zase, kar je prav gotovo tudi lepa ugotovitev in svojevrstna pohvala, predvsem pa naj bi bila to spodbuda vsem, ki so v starem delu Kranju.
Vendar pa se je izvirnosti in kakovosti Elite tokrat zelo približala prodajalna Drogerije Šinkovec. Tako izložba kot lokal sta v stilu prvobitne podobe Kranja naravnost izstopala v prazničnem razpoloženju. Vsa pohvala torej Drogeriji Šinkovec!
deloval nekako prenatrpano, založen pa je bil predvsem s smetano različnega kiča. Časa, da bi do konca tega leta pripravili boljši program, je dovolj. Morda zato le nekaj idej za razmislek. Celotno dogajanje bi lahko razširili do Prešernovega gledališča. Prav bi bilo, da bi se takrat z različnimi znižanji bolje predstavili trgovci in zasebniki z zanimivimi izdelki. Predvsem pa bi morda prodajalci lahko sto-» pili iz lokalov in poskrbeli tudi za okrepčila. Izjema pri tem je bila tokrat le Pivnica Evropa, kjer se je vsakdo poleg toplega (nealkohol-nega) napitka lahko tudi okrepčal. In morda še to, da bi veljalo v prihodnje celotno izvedbo naštudiranega programa (vključno z dedkom Mrazom) zaupati posebni vsestransko strokovni ekipi.
Nazadnje pa so člani Odbora ocenili še lokal Pivnica Evropa. Na podlagi kriterijev o zunanji in notranji ureditvi, opremi, strežbi, pestrosti, prijaznosti, delovnem času, specialitetah... si je ta lokal v starem mestu tokrat prislužil zelo visoko oceno, ki bi jo lahko tudi takole poenostavili: Če vas tujec vpraša, kje v starem delu mesta bi lahko posedel in se okrepčal, mu brez sramu lahko svetujete Pivnico Evropo v Poštni ulici.
Spomnimo se ob koncu še enkrat, da je Odbor lani podelil dve vrtnici in sicer Eliti ter Gimnaziji Kranj ter dve koprivi - Gorenjskemu muzeju ter Planikini prodajalni. Vljudnostni dopis za razmislek pa sta si ob koncu leta prislužila tudi Mesnica KŽK na Maistrovem trgu in Kinopodjetje Kranj, za (ne)urejen vhod in izhod v kinu Storži«-.
_A. Žalar
Planikina prodajalna si je pred novim letom prislužila koprivo...
Seznam tistih, ki so si tokrat zaslužili pripombo, da ne rečemo kar grajo, pa je bil tudi precej dolg. Mednje sodita Centralna poslovalnica oziroma Mesnica KŽK na Maistrovem trgu in Živilina Delikatesa. Tokrat se posebej niso trudili tudi v Jugoplastiki in Varteksu v Prešernovi ulici. Za zunanji videz, ki je še najbolj podoben neurejenemu skladišču, pa si je tokrat po nedeljeni oceni Odbora prislužila decembrsko koprivo Planikina prodajalna v Prešernovi ulici. Za razliko od te so bile Pekove prodajalne zelo lepe.
Kar pa zadeva praznično »sejemsko« razpoloženje pred novim letom na Titovem trgu, je prostor, ki je bil tokrat temu namenjen,
Živinski sejem v Cerkljah - V ponedeljek dopoldne je bil v Cerkljah na dvorišču Gorenjske kmetijske zadruge - Temeljne zadružne enote Cerklje živinski sejem. Obisk je bil tokrat zelo velik. Kmetje iz okolice Kranja, vasi pod Krvavcem in z okolice Brežic so pripeljali na cerkljanski živinski sejem okrog 100 prašičev. Majhni prašički so bili naprodaj po 11 tisoč dinarjev za kilogram, večji, stokilogramski in težji, pa so bili bo sedem tisoč dinarjev. Sejem v Cerkljah je vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu in ga prirejajo v sodelovanju z Veterinarskim zavodom Kranj. Doslej so na sejmih prodali največ majhnih prašičkov.- J. Kuhar
Petek, 20. januarja 1989
kultura
5. STRAN (e^SSSScJMEnGLAS
Mladinska kultura ob robu dogajanj
ORGANIZIRANI DOLGČAS
Tudi v Gorenjskem glasu smo že večkrat opozorili na nemogoč položaj družbenih dejavnosti, pri katerih lahko še posebej izpostavimo kulturo. Ce pa se z njo ukvarjajo izključno mladi in le-ta odstopa od običajnih, uradnih obrazcev, je, po slovenski logiki stvari, stanje še toliko slabše. Gorenjska ni v tem prav nobena izjema...
Da je temu res tako, priča podatek, da znotraj regije ne premoremo poštenega mladinskega kulturnega centra, ki bi po eni strani ponujal mladim kulturnikom streho nad glavo in omogočil vsem tistim, ki hočejo kaj več kot peti v zboru ali zaigrati na vaškem odru - čeprav seveda omenjenega ne gre niti najmanj podcenjevati, možnost izražanja.
Če preskočimo večne razprave o tem, kaj je in ali sploh obstaja tako imenovana mladinska kultura, je seveda, na žalost vseh drugačne kulture željnih mladih Gorenjcev, še vedno osrednji problem pomanjkanje prostorov, ki bi v posameznih občinah mladim ponudili med drugim tudi možnost pestrejšega preživljanja prostega časa.
V tem oziru je (trenutno) najbolj zanimiv položaj v radovljiški in tržiški občini. V prvem primeru so občinski mladinci v svoj redni program zapisali organizirano preživljanje prostega časa kot eno prvenstvenih nalog in kaj kmalu ugotovili, da je vse skupaj ostalo bolj ali manj le pobožna želja. Tudi v Tržiču, kjer si na OK ZSMS v zadnjem času posebej prizadevajo priti do družabnega prostora, akcija kar ne more in ne more zaživeti. V obeh primerih, kamor lahko povsem mirno vključimo tudi jeseniško in škofjeloško občino, namreč ideje o lastnem kulturno-družabnem prostoru ostajajo -zasedaj - zgolj stvar papirja in velikih načrtov, o katerih posamezni občinski veljaki tako ali tako menijo, da niso času primerni.
Teza "neprimerni času", ki se prav starševsko navezuje na tisto "ni denarja", je v vsej svoji globini že močno iz mode. Prav zanimivo je namreč spremljati
vso plejado "argumentov", ki jih odgovorni v posameznih občinah najdejo, da se akcija, večinoma OK ZSMS, preloži v nov birokratski predal.
Zato ob tem mogoče še toliko bolj izziva primer
kranjskega Car-niuma, kjer so, kot razlaga Marko Kurat, ravno dokončali ponovno
adaptacijo prostorov. S člani Gledališča čez cesto so se dogovorili o prerazporeditvi namembnosti posameznih prostorov in tako dobili v preddverju poseben prostor, ki je namenjen videoteki. Predvsem slednje je bilo v zadnjem času središče napadov, češ Carnium tako ni nič drugega kot izposojevalnica video kaset in naj se potem kot tak tudi tretira. Nekateri so šli še dlje in vse dosedanje delo kluba - centra za umetnost, kot je uradni naziv, izničili, kajti ostali program naj bi bil zgolj maska za njihovo osnovno dejavnost - videoteko.
"Tej vrsti govoric, ki so se razširile ponekod po Kranju, je
povsem lahko oporekati. Zanimivo je namreč, da ljudi bolj malo zanima, kakšno je pravzaprav ozadje delovanja takšnega kluba, kot je Carnium. Ob veliki akciji ob predlanskoletni otvoritvi prostorov, je namreč mnogim pošla sapa. S tem mislim predvsem tiste, ki so nam uspeli pokriti večino naših stroškov pri ureditvi prostora in samem financiranju programa. Vedeti je pač potrebno, da vsaka prireditev stane, in da vstopnina tudi v primeru razprodane dvorane s 65 sedeži ne more kriti vseh stroškov. Tako smo bili prisiljeni sami najti stalen vir financiranja in odtod tudi tolikšna usmeritev v delo videoteke. Šele sedaj, po slabem letu in pol delovanja namreč ugotavljamo, da si bomo lahko počasi privoščili tudi kakšno prireditev z večjim finančnim predračunom. To bo hkrati pomenilo tudi razširitev ponudbe na tematske večere, koncerte, projekcije diapozitivov, razstave... in nenazadnje na lastno filmsko produkcijo," pravi Marko Kurat.
Primer kranjskega Carniu-ma, v katerem vedno bolj razmišljajo, da bodo finančna sredstva s strani Kulturne skupnosti iz leta v leto manjša in torej potrebujejo zanesljivejši vir dotoka potrebnega denarja, na svoj način lahko kaže tudi možno usmeritev na podobne projekte v ostalih gorenjskih občinah. Seveda pa to ne obvezuje od vsebinskih potez predstavnike tako različnih strokovnih služb SIS kot konkretno kulturnih skupnosti, da skupaj z občinskimi političnimi vrhovi (brez katerih očitno pri nas res nikjer nič ne gre) in seveda mladimi, najdejo ustrezne prostore in zagonska finančna sredstva.
Vine Bešter Foto: Gorazd Šinik
ALEPH v Kranju
LITERARNI VEČER Z ALEPHOM
Kranj — V kadilnici Prešernovega gledališča bo danes, v petek, ob 19. uri literarni večer, ki ga založba Aleph prireja skupaj z Literarnim odborom pri ZKO Kranj. S svojimi deli se bo predstavila vrsta slovenskih ustvarjalcev mlajše generacije.
Konec lanskega leta sta revija Literatura (prej Problemi-Literatura) in založba Aleph, obe delujeta pod pokroviteljstvom RK ZSZS, ustanovili Sklad Vladi-mirja Bartola. Sklad naj bi finančno omogočil predvsem predstavitev mlajše generacije slovenskih literarnih ustvarjalcev v tujini, torej slovenske kulture v Evropi, in ji s tem omogočil edino merodajno primerjavo na kvalitetni ravni.
Književna založba Aleph je bila ustanovljena že leta 1984 z namenom, da bi razprla ozek in zamejen prostor, namenjen objavljanju mlade slovenske literature. To ji je v marsičem uspelo, saj se v štirih letnikih Alepha, izšlo je 15 knjig, predstavljajo domala vsi vodilni mladi slovenski pesniki in prozaisti, od Re-mica, Debeljaka, Ihana, Mozetiča, do Frančiča, Zabela, Krstića, Njatinove in drugih. Aleph je to-
Novost s knjižne police
USODNE ODLOČITVE
Pred dvema dnevoma so na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu predstavili novo knjigo Franceta Bučarja, ki je izšla v nakladi 3000 izvodov v založbi Časopisa za kritiko znanosti (ČKZ).
Knjiga ima 222 strani in stane 35.000 dinarjev._
France Bučar Usodne odločitve
3K3CHN9MI
Kot je uvodoma predstavil novo knjigo Franceta Bučarja "Usodne odločitve", odgovorni urednik ČKZ, Igor Bavčar, gre za delo, ki govori o zmagah, porazih in predvsem ranah. Le-te še vedno marsikoga skelijo, zato skuša nov založniški 00 projekt predvsem vnesti v naš prostor
jfr pogovarjanje in ne gre za iskanje ne no-
JfcuP^ vih zmagovalcev, ne novih poražencev.
ĆU /W        To Je seveda daleč stran od nekaterih \ir prevratniških iluzij poražencev in tudi
od nestrpnosti ter ekskluzivizma tistih, ki si pogosto vzamejo besedo v imenu zmagovalcev, je menil Bavčar.
Avtor knjižnega dela je že v predgovoru zapisal, da gre za knjigo, s katero skorajda zagotovo sedanji Politični režim v Jugoslaviji ne bo zadovoljen, in ob vprašanju, komu je delo sploh namenjeno, pripisal, da vsem tistim, za katere se čas ni ustavil leta 1945. Ob predstavitvi pa je France Bučar predvsem izpostavil, da gre za knjigo, ki je izrazito obrnjena v prihodnost in nadaljeval: "Knjigo sem najprej ponudil "Slovenski matici , odkoder pa nisem dobil dokončnega odgovora, tako sem se obrnil na ČKZ. V osnovi se ukvarjam z dvema prepričanjema. Kot prvo je prepričanje boljševiške partije, da je oblast tista, preko katere se lahko uresničuje družba, tako se je v revoluciji tudi vse podredilo temu, da se pride na oblast. Druga plat pa je prepričanje nasprotne strani, da se da z orožjem braniti vero in da je vera tudi ključ za družbeno ureditev. Menim, da je potreben ponoven razmislek o posameznih odločitvah, ki jih sam imenujem usodne."
Ob tem velja vsekakor zapisati, da je že več kot dobri dve tretjini naklade Bučarjeve knjižne novosti pošlo in da gre za delo, ki na svojstven način odpira družbeni prostor drugače mislečim, ki »imajo, kot se je izrazil eden od prisotnih, v svojih rokah pendre-kov.
V. Bešter
rej na neki način generacijski projekt generacije med 1960 - 65, kar se kaže tudi v osamosvojitvi revije Literatura, ki se kot prva slovenske literarna revija ukvarja s spremenjeno človeško senzibiliteto v postmoderni, po-stindustrijski ali informacijski dobi.
Mlada slovenska literatura je že s svojo kvaliteto nedvomno opozorila nase, o čemer ne priča le odmev v jugoslovanski kulturni javnosti, ampak tudi kopica prevodov, ki so gotovo osrednja postavka pri posredovanju literarnih del na druga tržišča. Vendar institucionaliziranega mehanizma za prevajanje v svetovne jezike pri nas ni in ta manj-ko skuša nadomestiti Sklad Vla-dimirja Bartola — Sklad se imenuje po slovenskem pisatelju, ki je po skoraj petdesetih letih pozabe doživel uspeh doma in v tujini, še posebej v Franciji. Glavne naloge Sklada so zaenkrat naslednje: pripraviti antologijo mlade slovenske proze in poezije v katerem od svetovnih jezikov, omogočiti izid posameznih literarnih del v prevodu in objavljati tuje literarne tekste in eseje v separatih revije Literatura.
Z namenom, da bi pridobili sredstva od delovnih organizacij
ter le-tem in širšemu občinstvu bolj neposredno predstavili svoje delo, se pripravlja vrsta literarnih večerov po vsej Sloveniji. Na njih bo dejavnost Sklada Vladimir Bartol predstavljena tudi z referati in najrazličnejšim propagandnim gradivom, organizirani pa so predvsem zato, da se vzpostavi dialog z vsemi, ki želijo ta sklad podpreti.
Prvi tak večer bo v sodelovanju z Literarnim odborom pri ZKO Kranj v petek, 20. januarja, ob 19. uri v kadilnici Prešernovega gledališča v Kranju. Na njem se bodo predstavili slovenski ustvarjalci mlajše generacije, ki so svoja dela že objavili v samostojnih knjižnih izdajah ter zanje prejeli tudi številna priznanja. Predstavili se bodo: Igor Bratož, Alojz Ihan, Rade Krstić, Štefan Remic, Lela B. Njatin, Maja Vidmar in Miha Mazzini.
Morda bo za Literarni odbor pri ZKO Kranj organizacija današnjega literarnega večera plodno izhodišče za nadaljnje delo, ki ga je zastavil lani s prvo številko Avtorja; s tem si je želel prodreti v enotni slovenski kulturni prostor, pa je utihnil že na samem začetku. Bo molčal še naprej?
Marijan Pušavec
Igrani film Koroških Slovencev
TEVZEJ
Jesenice - Filmska skupina Odeon z Jesenic je za danes, v petek, ob 19. uri pripravila v klubskih prostorih Kosove graščine filmski večer
s slovensko premiero filma Tevžej. S kratkim recitalom del koroških pisateljev in pesnikov bo nastopila sodelavka celovškega radia Kornelia Vospernik, po projekciji pa bo pogovor z avtorji filma.
Filmski ljubitelji, Koroški Slovenci, so ob pomoči strokovnih sodelavcev posneli prvi igrani film slovenskih Korošcev v Avstriji. Tevžej, kot so film naslovili, je na južnem Koroškem precej razširjeno ime za vaškega posebneža, izobčenca, prizadetega človeka. Film se ukvarja z življenjem gledanim iz Tevžejevega zornega kota. Dvaj-setminutni črno beli film je režiral Marjan Sticker, ki je napisal tudi scenarij, ostali ustvarjalci filma pa so še: Miha Dolinšek, Jozej Sticker, Milka Hudobnik, Mihi Mischkulnik (vloga Tevžeja), Emi Hu-dobnik, Janez Horvat in Jovka Jovanović.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji mestne hiše je na ogled zgodovinska razstava Gradovi na območju Kranja.
Fotokino klub Janez Puhar Kranj vabi na predavanje Nejca Slaparja črta - kompozicija in moj konstruktivizam, ki bo v torek, 24. januarja, ob 18. uri v klubski sobi Delavskega doma (vhod 6). CERKLJE - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Cerklje prireditev z naslovom Veseli večer kot nekoč. Nastopajo tamburaši iz Reteč, na citre bo igrala Nataša Meglic, zaplesala bo Folklorna skupina Sora, pela dekleta iz Olševka, skupina Albatros pa bo pela in igrala domiselne skeče.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik so na ogled slike Marjana Vodiška.
ŠKOFJA LOKA - Danes, v petek, ob 19.30 bo na Loškem odru premiera sodobne češke satire Vaclava Havla Obvestilo v režiji Igorja Žužka in v izvedbi škofjeloških igralcev. Predstavo bodo ponovili tudi v nedeljo, 22. januarja, ob 19.30.
V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik akad. slikarja Borisa Zaplatila.
V galeriji ZKO - Knjižnica bodo v ponedeljek, 23. januarja, ob 19. uri odprli razstavo akad. slikarja Rudija Skočirja iz Idrije. DOMŽALE - V galeriji Metulj odpirajo v ponedeljek, 23. januarja, ob 21. uri razstavo fotografij Marka Trobevška.
Bled - V novi poslovni stavbi Centra za inženiring in marketing LIP Bled je do začetka februarja na ogled zanimiva razstava: Aleksander Kovač je predstavil svoje kovinske, varjene plastike, s katerimi upodablja junake književnosti, glasbe in gledališča. Izidor Jalovec iz Kranja pa je razstavil risbe. - Foto: Gorazd šinik
Teater ante portas
SLADKA, SVETA NARAVA
Kranj - Danes, v petek, ob 20.30 bo nova kranjska gledališka alternativna akupina, ki deluje v okviru DPD Svoboda Stražišče, pripravila svojo prvo premiero pripravljeno po predlogi Johanna VVolfganga Goetheja.
»Nič mi ni bolj zoprnega od majoritete (veličine), kajti sestavljena je iz nekaj krepkih predhodnikov, iz premetencev, ki se vedno prilagodijo, iz slabičev, ki se asimilirajo, in množice, ki jo ubira za njimi, ne da bi se ji sanjalo, kaj sploh hoče.« (Goethejeva kritika družbe in države).
Predstava, ki si jo je zamislil Iztok Alidič, obenem je tudi režiser, kostumograf in scenograf, prikazuje precej bombastičen odsev pravljičnega trenutka, idiliko raja, pa tudi pekla. V dvorani krajevne skupnosti Stražišče se bo nova gledališka skupina Goethejeve-ga dela lotila v štirih slikah: Duhovin, Vijolica, Mignon in Mrtvaški ples.
Tri desetletja izhajanja
KRANJSKI ZBORNIK 1990
Kranj - Čeprav gradivo za Kranjski zbornik še ni v celoti zbrano, pa bo zajetna knjiga po vsej verjetnosti lahko izšla sredi prihodnjega leta.
Spominski zborniki Kranja zdaj izhajajo že skoraj trideset let in so zanimiv prerez zgodovinskega, gospodarskega, kulturnega in družbenega dogajanja v mestu za obdobje petih let. O tem, kakšna vsebina je predvidena za Kranjski zbornik 1990, smo se pogovarjali z Jakobom Vehovcem, predsednikom uredniškega odbora zbornika.
Ali bo naslednji spominski zbornik podoben po vsebini dosedanjim?
»Ko smo delali vsebinsko zasnovo za zbornik, ki naj bi zajel obdobje 1985 -1990, smo si prizadevali predvsem za določeno razmerje med zgodovinskim gradivom in prispevki, ki se nanašajo na zadnje obdobje. Uredniški odbor se namreč trudi, da bi pripravili tako zanimivo kot tudi kakovostno publikacijo.«
Med zborniki, ki izhajajo pri nas, ima kranjski posebno mesto.
»Res, po analizi zbornikov, ki izhajajo v Sloveniji, se je kranjski doslej kar dobro uveljavil, saj so se vsi dosedanji ustvarjalci trudili, da bi bili tako prispevki kot tudi sestava zbornika na primerni strokovni ravni, obenem pa naj bi bil tudi zanimiv kot poljudno branje.«
Zborniki navadno začenjajo z zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja, najbrž tudi kranjski ni izjema.
»Mislim, daje bil čas NOB doslej v zbornikih, ki so v Kranju izšli, kar dobro predstavljen. V naslednjem zborniku bo še prikaz NOB na desnem bregu Save, kar je bilo doslej manj znano. Poleg tega bo po vsej verjetnosti vključen v zbornik tudi prispevek o NOB v Šenčurj u in okolici.«
Poleg gospodarskega razvoja, kronike, zdravstva, šolstva, zgodovine je v zborniku vedno precejšen del namenjen tudi razvoju kulture.
»Tokrat naj bi bil predstavljen slikar Ljubo Ravnikar, pesnik in dramatik Ivan Pregelj, orisan pa bo tudi razvoj gledališke kulture v Kranju. Brez dvoma bo zanimiv prispevek o revitalizaciji starega kranjskega mestnega jedra in še kaj.«
Ponekod izhajajo tudi krajevni zborniki, boste lahko del tega gradiva vključili?
»Ponekod, na primer v Šenčurju, imajo že pripravljeno gradivo, vendar bo v kranjskem zborniku možno predstaviti le manjši del. Zbornik pač ne bo imel več kot 400 strani. Gradiva, ki jih imajo po krajevnih skupnostih, bo pač treba objaviti kako drugače.«
L. M.
/ ureja l3ea mencinger
@@^SJyMSIGLAS6. STRAN
/podlistek, pisma, odmevi,
Petek, 20. januarja 1989
msssmm
PIANIST TONE POTOČNIK V KNJIŽNICI C. KOSMAČA TOLMIN -NOVOLETNI KONCERT -
V Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu je bil ob novem letu spet nadvse odmeven kulturni dogodek. Odprli so razstavo del starejših mojstrov iz stalne zbirke Goriškega muzeja (od 16. do 19. stoletja), s celovečernim koncertom pa je nastopil slovenski pianist Tone Potočnik, rojak iz Bukovice v Selški dolini, ki pa že vrsto let živi v Rimu. Ta večer v novoletnih dneh, nam je bil posebno doživetje, saj sta se milina zvokov in skrivnostna lepota starejše sakralne umetnosti med seboj dopolnjevali in se zlivali v celoto, iz katere je vel poseben čar.
Tone Potočnik se je s tem nastopom v Tolminu vrnil v slovenski glasbeni prostor po celem desetletju.
Študiral je najprej na Glasbeni akademiji v Ljubljani in sicer klavir pri prof. Lipovšku, orgle pri prof. Bergantu. Diplomiral je v Zagrebu, po petem letniku tamkajšnje Akademije, pri prof. Krpanu. Po diplomi je odšel v Rim in se izpopolnjeval na Akademiji sv. Cecilije pri profesorju Vitaliju. Kasneje je študiral tudi s slovitim glasbenikom prof. Agostijem. Poleg tega je v Rimu diplomiral iz gregorijan-skega korala, končal študij orgel na Istituto di musica sacra in ravnokar končuje študij kompozicije.
Vsa leta se aktivno ukvarja z orgelsko igro, zraven pa poučuje klavir in prenaša na učence svoje bogate izkušnje, predvsem pa ljubezen do glasbe.
Za Potočnika je značilen celosten pristop k glasbi, o čemer priča tudi izbor izvajanih del, ob katerih smo začutili vso »silo« velikega umetnika.
Koncert je začel s »Prizori iz gozda« R. Schumana, ki obsegajo devet slik. Sledila je Chopino-va Balada št. 3 v As-duru. Za tem tri Lisztove skladbe: Etuda št. 3 v Des-duru, imenovana »Un sospiro«, Etuda po Paganniniju št. 5 v E-duru in nato še Variacije na Bachovo temo. Dalje je izvedel Debusvjev Preludij iz Suite za klavir, koncert pa je zaključil s Skrjabinovo Sonato op. 68, imenovana »Črna maša«. S to skladbo se je poklonil spominu velikega ruskega modernističnega skladatelja A. Skrjabina, ki se je rodil pred 117. leti prav na dan tega koncerta. 6. januarja.
Posebno lep in primeren je bil med koncertom vezni tekst, ki je
poslušalcem prav gotovo pripomogel h globljemu razumevanju izvajanih del.
Igra Toneta Potočnika je tako do potankosti izdelana in globoko občutena, da pritegne poslušalce z neko nesluteno močjo tako, da podzavestno sledijo in sodelujejo ter ustvarijo neko nevidno vez s pianistom in tudi s skladateljem. V dvorani pa nastane prav posebno vzdušje, ki traja vse do konca koncerta. V tem primeru je seveda k temu prispeval tudi značaj razstavljenih del.
Tone Potočnik ni samo pianist, pač pa ustvarjalec in mislec, zato je njegov pristop h glasbi nadvse resen in poglobljen. Igra predvsem zase in ves svoj čas posveča iskanju popolnosti. Pri tem ne išče zunanjih potrditev.
Ada Klinkon Zatolmin 42 Tolmin
PRIJETNA SVEČANOST OB PODELITVI PRIZNANJ JESENIŠKIM KRVODAJALCEM
Občinski odbor organizacije RK je v torek, 20. 12. 1988, pripravil svečanost v počastitev 125-letnice delovanja humanitarne organizacije RK ter 35 let krvodajalstva v Sloveniji, ob tej priložnosti so podelili posebna priznanja tistim, ki so dali kri 25- in 30-krat.
Predsednica upravnega odbora Ivanka Župančič je pozdravila vse prisotne krvodajalce. Dr. Čeboklji pa je v svojem prispevku v kratkem orisal pomen dela organizacije RK ter pomen krvodajalstva nasploh.
Poudaril je, da je jeseniški delavec še vedno pripravljen sodelovati v krvodajalskih akcijah ter s tem pomagati jeseniški bolnišnici, da ima vedno dovolj te življenjske tekočine, ki jo upo rablja pri svojih zdravstvenih uslugah, potreba po krvi je vedno večja.
Na Jesenicah se lahko pohvalimo, da je kar 36 krvodajalcev, ki so dali svojo kri več kot 25-krat, prav gotovo Jože Bre-gant, ki je dal kri 30-krat ter letos praznuje 80-letnico rojstva in se je kljub telesni invalidnosti vedno vključeval v krvodajalske akcije.
Skupno imamo na Jesenicah 9 krvodajalcev, ki so dali svojo kri 30- in večkrat ter 27 takih, ki so dali svojo kri 25-krat.
Na svečanosti je zelo popestril večer Moški oktet DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice.
Podeljena priznanja naj bi bila v spodbudo za nadaljnje sodelovanje v teh humanitarnih akcijah, še posebej pa naj bi to prispevalo k povečanemu številu novih krvodajalcev, da bi tako zbrali čim večje količine krvi za našo bolnišnico.
Z darovano krvjo rešujejo krvodajalci marsikatero življenje. Prav gotovo pa bi morali v vrste krvodajalcev pritegniti ljudi, ki imajo vozniška dovoljenja in so na cestah vedno izpostavljeni možnostim prometnih nesreč, saj se veliko zbrane krvi porabi pri zdravljenju ponesrečenih. Nihče ne ve, ali ne bo morda že jutri zaradi nesreče potreboval transfuzije krvi.
Za vse navzoče so pripravili skromno pogostitev z namenom, da bi se krvodajalci bolj spoznali med seboj ter izmenjali svoja
mnenja.
Stane Torkar
ŠE ENKRAT O RAZMERAH V DOMU
UPOKOJENCEV V RADOVLJICI
Članek z zgornjim naslovom je bil objavljen 16. decembra 1988 v Glasu, o krivičnih odločitvah Občinske zveze DU Radovljica na škodo radovljiških upokojencev.
Sedaj pa želimo na željo upokojencev iz Radovljice seznaniti širšo javnost z zaključki letne skupščine DU Radovljica, ki se je je udeležilo veliko upokojencev. Objavljamo predvsem predloge, ki se nanašajo na kritično ureditev v Domu upokojencev v Radovljici. Delegati so z močnim aplavzom nagradili raz-pravljalce in s tem potrdili enotnost v stališčih z željo, po čimprejšnji ureditvi nastalih razmer. Predlagano je bilo naslednje:
1. Izvršni odbor DU Radovljica naj pregleda poročilo nadzornega odbora ZDU Radovljica, ter zapisnike inšpekcijskih služb: Uprave za dohodke Obč. Radovljica in Službe družbenega knjigovodstva podružnice Kranj.
2. Občinski Zvezi DU Radovljica, ki je lastnik Doma upokojencev, predlagamo, da takoj odpove stanovanje neu-pokojencu, ki zaseda stanovanje v Domu upokojencev.
3. Obč. Zveza DU Radovljica je dolžna čimprej odstraniti iz pevske sobe v Domu spalno opremo najemnika lokala in mu omogočiti vselitev v stanovanje, ki ga zaseda neupo-kojenec.
4. Pogodbo med Obč. Zvezo DU Radovljica in najemnikom lokala je treba razveljaviti v tistem delu pogodbe, s katero se mu je prodala oprema, da se lastnina opreme povrne v stanje pred najemno pogodbo.
5. Obč. Zveza DU naj razveljavi najemno pogodbo o najemnini za drugo polletje 1988, ker je nerealna. (Najemnina v decembru 1988 je bila enaka najemnini v januarju 1988, kljub visoki inflaciji.)
6. V najemno pogodbo je treba obvezno vključiti sredstva za športne objekte kegljišča in balinišča, ker veliko prispevajo k uspešnejšemu poslovanju najemnika lokala.
7. Najemni odnos med Obč. Zvezo DU Radovljica in najemnikom lokala je vprašljiv, ker je in bo gostinska ponudba v lokalu vedno odvisna le od Radovljičanov. Predlagan je prenos najemne pogodbe od Obč. Zveze DU na DU Radovljica.
MP
PISMO DEDKU MRAZU
Zelo smo bili veseli, ko smo v krajevnem glasilu prebrali, da nas boš tudi letos obiskal in razveselil naše otroke. Še bolj smo bili veseli tvojega čisto novega programa, ne več v dvorani z že vnaprej znanim programom, ampak obisk otrok kar v naravi sredi vasi. Res si pricingljal na lepo okrašenem zapravljivčku, ki sta ga vlekla dva Tonetova iskra in lepo negovana konja. V spremstvu si imel medvedka, prikupno mucko in veselega harmonikarja Primoža. Vsi ste bili zares imenitno oblečeni, kot se za tak dogodek spodobi. Kot iz pravljice je izgledalo. Manjkalo je le nekaj snega, so rekli navdušeni pričakovalci enkratnega dogodka. Seveda pa to ni bilo v tvoji moči. Množica otrok, staršev in drugih Zemljanov te je sprejela s ploskanjem, kar je tudi prav, saj takega dogodka v vasi že dolgo ni bilo. Ko pa si spregovoril in nas na razne druge načine poskušal zabavati, nas je vsaj nekatere veselje prav kmalu minilo. Veš, dragi dedek Mraz, tiste tvoje pripombe in geste s prsti, kaj bi ti dal mladim mamicam za darilo, niso sodile zraven, bile so neokusne in neprimerne. Res, da si se trudil, da so otroci tudi nekaj zapeli in ste skupaj zaplesali, kar jim bo ostalo v lepem spominu. Vendar je bilo tvoje izražanje daleč od tvojega, tudi vzgojnega poslanstva. Nisi govoril ne v lepi slovenščini, kar je edino sprejemljivo in pravilno za vsakršen javni nastop, posebej pa še med mladimi, niti ne v izvirnem krajevnem narečju. Bilo je nekaj primitivnega govorjenja, ki tudi v kmečko okolje ne sodi. Verjetno si mislil najbolje, vendar ni tako izpadlo, čeprav smo te do prihodnjega leta pospremili s ploskanjem. Do tedaj sicer lep pozdrav pa dobro si oglej pravila lepega vedenja in tudi nekaj znanja o slovenskem pogovornem jeziku ti ne bo škodilo, če ne želiš ostati brez dela. V Miklavžu imaš zelo hudega konkurenta, vsaj v Besnici je tako! Besnica, 25. 12. 1988
Janez Zeni Sp. Besnica
V PREMISLEK ODLOČUJOČIM
Moje mnenje o nameravani graditve nove ceste od Podvina do Vrbe. Prva varianta, da bi šla po sedanji cesti, druga pa, da bi šla okrog 300 m stran, tretja tik pod vasjo Studenčice. Vsi smo za prvo varianto, ker bomo z ostalima dvema variantama uničili veliko hektarov rodovitne zemlje. Ali ni škoda tako uničevati, smo je že tako preveč uničili. Pustimo zemljo našim zanamcem, ker nam bodo očitali, zakaj smo to dopustili. Poglejte, koliko dragocene smo že pozidali na najlepših krajih naše lepe Gorenjske. Zakaj niso zidali na Studenški gmajni, ki je velika 29 hektarov pa še vse Lipce zraven do Lesc. Pa hraške gmajne na obe strani ceste do Blejskega mosta in še čez, kakšen lep gradbeni prostor za stolpnico in še za privatne hišice. Sedaj pa leži tam brez haska zaraščajo ga nič vredno grmovje. Ali ni škoda tako lepega prostora. Pa kaj še nudi 1. varianta. Podvoz za Radovljico je narejen, samo malo poglobiti ga je treba na desno stran. Prav tako podvoz nad Lescami bi bilo tudi treba poglobiti. Pa podvoz pod Hrašam za na Bled je tudi narejen, samo poglobiti bi ga bilo treba. Pa še to' bencinske črpalke so nareje-
ne lesko in radovljiško, če se bo ta 3. varianta gradila bo treba tudi črpalke zgraditi ob njih, koliko bomo vrgli stran denarja, šlo bo za milijarde. Ali smo res tako bogati, da bomo metali stran tako težko skup spravljene milijarde. Poglejte, če bi gradili pod Studenčicami bi nam uničili najboljšo zemljo, kar je imamo. Pod vasjo je vsa zemlja drugega in tretjega razreda, dočim je zemlja pri prvi varianti v 5. in 6. razredu. Če se to zgodi, bomo Studenčani skoraj uničeni. Sedaj pridem do zadnje parcele v desetih minutah, če se pa to zgodi, bomo pa šli na Hraše skoraj do Lesc, hodili bomo dobre pol ure, da bomo prišli do zadnje parcele. Gospod Dolenc bo res izgubil nekaj pašnikov in letališče bo zgubilo malo sveta, pa to ne bo nobena ovira do letališča, zato ne bo nič prikrajšano. Še enkrat apeliram na odločujoče, da dobro premislijo, preden bodo začeli graditi, naj pomislijo na naše zanamce, naj jim nikar ne uničujejo najlepše rodne zemlje zato prosim Vse prizadete, naj še oni povedo svoje mnenje, zato ker le s skupnimi močmi bomo dosegli to, kar želimo, zato še enkrat do trikrat proč od Studenčic, še enkrat pomislimo na zanamce, hvaležni nam gotovo ne bodo, če se bo to zgodilo.
Janez Heberla
Gorenjski glas, 12. decembra 1988
PISMO MOJI
KONFERENCI
SZDL
Spoštovani člani konference, oprostite rabi svoj. lega zaimka v naslovu, saj si vas ne lastim, niti vas nisem volil, pač sliši se bolj prisrčno in domače. Najprej vse čestitke ob pobudi za diferenciacijo v tehnobirokratskem radovljiškem izvršnem svetu. Res bo opravljeno malo pozno, vendar verjamem, da iz srca. Nič zato, če je približno polovica mandata že minila, da ste jih le našli, da jih (ju) boste le izbe-zali.
Kar pa tehnobirokratska zver kljub nedvomni budnosti demokratične javnosti nikoli ne počiva, vam skromno predlagam nekaj nasvetov pri prihodnjem delu.
Predvsem naj izvršni svet odraža demokratično javnost, ki ji ga boste izvolili, zato predlagam naslednjo sestavo izvršnega sveta:
50% žensk, 50% moških. Od vseh 50 % brez poklica, 15 % mladine, 17% upokojencev, 0,26% nezakonskih očetov, 0,5 samskih, 05 % razvezanih, vsaj 2 %>delikventov, od žensk 33 %
blondink, 33 % brinetk in 33 % črnolask.
Ker je demokratizacija postopen proces, zaenkrat še ne predlagam upoštevanja velikosti noge, obsega glave, števila izpulje-nih zob in dlakavosti okoli sekundarnih spolnih organov. Te kriterije boste s pridom uporabili ob naslednjih volitvah.
Seveda nastane problem med številčnostjo parametrov za sestavo občinske vlade in ptevi-lom članov le-te. Tudi to je rešljivo, zato predlagam tudi tu vpeljavo zamenljivih delegatov, same seje pa se razstavi na minute ali celo manjše časovne enote in prostor za particizacijo vseh interesnih skupin demokratične javnosti je tako možno izračunati.
V sam način izračuna se ne bi vtikal, ker nisem prepričan, da ga obvladam. Vprašajte zanj odstavljene člane izvršnega sveta, saj je družba za njuno šolanje prispevala znatne denarce.
Upam, da sem po svojih skromnih močeh olajšal delo koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Radovljica. Zavedam se, da tega ni veliko, toda moj lokalpatrio-tizem me sili v to.
Z željo za uspehom vas borbeno pozdravljam.
Vaš preprosti ud Franc Čop
Slavka Šarčevič
IZ BELEŽNICE SOCIALNEGA
DELAVCA u
V času, ko je bil v zavodu, mu je umrla mati. Ostal mu je le še oče, a onadva sta si bila tujca. Res je, ko je prišel Jožko domov, da ga je oče sprejel in se po svojih močeh trudil, da bi mu pomagal in nekako sta tudi uspevala, voditi gospodinjstvo. A ko sta sedla za mizo, si nista imela kaj povedati, Jožko pa je tako rad govoril. Pripovedoval bi rad o tem, kaj bi v življenju rad dosegel, a oče ni sledil njegovim besedam in Jožko se je kmalu naveličal večnih monologov in »buljenja« v televizor.
Dom je postal za Jožka pretesen, oče predolgo-časen in začel si je iskati prijatelje. Toda, kaj si je mogel pomagati, če je našel le takšne, ki jim pravimo »problematične«. Toda, roko na srce, takšni so bili Jožku še najbolj pri srcu. In tako, namesto da bi Jožko uresničil svoje življenjske načrte, je prišel na sodišče in od tam v zapor, kjer je preživel nekaj let.
V zaporu je bil po svojem obnašanju drugim za vzor. Zopet je začel načrtovati bodočnost, se veseliti svobode in se zaklinjati »nikoli več v to hišo«.
Razmišljal je moško, tako kot se za moškega, v katerega se je razvil, tudi spodobi.
Ko sem ga obiskala v zaporu, je pred mene razgrnil svoje načrte in svoja pričakovanja in moram reči, da je bilo vse sprejemljivo. Dogovorila sva se, da začneva oba delati na tem, da se njegovi načrti tudi uresničijo.
In kaj je načrtoval Jožko? Nič posebnega, a zopet nič nemogočega. Nemogoče, a zopet mogoče,
/uredništvo tel. 21860 h
je bilo, da si je Jožko želel dobiti stanovanje in da bi se ne vrnil k očetu, ki si je medtem začel urejati lastno življenje.
Potreboval je službo, kar je bilo zopet težko, saj je za zaposlitev odpuščenih iz zapora potrebno mnogo prizadevanj, toda končno se tudi zanje najde zaposlitev.
Jožko si je želel poiskati primerno dekle in končno živeti tako, kot se spodobi, kot je tako rad poudarjal.
Ko je Jožko prišel iz zapora, je že imel stanovanje, v katerega je lahko nemoteno stopil, saj je bilo njegovo. Kako je bil vesel, prsa so se mu širila od zadovoljstva in na obrazu je imel širok in zadovoljen nasmeh. Seveda je bilo stanovanje le za silo opremljeno, a za začetek toliko, da je lahko živel v njem.
Iz zapora je prinesel večjo vsoto denarja. Dogovarjala sva se o porabi denarja: nekaj naj bi porabil zase za osebno garderobo, a nekaj naj bi ga imel za preživetje. Denar bo štedil, kakor je rekel sam in kakor sem rekla jaz.
K meni je prihajal tako rekoč vsak dan. Skupaj sva načrtovala, skupaj sva se veselila vsakega uspeha in vse nama je šlo od rok.
Pri zaposlitvi so se pojavile prve težave, ni šlo vse tako gladko, kot bi bilo potrebno. Če sem se še tako trudila, da bi zadevo pospešila, ni šlo. Oba z Jožkom sva postajala nestrpna.
Jožku je začel pohajati denar, moral bi še bolj varčevati, a tega on ni znal. Denar mu je kar pol-
zel iz rok. Morala sem poiskati možnost, da dobi nekaj pomoči. Dobil jo je.
Počasi, toda vztrajno se je začel Jožko od mene oddaljevati. Prihajal je vse bolj poredko, ni se držal dogovorjenega in ko je bilo glede službe končno vse urejeno, ga ni bilo več na spregled. Poiskala sem ga, ga našla in mu naročila, kaj mora narediti, da mora opraviti zdravniške preglede in da odide nato na razgovor sem in tja. Začel je hoditi na zdravniške preglede, a vseh ni opravil in tako se je to po njegovi zaslugi vleklo toliko časa, da mu je spolzela iz rok zaposlitev, ki jo je v začetku tako težko čakal.
Jožko ni več prihajal k meni, na vabila se ni oglasil. Videvala sem ga le še na cesti, a še takrat se mi je izognil, če se je le mogel. Še vedno sem iskala stik z njim, ker sem se bala zanj. Bala sem se, da bi šel po stari poti.
Moj strah je bil upravičen, Jožko se je vse bolj izgubljal v podzemlju, povozil ga je čas.
Nekega dne je zazvonil telefon. Umirjen, globok glas je spregovoril: »Jožko K. je zaradi številnih tatvin v priporu. Toliko v vednost, da ga ne boste več iskali.«
Obsedela sem brez moči in vsa obupana, saj nisem nič dosegla, saj nisem mogla ničesar storiti. Jožko je bil ponovno v kolesju, ki ga bo mlelo naprej.
Vidim, prijatelj, da se skrivnostno smehljaš in tudi vem zakaj. Misliš si, zopet eden, za katerega sem ti v naprej povedal, da bo šel prej ali slej po stari poti, a ti mi nisi verjela.
Veš, prijatelj lahko bi ti verjela, a kot socialni delavec ne smem nikoli zapreti vrat, moram narediti vse, kar se narediti da.
Ne želim Jožka ne obtoževati ne opravičevati. A moram ti povedati, da vem, da je Jožko izrabljal mojo pripravljenost, da mu pomagam, toda ne v tistem prvem času, ko je prišel iz zapora in je resnično želel delati. Izkoriščati me je začel šele pozneje, pa še takrat se je sam umaknil v anonimnost.
Toda verjemi mi, da nisem jaz kriva, če Jožko ni takoj, ko se je vrnil iz zapora, dobil službe. In tudi za to nisem jaz kriva, da je za zaposlitev potreben tako dolgotrajen postopek, ki je tako dolg, da se v tem času lahko marsikaj v človeku spremeni, posebej pri ljudeh, ki so labilni, kot je Jožko. Tudi nisem jaz kriva, če odpuščenih obsojencev ne sprejemajo v službo odprtih rok niti takrat, ko so le ti pripravljeni delati.
In kaj morem jaz za to, če je bil Jožko lačen življenja in ga je lačnega z odprtimi rokami sprejela le družba tistih, ki so šli po stranpoteh.
In kaj morem jaz za to, če so v tej družbi tudi ženske brez predsodkov, ki so mladega, zdravega fanta tako privlačevale in če razen pri njih ni imel nikjer usDeha?
Ali sem jaz kriva, če bo Jožko ponovno leta in leta delal v zaporu načrte o srečni bodočnosti, ker za njega niso bili »narejeni načrti« v družini, v mladosti?
Daj, dragi prijatelj, saj si močan in vpliven, pomagaj, da bodo Jožko in mnogi njegovi prijatelji našli odprta vrata, ko bodo iskali službo, da jih ne bodo zapirali predsodki zaradi let, ki so jih preživeli v zaporu, in da bodo našli v tebi človeka, ki jim je pripravljen pomagati vsaj tista prva leta, ki so zanj lahko usodna. Morda bi jim bil celo svetovalec.
Razmisli, če bi bil res pripravljen pomagati, če bi bilo več takšnih, ki bi bili pripravljeni pomagati, tedaj bi bilo tudi meni lažje in takrat bo tudi moje delo bolj uspešno. Saj resnično ne morem sama vsega tistega, kar bi moralo delati več ljudi na različnih položajih, na različnih delovnih mestih in v različnih službah.
Ali pa se boš sedaj izognil vsemu in boš rekel, da bi bilo bolje, če bi Jožkova mati v tistih prvih letih zakona naredila tako, kot je naredila.
(SE NADALJUJE)
Petek, 20. januarja 1989
7. stran i mmmm^ioiLAS
JOŽE PETELIN
OD A DO Z
(aforistično tihožrtje)
Ah, kje so tisti zlati časi, ko je Vodnik še imel vzrok, da napiše Zadovoljnega Kranjca?! Anarhisti vsega sveta, eksplodirajte!
B
Bolj kot meščanska desnica bi vas morali skrbeti tisti, ki imajo dve levi roki!
Brezhibna delitev: nekaterim se gode, drugim godejo.
Cvetoče kmetijstvo imamo: tako zelo je razvito, da najboljša trava raste na sredini nogometnih stadionov!
Centralisti, zavedajte se: ko napadate iz sredine, imate fronte na vseh štirih straneh neba!
Čas je res najboljši zdravnik, vendar je padel na izpitu iz lepotne kirurgije.
Človek je sesalec, ki so ga ponekod že tako iztrebili, da bi ga bilo potrebno zaščititi z zakonom.
Dolžina verige ni pravo merilo za obseg demokracije.
Dvorni norci že dolgo niso več tako nori, da bi govorili resnico!
Elegantna moda za prihodnje desetletje; udobne, široke hlače in globoki, prazni žepi. Evidentirali so satirika, ki je preširoko odprl usta, pa so mu zaplombirali — jezik.
Federalistični Valvasor: Slava vojvodine Kranjske ter ostalih republik in pokrajin. Funkcionarski referati so besedila, sestavljena iz najbolj milozvočnih refrenov.
Galileo dvajsetega stoletja: Zemlji se vrti! Gorje narodu, čigar zemljo obdelujejo urbanisti!
Hej, tovariši, kdaj bodo trobente nehale igrati prvo violino?
Hudič, ki je skrit v ženski, nas večkrat pripelje v raj.
I
Iščem resnico. Živo ali mrtvo!
Iz zapisnika delavske kontrole: prišli — videli —
omagali.
Jugoslovanski ideal: vsakemu državljanu svojega delegata!
YU prispevek za Guinnessovo knjigo rekordov: ura, ki teče nazaj.
K
Kapital — katekizem za marksizem.
Kdor laže tudi krade. Kdor krade, mu je laže.
Ladijski vijak je izumil Ressel, izumitelj davčnega vijaka je na svojo srečo ostal anonimen. Lipa zelenela je tam v dišečem gaYU...
M
Med kolesa zgodovine kar naprej vtikajo dinamit. Med temno preteklostjo in svetlo prihodnostjo je siva sedanjost.
N
Nepravilna spregatev: mi delamo, vi jemljete, oni zapravljajo.
Nerazvitosti se ne da pozdraviti samo z boljšo hrano, ampak tudi z redno vsakdanjo telovadbo.
O, kako sijajen politični sistem imamo: je že zgrajen do zadnje fraze!
Osamljeni so osumljeni. Osumljeni so osamljeni.
Politična enačba: Bližnji Vzhod = Divji zahod. Pomlajevanje kadrov pri nas je najuspešnejše v najstarejšem poklicu.
Razvoj naše družbe v številkah: od petletk do sto-enk.
Republiški ključ je velikokrat čisto navaden vi-trih!
Satira je sekira, ki jo ima oblast rada samo toliko časa, dokler je topa.
Socialistična delitev dela: ti delaš, jaz sem pa utrujen!
Šefova desna roka je samo zato, ker ima lepe noge.
Še v vojni se nekateri niso držali olimpijskega načela. Sodelovali niso, zmagali pa!
Tako hitro smo drveli v svetlo prihodnost, da nam
je nenadoma zmanjkalo pott
Tisti, ki so dol, največkrat gor plačajo!
U
Učiteljem sem zrasel čez glavo, pa zato name gledajo zviška.
Upravičeno ponarodela: Standard pada, cena raste, narod zeleni...
Urednikova beseda
Današnjo, 2. številko Odprtih strani zaradi obilice aktualnih dogodkov izdajamo teden dni prej. To pot sojo pripravili naši novinarji, cveto Zaplotnik piše o razvoju hribovskih kmetij in seminarju kmečke zveze, joze Košnjek pa je pripravil poročilo z znanstvenega posvetovanja o Kosovu in se pogovarjal z znanstvenimi, ki so na njem sodelovali. Namesto uvodnika pa ponujamo v branje aforistično tihožrtje ložeta Petelina.
Naslednja številka bo izšla prihodnji teden. Odpiramo jo sodelovanju z Evropo in še vedno aktualnemu vprašanju zakonitosti dokumenta, zaradi katerega so bili obsojeni štirje ljudje. Vabimo k sodelovanju.
Leopoldina Bogataj
V bitki za stabilizacijo je padel standard.
V finih rokavicah se sicer ne da dobro delati, vendar se da čudovito zaslužiti!
Zastava — kako imenitno jadro!
Zavihajmo rokave! Tako bomo učinkoviteje uporabljali komolce!
Žal med našimi številnimi gospodarskimi instrumenti prevladujejo tolkala.
Hribovsko kmetijstvo smo predolgo vrednotili le z litri in kilogrami
Težko je živeti z občutkom, da si bogu za hrbtom
Ljubljana, 18. januarja - Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je v okviru priprav na sejo, ki jo bo posvetil razvojni prenovi Slovenije, organiziral v sredo pogovor o tem, kako zagotoviti hitrejši in skladnejši razvoj hribovitih območij. Pogovorov na isto temo je bilo tudi že v preteklosti veliko, še več obljub in moralne, družbene podpore vsem, ki so kljub izjemno nestanovitnemu gospodarskemu in političnemu "vremenu" in občutku, "da so bogu za hrbtom", vztrajali v hribovskem svetu, ki po nekaterih ocenah zajema dve petini slovenske pokrajine, po drugi pa kar dve tretjini. Ker se od obljub ni dalo živeti, so mnogi opustili kmetovanje, se odselili v dolino in si poiskali kruh v dejavnostih in poklicih, ki so bili zaradi Poveličevanja industrije bolj spoštovani in cenjeni kot kmečki.
Čeprav tudi statistiki ne moremo stoodstotno zaupati, je posledice vendarle mogoče izraziti v številkah: v četrt stoletja, od 1961. do 1986. leta, se je število Prebivalstva v naseljih, ki imajo fiadmorsko višino nad šeststo metrov, zmanjšalo za eno tretjino, po ocenah Urbanističnega mštituta Slovenije pa se bo na nekaterih območjih zaradi neugodne starostne sestave zmanjšalo do leta 2000 še za nadalj-nJih pet ali več odstotkov. Nič Posebnega, bi rekli nekateri, pa vendarle - teh pet odstotkov pomeni na območjih, ki so že zdaj demografsko ogrožena, izjemno yeliko. V Sloveniji je kar lepo število hribovitih občin, kjer število prebivalstva upada že od leta dalje (Tolmin, Idrija, sirska Bistrica, Radlje ob Dravi-.) ali nazaduje šele zadnja le-*a (Cerknica, Kočevje, Laško, Mozirje, Sežana, Postojna...). V nekaterih občinah, kot sta, na Primer, radovljiška in jeseniška, se število prebivalstva celo povelje, vendar predvsem na račun Porasta v industrijskih središčih ln po dolinah.
Posledice politične odločitve, ki je vse stavila na industrijo, v kmetijstvu pa je politika še do nedavnega bolj kot kmeta poveličevala državna posestva, se kažejo tudi v naravi, v kultivirano-sti pokrajine... Delež njiv se je zmanjšal skoraj za tretjino za enako površino se je povečal obseg travnikov, kar 54 tisoč hektarov pašnikov pa se je zaraslo in spremenilo v gozd. Prav to, da gozd prerašča plodna tla, ki so najbolj dragocena dediščina ustvarjalnega dela mnogih rodov v preteklosti, je najbolj boleče Kot ugotavljajo v Institutu za eozdno in lesno gospodarstvo gozd prekriva že prek 40 tisoč nekdanje kmetijske zemlje zarašča se je okrog 50 tisoč hektarov, opušča pa se tudi 77 tisoč hektarov senožeti... Skupno je torej ogroženih 237 tisoč hektarov kmetijske zemlje. Ce pa se bo proces nadaljeval, bo ob koncu tisočletja v Sloveniji gozd prekril že več kot 60 odstotkov površine, kmetijskih zemljišč bo manj kot ena tretjina, nerodovitnega sveta pa že domala sedem odstotkov!
Po podatkih republiškega komiteja za promet in zveze so izdatki za ureditev enega kilometra makadamske hribovske ceste približno 180 milijonov dinarjev, za asfaltiranje 300 milijonov dinarjev, za posodobitev ceste in asfaltno prevleko pa 950 milijonov.
Posledice, ki smo jih doslej navajali, so takšne, da jih je mogoče izraziti s številkami in uokviriti v suhoparne statistične stolpce. Druge - in o teh so na pogovoru v Ljubljani bolj malo govorili - je mogoče le opisati v obliki socialnih dram, tragedij, družinskih žalostink. Na marsikateri hribovski kmetiji sta si namreč ostarelost in osamljenost tudi zaradi občutka odrinje-nosti in pomanjkanja družbene pomoči podala roko z alkoholizmom in z brezvoljnostjo. Že Janez Vajkard Valvazor je v knjigi Slava vojvodine Kranjske zapisal, da se slovenski hribovski kmet ne more preživljati samo s kmetijstvom, temveč tudi s
prevozništvom, tesarstvom in drugimi deli. Čeprav je bil v Sloveniji turizem na kmetijah razvit že v predvojnem času, pa so bile prve resne razprave o pomembnosti te dejavnosti za gospodarsko okrepitev hribovskih kmetij šele v šestdesetih letih. Po podatkih Zadružne zveze Slovenije je 161 kmetij (od tega 14 na škofjeloškem območju in 44 v ostali Gorenjski) imelo skupno 1498 ležišč, medtem ko se je predlani s kmečkim turizmom ukvarjalo samo še 136 kmetij s skupno 1244 ležišči. Nazadovanje torej - in to kljub usmeritvi, naj bi samo v sedanjem srednjeročnem obdobju usposobili za
Janez Bohorič, podpredsednik republiškega izvršnega sveta, je dejal, da so bili v razvoju hribovitih območij v zadnjem desetletju doseženi pomembni premiki in vložena precejšnja sredstva, vendar pa neugodna demografska gibanja kažejo, da vsi dosedanji ukrepi ne zadoščajo za obnovo in oživitev teh območij in da so potrebni novi, učinkovitejši ukrepi za izboljšanje razmer.
kmečki turizem okrog 180 kmetij in pripravili za turistično ponudbo 2000 ležišč. Ker je Slovenija po naravnih danostih precej podobna Avstriji, v razmislek samo tale podatek: avstrijski kmečki turizem, ki sodi v sam vrh mednarodnega turističnega povpraševanja, je 1984. leta ustvaril okoli 150 milijonov dolarjev deviznega priliva, ves
Tomaž Vuga, predsednik republiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, zagovarja švicarski in avstrijski "model" reševanja hribovskih problemov (kmetijstvo in turizem) in meni, da bi morali pri nas razviti telefonsko in cestno omrežje, dati več poudarka čiščenju odpadnih voda, obuditi planšarstvo, sirarstvo in domačo obrt, po kateri so slovele posamezne vasi, ponovno dvigniti čut za urejenost vasi, preprečevati gradnjo netipičnih stavb in velike melioracije gorskih travnikov, razvijati odnos do kakovosti okolja, ki prebivalcem ne sme biti v breme, temveč v ponos... Sicer pa - vsi Slovenci bi se morali zavedati, da bo Slovenija kot vrt Evrope, če bo le ostala takšna, kot je, tudi v prihodnje naša skupna komparativna prednost, mnogo večja, kot so železarne in drugi proizvodni kolosi.
Preskrbovalne skupnosti bodo letos vložile v hribovsko kmetijstvo 34 milijard dinarjev oziroma 30 odstotkov vsega "intervencijskega denarja". Višina intervencij na enoto proizvoda bo tako kot lani do štirikrat višja kot v ravninskem območju.
zaledju gospodarskih središč. Da bi se razmere kaj kmalu bistveno izboljšale, kaže slabo. Ker primanjkuje denarja, se je izboljševanje cest v hribovskem svetu, ki je bilo zelo močno v sedemdesetih letih, zadnja leta upočasnilo, veliko je zaostajanje v razvoju telefonije, ponekod bo treba rešiti tudi oskrbo s pitno
slovenski turizem pa v istem letu le 191 milijonov! "Prednost slovenskih hribov pa ni samo sonce in bolj čist zrak, ampak je še cela vrsta drugih možnosti, s katerimi je mogoče spremeniti hribe, ki so za mojo in starejšo generacijo pojem gospodarske revščine," je na pogovoru dejal Vlado Klemenčič, član predsedstva CK ZKS. Možnosti so res kar precejšnje, razen kmečkega turizma še predvsem področje obrti in drobnega gospodarstva, vendar bo treba ljudem v hribih zagotoviti tudi takšne bivalne, socialne in kulturne pogoje življenja, ki bodo podobne tistim v neposrednem
Tone Robič iz Zadružne zveze Slovenije: "Pri nas smo še vedno "zastrupljeni" s tem, da hribovsko kmetijstvo vrednotimo po litrih mleka in kilogramih mesa, premalo pa po tem, kaj pomeni za družbo in naravo že to, da je kdo pripravljen živeti in delati v hribovitem svetu."
vodo in z električno energijo... Na tem mestu se zastavlja tudi vprašanje, ali je bilo modro, da smo zapirali hribovske šole. Znano je namreč, da prav neurejena vprašanja na tem področju pogosto vplivajo predvsem na odseljevanje mladih družin.
Znanstveno posvetovanje Kosovo Srbija - Jugoslavija
KOSOVO,
tragična
epizoda
Jugoslavije
Ljubljana, 15. januarja - Nad deset referatov je bilo prebranih na ljubljanskem posvetovanju na to temo. Skupna ugotovitev vseh je bila, da je Kosovo resnično največji problem sedanje Jugoslavije, da segajo njegove korenine veliko globlje v zgodovino, da pa bi ga lahko rešili, če bi upoštevali ob sedanjosti tudi zgodovino, če ne bi problema gledali le s političnimi očmi, ampak veliko bolj s stvarnimi in predvsem znanstvenimi ob upoštevanju vseh značilnosti pa tudi potencialov, ki jih ta narodna skupnost nosi v sebi. Sicer se bo rešitev še bolj oddaljevala, odnosi v pokrajini (in tudi v državi) pa bodo vedno bolj zaostreni.
Sedaj je vprašanje, ali se bomo iz teh lekcij, ki nam jih je in jih še daje Kosovo, kaj naučili. Če poskušamo bolje razumeti kosovske probleme, potem moramo priznati, da Albanci protestirajo zaradi svojega položaja zato, ker očitno želijo živeti v Jugoslaviji in tu je bistveno razhajanje med njimi in albanskimi šovinisti. Zato pa želijo biti enakopravni in ostajati na ravni podnajemnika v Jugoslaviji, državi Južnih Slovanov.
Če pazljivo analiziramo sedanje razprave okrog Kosova, potem zaznamo, da se še preveč sil troši za razglabljanja, ali so Albanci v Jugoslaviji naši ali tuji. Ne gre toliko za državljansko enakopravnost kot za etnično. Če jih ne jemljemo za svoje, potem je pričakovano njihovo spogledovanje s "svojimi". Vendar v tem najverjetneje ni rešitev kosovskega problema. Prav tako ni rešitev, kar je potrdilo tudi ljubljansko posvetovanje, če se v nedogled prepiramo, čigavi so Albanci, kje so vse v zgodovini bili, s kom so vse živeli skupaj. Dejstvo je, da jih danes veliko živi v Jugoslaviji in to ni samo naša, ampak evropska stvarnost. Če je Jugoslavija demokratična država vseh njenih prebivalcev, ki med svoja osnovna pravila obstajanja vnaša tudi nacionalno samostojnost in enakopravnost, potem ne sme biti razlik med narodi in narodnostmi, niti med Albanci, Turki ali Italijani. Ob tem smo tudi v Ljubljani slišali mnoga vprašanja, predvsem iz ust kosovskih intelektualcev, zakaj se ravno o Albancih v Jugoslaviji toliko govori, zakaj so prav oni problem, vse druge narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, ki jih ni malo, pa ne. Albanski preporod, pravijo, je enako pomemben kot nacionalni preporodi drugih narodnosti in narodov.
Na ljubljanskem posvetovanju je bilo slišati tudi očitek, predvsem iz ust zagrebškega profesorja Branka Horvata, da Albanci sami premalo naredijo za svojo predstavitev, za popularizacijo svoje zgodovine, svoje književnosti in jezika. Albanci so mu odgovarjali, da je to mogoče res, vendar to ni samo njihov problem. Skoraj vse, kar je bilo doslej prevedeno iz albanščine v druge jezike in iz drugih jezikov v albanščino, so žal naredili Albanci sami. Za to morajo torej biti zainteresirani ne le Albanci, ampak tudi drugi.
Je šlo pri zadnjih demonstracijah v Prištini za izbruhe nacionalizma, kontrarevolucije, ali za revolt Albancev zoper nameravane spremembe srbske ustave. Odgovor Albancev je negativen. Ni bilo kontrarevolucije, demonstracije so bile izraz pripadnosti k Jugoslaviji in gnev zoper okrnitev pravic suverenosti in samostojnosti albanskega naroda. Kosovo noče stopiti v leta pred brionskim plenumom, so dejali Albanci v Ljubljani. Tolmačenje teh dogodkov pa je v Beogradu povsem obratno. Srbija ima
vso pravico, da je gospodar na ozemlju svoje republike, kar sedaj ni mogoče. Srbija mora ustvariti državo srbskega naroda in te doslej ni imela in je v neenakopravnem položaju z drugimi jugoslovanskimi republikami. Izjemno živahna je bila razprava, kaj sploh ta suverenost, predvsem nacionalna, je. Nekateri govorniki, predvsem Branko Horvat, so menili, da je v Jugoslaviji lahko suverena samo federacija, če bi seveda resnična federacija sploh obstajala, in ta suverenost je nedeljiva. Deli te federacije pa imajo lahko samo svoje pristojnosti. Okrog tega je v Jugoslaviji preveč nesporazumov in izkrivljanj.
Zavržena je bila teza, da na Kosovu več narodov ne more živeti skupaj. Lahko, če so jasna in spoštovana pravila igre. Teza o nezmožnosti živeti skupaj je začetek rasizma, prav takšne narave pa so ugibanja, koliko Albancev bo živelo v Jugoslaviji čez toliko in toliko let. Organizacija združenih narodov ima do tega jasno stališče. Načrtovanje družine je svobodno, seveda pa je odvisno od splošnih gospodarskih razmer, od odstotka zaposlenih žensk, od kulture, znanja in splošnega položaja družine. Kosovo je edini del Evrope, kjer se je število zaposlenih žensk zmanjšalo. V sosednji Albaniji je problem manjši, ker je tam zaposlenih okrog 40 odstotkov žensk. Tudi gledano skozi družino in njeno načrtovanje je bil razvoj Kosova napačen in če se bo tako nadaljevalo, bodo posledice pogubne. Do leta 1966 je bilo razmerje med narodnim dohodkom na prebivalca med Slovenijo in Kosovim 1 : 3, sedaj pa je 1 : 7,2. To je odnos med Evropo in Afriko in v tej bedi je veliko možnosti za probleme. Kosovo je upravičeno jugoslovanski sinonim za nerešene probleme. Prav tako pa se tudi pogosto, še posebej zadnje čase, od leta 1987 dalje, ko je prišel v Srbiji na oblast Miloševič, postavlja kot glavna ovira reševanju srbskega nacionalnega vprašanja. To vprašanje ni rešeno, pravijo v Srbiji, in vso pravico imamo, da ga rešujemo. Že mnogo pred nami so ga začeli reševati v Sloveniji in na Hrvaškem. Pretirano izpostavljanje nacionalnega vprašanja pa nosi v sebi nevarnost, in te na posvetovanju ni nihče zanikal, da se postavi vprašanje demokratizacije odnosov v drugi plan. Ta nevarnost pa je sedaj več kot očitna.
DR. LEV KREFT:
Škodljivo poenostavljanje
Če je bila v začetku, neposredno po demonstracijah, osrednja parola, o kateri smo se pogovarjali in jo ocenjevali, parola »Kosovo - republika«, in če je vmes šlo po Jugoslaviji geslo »Kosovo je jugoslovanski problem«, je danes osrednja parola, ki obvladuje politični prostor, parola »Kosovo je Srbija«.
JOŽE KOŠNJEK
Leta 1982 (Časopis za kritiko znanosti 1982, št. 51-52, članek »Kosovo — republika«, str. 116-128) sem se uprl poenostavljenemu zavračanju prve parole, ki je vnaprej postavljalo albanski narod v položaj nejugo-slovanskega naroda in praktično postuliralo nerešljivost albanskega nacionalnega vprašanja (in ni mogoče zanikati, da v časovno tako ali drugače bližnjem ali odmaknjenem času to pomeni nacionalno združitev albanskega naroda v taki ali drugačni obliki, h kateri brez dvoma sodi tudi Kosovo). Hkrati pa sem trdil, da izbruha nezadovoljstva na Kosovu ni mogoče kar pripisati na rovaš spletkarjenju albanskega državnega vodstva in emigrantskim skupinam, niti ne tradicionalnemu nacionalizmu in šovinizmu Albancev na Kosovu. Zaostritev mednacionalnih razmerij v pokrajini je seveda bilo kaj lahko pripisati krizi, posebej ekonomski, kar tedaj sicer še ni bil zelo priljubljen način in izraz, vendar se tudi s takim odgovorom nisem strinjal. Prepričan sem bil in sem še danes, da je napeti položaj na Kosovu v vseh njegovih razsežnostih, vključno z razvojem nerazvoja in nacionalnimi nasprotji, treba pripisati specifični politični strukturi vladanja v Jugoslaviji, ki je na Kosovu kot najslabšem členu jugoslovanske verige najprej počila in povzročila nastalo stanje. Tej vrsti vladavine mirno lahko rečemo vladavina partije, zlite z državo, in v primeru Kosova sloneče na nezdravi koncentraciji kapitala in politične moči v nekaj osebah, kar ji je tam dalo karakter nerazsvetljene polfevdalne vladavine, kje drugod pa sicer malo bolj razsvetljene poteze, vendar prav tako značilnost, ki nujno ustvarjajo položaj nemoči posameznikov in narodov, da o razredih sploh ne govorimo. Tedanje besedilo sem sklenil: »Neodločno in nejasno, kompromi-sarsko in oportunistično razreševanje prisotnih protislovij in njihovih spletov je gotovo voda na en sam mlin: krepitev apeti-tov po unitarizmu in centralizmu v jugoslovanski federaciji. Ta nesamoupravni Aleksander ex machina bo presekal Gordi-jev vozel protislovij tam, kjer ga lahko dejansko razplete le revolucionarna moč delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Prav krepitev južnoslovanskega unitarizma (v imenu obrambe socializma in samoupravljanja, seveda...) pa je lahko tisti zgodovinski družbeni proces, v katerem bi zmogla zahteva »Kosovo — republika« dobiti nacionalno in razredno legitimnost in postati avtentičen izraz položaja delavskega razreda na Kosovu«. Danes se zastavljata dve vprašanji. Prvo, ali je že doseženo tako daleč izostreno unitaristično stanje proti paroli o republiki in kakršnikoli samostojnosti Albancev sploh, da je mogoče že govoriti o avtentičnosti parole »Kosovo — republika« kot edine rešitve za položaj Albancev v Jugoslaviji? Drugo, ali je mogoče razmišljati o nasprotnem procesu, procesu odprave partij sko-drža-vne vladavine v Jugoslaviji kot pogoju, da se tudi vladavina na Kosovu, zdaj praktično blokirana od spopada republika (pokrajina vse do popolne nemoči delovanja in privedena do situacije »narod proti narodu«, začne odpirati za proces sporazumevanja in popuščanja napetosti? Odkar je fundamentalistično marksistično klicanje razreda na pomoč zamenjala čista nacionalna delitev družbe v glavah in v dejanskosti že tako daleč, da lahko govorimo o totalni mistifi-kaciji dejanskih in ne le ideoloških razmerij, se na kakršenkoli neposreden način sploh ne da odgovarjati na zastavljena vprašanja, ne da bi se pri tem zapletli v iracionalne situacije. Racionalne zamisli o razreševanju stanja na Kosovu so ta trenutek preprosto nezmožne, ker jih vladajoči diskurz govorjenja o Kosovu sploh ne more sprejeti kot možne pozicije. Delitev na nacije se razkriva kot iracionalna v obeh prevladujočih analizah, ki kot realni delitvi že obstajata na
meji fizičnega obračunavanja. Prva je delitev na Albance in Nealbance, torej delitev na nosilni narod in tujce. Kajti Neal-banci pač niso narod, in ime jim podeljuje le njihovo tujstvo. Tako so avtohtoni prebivalci Kosova postali na ravni diskurza tujci, njihovo izseljevanje s Kosova pa kaže, da svoje tujstvo dojemajo tudi kot praktično grožnjo, ki ji je najbolje ubežati. Ali so za ta beg zdaj razlogi naprej v realnih pritiskih in nasiljih, ali v imaginarnem strahu, ali v splošni negotovosti jugoslovanske krize, ki je na Kosovu najbolj nevzdržna in je zato vsak drug kraj Jugoslavije za življenje sprejemljivejši, je postransko vprašanje. Dejstvo je, da »Neal-banci« odhajajo še naprej, čeprav je bilo vsaj po uradnih podatkih pred valom mitingov naslutiti, da bi se ta proces morda dal upočasniti, zaustaviti in mogoče celo obraniti. Zdaj to ni več mogoče z dotedanjimi sredstvi in nastajajoča enonacionalna situacija je nevarna tudi zato, ker se »Nealbanci« postavljajo kot javna politična sila. Njihova identifikacija na osnovi te vsiljene pozicije je pri roki: Nealbanci se predstavljajo kot Južni Slovani, kot Jugoslovani, ki jih jugoslovanski tujci oz. tujerodci, jugoslovansko neavtohtono prebivalstvo ogroža in preganja zato, da bi razbilo trdnjavo slovan-stva na Balkanu. Kadai* taka interpretacija ni dovolj, in kadar v Jugoslaviji ne naleti na dovolj razumevanja, se pač omeji na predstavitev svoje pozicije kot problema Srbov in srbstva, kar je povsem normalno mogoče povezati z mitsko vrednostjo Kosova za srbstvo in Srbijo, ki je vedno obstajala, le da ni vedno delovala tako neposredno politično.
litvijo na lenuhe in marljiveže. Če slednja vodi delavski razred v raj stalinizma, vodi prva delitev narode v raj diktature v imenu enega naroda nad drugim. Stanje na Kosovu ni več samo stanje na Kosovu, ampak tudi stanje v celotni republiki Srbiji, ki že pljuska preko njenih bregov. Tega stanja ni mogoče naprtiti sedanjemu partijskemu vodstvu, saj je obstajala že davno pred njim. Temu vodstvu je mogoče očitati, da se ni postavilo po robu skrajni politizaciji najbolj črne čaršije pročetniške orientacije; dejstvo pa je, da tudi na osmi seji poražena skupina ni nacionalističnim gibanjem bogve kaj nasprotovala. Partija, ki je daleč od pozicije kake zveze komunistov, je postala plen nacionalizma, potem ko je odšla s prizorišča stara komunistična nomenklatura. Rešitev tu ni čisto nič drugačna kot drugod po socializmu: demokratične reforme in vzpostavitev pravne države. Temelj pravne države na Kosovu in v Srbiji pa ni nič drugega kot diktatura demokracije. V čem je diktatura demokracije? V tem, da vsiljuje enakost pred zakonom in pravno državo proti vsem razlikovanjem, da torej deluje ne glede na raso, spol, narodnostno, versko, ideološko, partijsko, svetovnonazorsko in kakršnokoli drugo pripadnost. Diktatura demokracije potisne civilnodružbeni fašizem v civilno družbo, in s tem potencialno nazaj v zasebnost.
Sedanja, partijska država ne deluje tako. Že sprememba zakona, ki je iz posilstva naredila nacionalno dejanje in s tem naredila zločin iz motivacije, namesto iz dejanja samega, je to dovolj grobo pokazala. Danes se
S poti po Kosovu: zapuščena obcestna tabla. - Foto: F. Perdan
Druga mistificirana delitev, ki jo je uveljavilo mitingaško gibanje, podprto v javnosti srbskega medijstva, je delitev na poštene in nepoštene Albance, zdaj že razširjena tudi na pripadnike drugih narodov. Namesto začetne delitve, ki je govorila o iredenti (potem smo zvedeli, da iredenta ni možna, ker je Kosovo od zmeraj Srbija) in ji dodajala določbo, da gre za albansko iredento, smo prišli do položaja, ko se v delitvah gre na narod kot tak, in se s kriterij iracionalizma skuša vsiliti delitev na poštene, torej tiste, ki so z nami, in nepoštene, torej tiste, ki so proti nam. »Mi« — to smo mitingaši, Srbi, Nealbanci, Jugoslovani. Racionalna vsebina te mistifika-cije je za zdaj še ne povsem izrekljiva resnica, da je cilj revanši-stičnega srbskega gibanja kapitulacija in morda tudi dokončna rešitev albanskega nacionalnega vprašanja na genociden način. O tem ozadju delitve na poštene in nepoštene zlasti skraj-nostni zapisi in izpadi, ki včasih že postajajo odkrito nacistični, ne puščajo več nobenega dvoma. Na poti delitve naroda na poštene in nepoštene je prav toliko mogoče najti rešitev stanja na Kosovu, kot je rešitev delavskega vprašanja mogoče najti z de-
nadaljuje tak trend do absurdov. Med zadnjimi vestmi s Kosova smo lahko prebrali, da po kosovskih šolah od albanskih staršev zahtevajo pismene izjave, da so odgovorni za možne napake svojih otrok. Tako v srednješolskem centru »Brata Ribar« po nalogu Socialistične zveze, pa tudi v gimnaziji »Ivo Lola Ribar«, kjer so ustanovili odbor za odgovornost in kontrolo obnašanja otrok na šoli. Že zamude pri prihodu v službo postajajo nacionalno dejanje, in tako padajo javni očitki, da se pri tem Neal-bancem gleda skozi prste. Skratka: vsa razmerja, vsa dogajanja, vse, kar obstaja in tudi vse, kar si je mogoče tudi samo izmisliti, postaja resničnost šele tako, da se prevede v jezik nacionalistične mistifikacije.
Novost, do katere je prišlo po letu 1983, je tudi radikalno širjenje tega tipa spopadanja še na Makedonijo. Tam se zdaj procesi vrste po tekočem traku, že pred tem pa je potekala akcija čiščenja albanstva iz javnega življenja republike. Tudi o tem sem že pisal. V Politiki je že 8. decembra 1987 pod naslovom »Nič več pevcev s Kosova« izšel članek Gorana Kozica in Slavo-ljuba Kačareviča, ki poročata o
imenitni narodnostni politiki občinskega komiteja ZK Kičeva. Predsednik Jože Šterjoski jima je razložil, da vse probleme z Albanci rešujejo brez administrativnih ukrepov, da se z njimi potem na Kosovu ne bi manipuliralo. Brez vsake administrativne prisile pa so dosegli že tedaj naslednje uspehe:
- omogočili so nadaljnje prihajanje pevskih skupin s Kosova na albanske svatbe in druge praznike v svoji občini in Albanci se zdaj zadovoljujejo z običajno, romsko glasbo;
- pri vpisu v osnovno šolo preprečujejo vpis k pouku v albanščini tistim otrokom, katerih starši so po njihovem prepričanju Makedonci Muslimani in Makedonci Turki, ne pa Albanci, in posebej preverjajo tudi njihovo znanje albanščine — če komisija ugotovi, da je ne znajo, morajo v makedonske oddelke;
- dvojezični ločeni pouk v srednji šoli Mirko Mileski so ukinili, ker niso mogli na noben način dobiti dovolj kvalificiranih albanskih kadrov, in zdaj v skupnem pouku Makedonci in Albanci skupno predavajo makedonskim in albanskim otrokom samo v makedonščini;
- preprečili so prodajo nepremičnin iz makedonskih v albanske roke z idejnopolitično akcijo, po kateri je pri Makedoncih prevladalo spoznanje, da gre za osva-jalno ekspanzijo Albancev z lastninskih pozicij.
Skratka, tudi Makedonija se je vključila v dokončno rešitev albanskega vprašanja z vso zavzetostjo simbioze med nacionalizmom in birokratskim socialističnim vladanjem. Najbolj strašljivo pri vsej stvari je seveda dejstvo, da se nastajajoče stanje kaj malo razlikuje od nekdaj tako preziranega stanja v sosednji Albaniji, da o prijateljski Romuniji sploh ne govorimo. Pred nami se kot bodočnost Jugoslavije zarisuje korporativisti-čni nacionalistični despotizem. Obstoječi sistem vladanja je poglavitna ovira reševanja problema. Razen spremembe načina socialističnega vladanja vsi drugi načini reševanja v najboljšem' primeru odlagajo državljansko vojno, ali pa že sami uvajajo nasilje nad enim ali drugim narodom. Jugoslovanska verzija rešitve nacionalnega vprašanja se je zaletela ob zid sistemske nedemokratičnosti, zastruplja mednacionalne odnose, onemogoča delovanje pravne države (saj je ta vrsta socializma še vedno le organizirana, vedno bolj pa tudi anarhična samovolja). Niso temu razlog preprosto republike in pokrajini, ampak temeljno neupoštevanje tistega »ne glede na«, ki je vgrajeno v same temelje realno obstoječega samoupravnega socializma. Državni red je tu hkrati ideološki red, pogosto nevarno utopični red, ki vedno odpira možnosti totalitarne vladavine v imenu nekega veleinteresa. Ta vrsta socializma je slabša od dvotretjinske družbe. Namesto »ne glede na« zdaj kot kriteriji jugoslovanske ali republiške ali albanske državnosti vedno bolj strašijo svetovnonazorske delitve (tudi verske provenience, saj se govori o katoliških protisrbskih zarotah in ustreznih bizantinskih stvareh), jezikovne bariere, slo-vanstvo in neslovanstvo, ideolo-gizirana delitev na razvite in nerazvite s teorijo kraje in ropa (tako jugoslovanska ekonomija poleg tega, da ostaja v državnih rokah, mora dobiti še ideološko oznako iz časa roparskega gospodarja), skratka, totalna politizacija civilne družbe, ki jo prinaša določen tip socializma, je privedla do tega, da se je najskrajnejša fašistoidna frakcija civilne družbe začela polaščati države. Kosovo je res srbski in jugoslovanski problem, saj je problem razpotja med federacijo demokratičnega socializma in despotijo nacionalističnega kor-porativizma.
Petek, 20. januarja 1989
9. stran (c?©igJisyj©iEnca-AS
BRANKO HORVAT:
SLAVKO GABER:
Prekinjen molk
Osnovni namen srečanja ni bil ta, da bi problem Kosova razrešili, ampak najprej odpreti prostor predvsem albanskemu delu znanosti, da javno spregovori in spregovori v okolju, v katerem bodo nastopali tudi drugi znanstveniki, da se ta mnenja soočijo. Profesor Horvat je v uvodu svoje knjige napisal, da med letoma 1981 in 1987 do tega znanstvenega soočanja ni prišlo. Tukaj mu je bila ta priložnost dana in v enem delu jo je tudi izkoristil. Drugi razlog gre pa na neki način celo pred tega. Izdati nameravamo knjigo Kosovo, Srbija, Jugoslavija in v prvi od treh knjig bodo prav referati s tega srečanja, diskusije s tega srečanja, v zadnjem delu te knjige, ki bo najverjetneje najbolj zanimiv, pa bodo raziskave javnega mnenja na Kosovu, ki bodo narejene prvič sploh, in globinski intervjuji. To naj bi vse dalo kolikor toliko simpatično knjigo, ki bo izšla proti koncu marca."
Je posvetovanje po vaše doseglo svoj namen.
"Očitno je prvi cilj, da bi Albanci govorili, dosežen. Govorijo, govorijo in to dokaj argumentirano. To ne pomeni, da se je treba z vsemi strinjati, vendar, argumenti so različni in vsak lahko tudi ostane pri svojem. Ze vnaprej pa smo slutili, da bomo imeli, lahko bi rekel, določeno mero ob-strukcije s strani enega dela srbske znanosti, ki ima trenutno sama velike probleme s pregrupiranjem. Nekateri se poslavljajo od velike zaljubljenosti v Miloševiča. Predstavniki drugega dela pa so tukaj. To je Slobodan Samard-žič, in ta del bistveno drugače razmišlja. Nekateri od tega dela pa so bili onemogočeni, da bi prišli sem, vendar ne s policijo ali kako drugače, ampak imajo ta čas v Frankfurtu precejšnje obveznosti. Vidite, da imamo tukaj Lina Veljaka iz Zagreba, Horvata iz Zagreba, in pa seveda nekaj ljudi iz Slovenije. Ta del posvetovanja poteka, res pa je, da ne poteka s strani srbske linije."
Nemoč pokrajinskih in republiških oblasti
Pokrajinskim in republiškim oblastem očitate, da zadnjih dvajset let niso bile sposobne rešiti krize na Kosovu, pa tudi federacija je pri tem odpovedala. Dejali ste, da nobenemu vodstvu v podjetju, ki je povzročilo krizo, potem ne zau-pajo sanacije. Pravite, da smo pri nas zamešali pojem suverenosti, ki je po vašem mnenju lahko zožena le na federacijo, federalni deli pa imajo lahko samo pristojnosti, za katere se dogovorimo.
"Niti pokrajinske niti republiške oblasti niso bile v stanju, da rešijo to vprašanje. Položaj je postajal, nasprotno, vse težji in težji. Danes so mednacionalni odnosi na Kosovu skrajno slabi. Nobenih tendenc zbolj sevanj a ni. Zato trdim, da niti pokrajina, niti republika tega ne moreta rešiti in da mora to storiti federacija. Ta pa lahko to stori na ta način, da se pokrajina začasno izloči iz ustaljenega načina državne organizacije, da se direktno pripoji federaciji, da dobi od federacije guvernerja in neko vlado, v kateri bodo Jugoslovani, ki niso niti Srbi niti Albanci. Prav tako bi morala dati federacija tudi denar, ki bi ga guverner trosil
HIVZI ISLAMI
Izseljujejo se vsi
"Do Brionskega plenuma leta 1966 je malokdo izven Kosova vedel za množična izseljeva-nja Al-%** -   bancev in drugih v
Turčijo kot nasledek predvojne emigracije. Ocenjujemo, da se je P° vojni izselilo v Turčijo 246.108 ljudi. Po Brionskem plenumu so začeli Kosovo zapuščali, tudi Srbi in Črnogorci. Podatki kažejo, da jih večina odhaja paradi gospodarskih stisk in ze-10 malo zaradi najrazličnejših
pritiskov. Začel pa se je tuui obraten proces. Na Kosovo, tudi zaradi ustanovitve Univerze, so začeli prihajati tudi Albanci iz Albanije in iz drugih delov Jugoslavije. Izseljevanje Srbov in Črnogorcev s Kosova traja še danes. Politične strukture v Srbiji in Jugoslaviji to pojasnjujejo kot posledico pritiskov Albancev na druge narodnosti in narode, da bi ustvarili etnično čisto pokrajino. To je čista politična floskula. To je nepoznavanje, namerno ali nenamerno, stvarnih razmer v pokrajini. Besede,priti-ski, diskriminacije, teror, genocid, fašizem, iztrebljanje so težke in žaljive za albanski narod. Podatki kažejo, da Srbi in Črnogorci niso diskriminirani. Delež zaposlenih Srbov glede na števi-
lo prebivalcev je višji kot pri Albancih. V družbenem sektorju je zaposlen vsak četrti Črnogorec, vsak sedmi Srb, vsak deseti Turek in šestnajsti Albanec. Srbi prevladujejo v družbenih dejavnostih, v administraciji, bančništvu, knjigovodstvu in sisih, Albanci pa v drugih dejavnostih. Ko o tem govorimo in pišemo, moram reči, naj se podatki ne zlorabljajo in naj bodo točni. Jasharijeva je med drugim povedala, da se je od leta 1981 dalje iz pokrajine izselilo 25.661 Srbov in Črnogorcev, sekretar srbskega predsedstva partije Zoran Sokolović pa je dejal, da se je izselilo 31.000 Srbov in Črnogorcev. 'Številki se razhajata za 5339 ljudi. Avtentična evidenca priseljenih in odseljenih kaže
za reševanje vseh aspektov krize. S tem bi se dalo položaj dckaj hitro rešiti. Po moje bi se to dalo urediti v dveh letih. Ko bi bilo to urejeno, bi se Kosovo spet lahko vrnilo v standardni režim državne organizacije."
Bi bile potrebne za Kosovo, na osnovi vašega predloga, posebne gospodarske olajšave?
"Ne vidim razloga za kakšne posebne gospodarske olajšave. Prav tako ne bi bilo velikih potreb za prelivanje sredstev iz drugih republik na Kosovo. Zvezno intervencijo vidim v tem, da dobi guverner možnost prihoda sposobnih ljudi na Kosovo, od univerzitetnih profesorjev do menedžerjev v podjetjih, ki pane bi prihajali na osnovi patriotizma, na osnovi take ali drugačne politične discipline, ampak zaradi boljšega plačila. Federacijo bi to stalo samo toliko, kolikor bi morala plačati teh deset tisoč ljudi. Glede gospodarskega razvoja pa menim, da bi bilo treba razpisati posojila za razvoj, vendar bi morali ta posojila omejiti samo na ozemlje Kosova. Ta posojila pa bi bilo treba dati vsakomur, ki bi bil pripravljen investirati na Kosovu. To ne bi bilo nikakršno prelivanje denarja. Obveznost investitorja bi bila le ta, da investira na Kosovu. Za podjetje je pomemben dohodek in je vseeno, kje se ta dohodek ustvarja. To ne bi dodatno obremenjevalo ne federacije in ne gospodarstva."
V kakšne programe bi kazalo vlagati. Ali samo v surovinske ali tudi v druge, v drobno gospodarstvo, obrtništvo, ki ima na Kosovu tradicijo?
SLOBODAN SAMARDZIĆ:
"To odločitev bi prepustil guvernerju, ki bi moral sodelovati s kompetentnimi jugoslovanskimi ekonomisti. Treba je očitno delati in vlagati v vse panoge. Kosovo ima pogoje za bazično industrijo, ki je interes vse Jugoslavije, in ne vidim razloga, zakaj federacija ne bi razpisovala posojil za vlaganja v to industrijo. Ker pa je Kosovo nerazvito, ker nima podjetnikov in ne tradicije, bi bilo treba razvijati malo industrijo, ker se tu razvija podjetništvo, tu se rojevajo podjetniški talenti, tu se ustvarja kultura tržnega gospodarstva. Verjetno bi bilo treba kombinirati eno in drugo."
Bi s tem razelektrili tudi politične, mednacionalne odnose?
"Mislim, da bi jih. Dve stvari namreč danes grenita mednacionalne odnose. Prva je državljanska negotovost, vendar ne samo Srbov, ampak celo bolj pri Albancih. Srbi so pod psihološkim pritiskom, Albance pa policija direktno lovi, zapira. Ce bi se pojavil zvezni guverner, razumljivo z zvezno
policijo, z določenim številom sodnikov na ključnih mestih v pravosodju, potem se državljanska zanesljivost, državljanska varnost ponovno postavlja povsem drugače. S tako zanesljivostjo bi odpadel najvažnejši element medsebojnega nezaupanja. Druga stvar, kjer se narodnosti spopadajo, je zaposlenost oziroma nezaposlenost. Če je velika nezaposlenost, se vsi borijo za delovna mesta. Vsak, razumljivo, protežira svojega. Potem nastanejo spori, ki se ne dajo rešiti. Če bi se pokrajina razvijala, bi odpadlo tudi to jabolko spora. In tretji moment, ki otežuje kosovski položaj, je brezperspektivnost. Če bi enkrat gospodarstvo krenilo, če bi se uvedel pravni režim, potem se bodo ljudje počutili varnejše in bodo začeli razmišljati o prihodnosti, vrnilo se bo upanje, da se nekaj v prihodnosti da narediti. Potem tudi ne bo povoda, da se ljudje usmerjajo k nacionalnim nasprotjem. Bo nasprotno: ljudje bodo stimulirani, da delajo kaj konstruktivnega."
Kosovsku krizu imu mnoge dimenzije
"Kosovska kriza je zahteven in celovit problem z mnogimi razsežnost- -mi. Najprej je kosovska kriza del krize jugoslovanske druž-
vse druge motive za izseljevanje, kot jih pripoveduje politika in kot beremo v sredstvih javnega obveščanja. Ljudje postavljajo na prvo mesto zaposlenost, družinske razloge, šolanje, itd. Le 14 ljudi je v obdobju 1983 -1987 napisalo kot razlog izselitve pritiski. Statistika tudi pove, da se iz pokrajine izseljujejo vsi. Za odhode zaradi strahu in pritiskov, ki jih ne moremo zanikati, pa je treba pripraviti globlje sociološke in druge raziskave. Po podatkih Društva za ogrožene narode se je v zadnjih petnajstih letih iz pokrajine izselilo 250.000 Albancev. 100.000 jih je odšlo v Zvezno republiko Nemčijo, 60.000 v Švico, 40.000 v druge zahodne države, 50.000 pa jih je odšlo v severne dele Jugoslavije, predvsem v Slovenijo."
be in države. Zato mislim, da morajo  vse  kosovske rešitve upoštevati tudi načine reševanja jugoslovanske krize, kar se mora pozitivno odslikavati tudi na Kosovu. Obstaja pa posebni element kosovske krize, ki se kaže najprej v akutnem poslabšanju mednacionalnih odnosov v pokrajini, s popolno izolacijo predstavnikov albanskega naroda na eni strani in srbskega naroda na drugi  strani.  Za  slednje kot manjšino se ta kriza kaže pogubno, saj se morajo oni, kar je znano že 20 let, izseljevati zaradi najrazličnejših pritiskov, ne samo ekonomskih, ampak tudi političnih, zaradi aktov individualnega in kolektivnega terorja. Jaz mislim, da je to najakutnejši trenutek te specifične kosovske krize. Ta problem se mora reševati na način zaščite manjšine, kar je Jugoslavija sprejela v svoj ustavni in politični sistem in se ta zaščita mora sedaj uporabiti na Kosovu in je to eden prvih elementov uspešnega reševanja krize na Kosovu. V drugem koraku pa bi potem morali iti na reševanje drugih problemov, na umestitev pravne države, na ureditev stabilnega pravosodnega sistema, ki bi slabe mednacionalne odnose reševal tudi z aspekta kriminalitete."
V razpravi ste govorili o konkretnih načinih, predlogih reševanja problemov na Kosovu.
"Po moje je treba rešiti najprej neadekvatni položaj Srbije v Jugoslaviji, da dobi Srbija kot država svoje pristojnosti na celot-
nem ozemlju republike. Tu mislim predvsem na najnujnejše, osnovne državne pristojnosti kot zunanja politika, javna varnost, ljudske obrambe v aspektu organizacije, temeljev planiranja, itd., medtem ko je vojska v operativnem smislu drug problem. Vse to bi se moralo rešiti hkratno z reševanjem ustavnega problema Srbije. Vendar pa Kosovo ni samo srbski problem, ampak jugoslovanski in bi se moral reševati z demokratizacijo celotnega jugoslovanskega političnega življenja, z gospodarsko akcijo na Kosovu na osnovi tržnih meril in z ukinitvijo tega nesrečnega fonda za pomoč manj razvitim in nerazvitim, ki ni nič drugega kot prelivanje denarja, jemanje enim in dajanje drugim, brez možnosti kontrole nad tem denarjem in podobno. Vse to pa ni več samo srbski, ampak predvsem jugoslovanski problem."
Omenili ste, da pa bi morala imeti pokrajina vsaj nekaj časa poseben gospodarski položaj.
"To je poseben problem, kosovsko gospodarstvo je nekaj posebnega, saj so prav ti problemi še posebej veliki. Če so gospodarski problemi veliki, so ponavadi tudi socialni in politični, kar pa je vse zelo ugodno za širjenje nacionalnih sporov. Potem se govori, da Beograd izkorišča Kosovo, ne govori se pa o posamezniku, ki slabo živi. Kosovo ima specifično problematiko in zato je treba ta problem posebej reševati, v zadovoljstvo ljudi v pokrajini in tistih, ki dajejo denar ter onih, ki ga prejemajo."
CVETO ZAPLOTNIK
Kmečka zveza zahteva aqrarr\o reformo, uveljavitev družinske kmetije, svobodo in konkurenco v organiziranosti, drugačno vrednotenje kmečkega poklica...
Kmet bo ali pa ne bo te dežele
...so besede, ki so (v obliki plakata) krasile "razgovorilnico" srednje kmetijske šole Grm pri Novem mestu in (miloševićevsko) provokativno poudarjale vsebino seminarja, ki sta ga minulo soboto in nedeljo pripravili stanovski organizaciji kmetov - Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine. Čeprav nekateri še vedno dvomijo v upravičenost obstoja kmečkih zvez in ju jemljejo kot neresnega sogovornika, pa že njuno delovanje od ustanovitve lanskega maja do danes kaže, da je "organiziran pritisk na sistem in na uradno kmetijsko politiko" koristen za (narodnogospodarski) položaj kmetij-stva in za oblikovanje sodobne kmetijske politike. Kritične puščice, ki jih usmerjata na vse konce (skupaj s koristnimi predlogi za izboljšanje razmer), so dobrodošle in jih je mogoče upravičiti že z mislijo, ki jo je pred nedavnim izrekel znani kranjski odvetnik Stanisla Kiep - "z družbo brez kritike se dogaja isto kot s stoječo vodo". Da tudi "kmetijske vode" ne bi postale mlačne in da se v njej ne bi zaredile žabe, zdaj (uspešno) skrbita kmečki zvezi in njuno vse številčnejše članstvo po vsej Sloveniji.
Agrarna reforma ali razdelitev (družbene) zemlje kmetom
Dr. Franc Zagožen pravi, da gredo politikom lasje pokonci, ko samo omeni agrarno reformo, ki ne pomeni nič drugega, kot prerazdelitev zemlje v korist kmetov, sicer pa je neomajnega prepričanja: "Če ne bomo izvedli agrarne reforme in dali zemlje v obdelavo kmetom, kmetijstva ne bomo usposobili za resno konkurenco in za razvoj, ampak bo oviralo gospodarski razvoj in povzročalo velike stroške. Trdno sem tudi prepričan, da kmetijski kombinati, ki imajo v Sloveniji okrog 80 tisoč hektarov kmetijske zemlje, od tega 50 tisoč hektarov obdelovalne, ne bodo nikdar dobri gospodarji."
Agrarno reformo, ki je prerazdelila zemljo v korist kmetov, so v zadnjem času izvedli v več državah na svetu. Na Filipinih je bila za takšen poseg potrebna revolucija, sicer pa primeri iz civiliziranega sveta kažejo, da jo je mogoče izvesti tudi brez prelivanja krvi in revolucije. Španija se je po Frankovi smrti in demokratizaciji javnega življenja odločila za agrarno reformo predvsem zato, da je pred vstopom v Evropsko gospodarsko skupnost usposobila kmetijstvo za neizprosno konkurenco, ki je v skupnosti. Reforma ji je uspela, saj od tedaj dalje povečuje kmetijsko pridelavo po 12-odstotni letni stopnji. Slabše so jo izvedli na Portugalskem, kjer je socialistična stranka močnejša in so se odločili za kmetijske obdelovalne zadruge, vendar se že pripravljajo na novo reformo, ki bo uveljavila v Evropski gospodarski skupnosti prevladujoč tip kmečkega gospodarstva - družinsko kmetijo.
li v naši družbi enkrat pogovoriti tudi o tem, kdo bo gospodaril s temi gozdovi in planinami - ali avtohtono prebivalstvo, ki je imelo takšno pravico že tisoč let ali več, ali gozdna gospodarstva, ki jih je zakonodajalec iz pisarne postavil za gospodarja," se sprašuje dr. Zagožen.
Kmečka zveza pa bi morala terjati tudi to - meni dr. Zagožen -da bi hribovskim kmetijam, ki so nekdaj imele šestdeset, osemdeset, sto ali celo več hektarov zemlje, vrnili zemljo do nekdanje velikosti ali vsaj do stohek-tarske velikosti. Pa ne le tem! Kmetijam, ki imajo premalo gozda in ga tudi nekdaj niso imele veliko, naj bi ga dali iz "družbenega sklada". Na ta način bi hribovske kmetije gospodarsko okrepili in dosegli, da bi postale manj odvisne od družbene pomoči.
Le na papirju izgleda, da so velika posestva nekaj boljšega
Čeprav si je tudi naša uradna kmetijska politika za enega od ciljev postavila uveljavitev družinske kmetije, pa prof. Mirko Leskošek ugotavlja, da boj za družinsko kmetijo ideološko še ni končan in da je treba še naprej zbirati podatke o prednostih tovrstnih kmetij in o negativnih straneh velikih (družbenih) posestev, kombinatov, sov-hozov, kolhozov... "Le na papirju izgleda, da so veleposestva nekaj boljšega, ker imajo strokovno vodstvo, velike stroje, najboljšo zemljo, izdatno družbeno in denarno podporo... V resnici pa je to iluzija in samoprevara, saj celo sovjetski voditelj Mihail Gorbačov sklepa, da sistem velikih posestev ni dober, če mora država na leto uvoziti 20 do 50 milijonov ton žita. Človek bi pri-
Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze: "V zvezi se zavzemamo za ustanovitev kmetijske zbornice, v katero naj bi se včlanili kmečki in gozdni posestniki ter kmetijske in gozdarske organizacije. Zbornica naj bi zastopala interese kmetijstva pred oblastjo, obenem pa bi imela posredniško vlogo pri državnih intervencijah v to panogo. Opravljala bi pospeševalno in strokovno delo, prevzela pa naj bi tudi dejavnost sisov za intervencije. Ta predlog je oblika "mini revolucije", saj postavlja sistem, ki je zdaj na glavi,- spet na noge. Zavedamo se, da ni idealen, je pa neprimerno boljši od sedanjega."
Po mnenju dr. Zagožna so družbena kmetijska zemljišča edina, ki bi jih lahko uporabili za izvedbo reforme in jih dali kmetom - najprej tista, ki se zaraščajo, razna obrobna zemljišča, ki niso dobro obdelana in za katere družbeni sektor ne kaže pretiranega zanimanja, ter zemljo, ki je bila nekdaj v lasti agrarnih skupnosti in je bila nacionalizirana po drugi svetovni vojni. Bilo bi pošteno, da bi zemljo teh skupnosti dobili nazaj lastniki ali pašne skupnosti - pa ne le kmetijsko zemljo, temveč tudi gozdove, ki so nekdaj spadali k planinam. Kmetje so nekdaj z dohodkom gozda urejali planine, obnavljali poti in podobno, zdaj pa so ti gozdovi v lasti gozdnih gospodarstev in je predvsem od dobre volje gozdarjev odvisno, ali dajo pašnim skupnostim in kmetom kaj lesa za popravilo staje na planini in za podobna dela. "Menim, da se bomo mora-
čakoval, da pri nas to že vemo, vendar še ne, saj se sicer ne bi toliko prerekali o odpravi zemljiškega maksimuma," je na seminarju kmečke zveze dejal prof. Leskošek in se zavzel za povečanje kmetij, za uveljavitev družinske kmetije, za to, da resnica o velikih posestvih prodre v javnost... Na majhnih kmetijah, kakršne so v Grčiji, v Italiji, na Portugalskem in tudi pri nas v Sloveniji (v povprečju velike pet, šest, sedem hektarov), je jasno, da je eden zaposlen in da obdela vsega pet, šest, sedem hektarov zemlje, v Veliki Britaniji, kjer so povprečno 70-hek-tarske kmetije, sta zaposlena dva, sicer pa je svetovni normativ trije zaposleni na sto hektarov kmetijske zemlje. Na naših državnih posestvih pa jih je deset! To je po mnenju prof. Le-skoška samo eden od razlogov, da se velika posestva ne obnesejo, ni pa edini. Raziskava, ki so
Edo Jurca iz Brekovic pri Žireh: "V Žireh smo ustanovili podružnico kmečke zveze prejšnjo nedeljo. Kmetje, prek sedemdeset se nas je zbralo, smo se zavzeli za agrarno reformo in predvsem zato, da bi kmetom vrnili tisto zemljo, ki jim je bila po vojni neupravičeno odvzeta. Samo v Žireh in okolici je takšne zemlje za dve kmetiji."
Marjan Podobnik, kmet in pospeševalec iz Cerkna, sicer podpredsednik Slovenske kmečke
zveze, nasprotuje temu, da bi probleme hribovskega kmetijstva reševali na plečih nižinskega. "To poudarjam zato, ker se takšne zahteve že pojavljajo in se zanesljivo še bodo - po eni strani zato, ker je nevarnost, da bi kmetijski politiki po logiki "kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima" sprli ravninske in hribovske kmete; po drugi strani pa zato, ker tudi v Sloveniji nismo "varni" pred zahtevami, da bi bili vsi enaki, če že ne v bogastvu, pa vsaj v revščini in propa-
Na okrogli mizi Kmečka zveza sredi političnega vrenja sta sodelovala tudi prof. Franc Bučar in publicist Janez Janša.
uresničevanje takega programa prizadevali v republiških in zveznih organih... Žalostno je, da so si hribovski kmetje prav zaradi navezanosti na zemljo in na prednike in s tem, ko so bili pripravljeni delati za slabo ali
jo opravili v Zvezni republiki Nemčiji, je namreč nedvoumno pokazala, da kmečka gospodarstva ne prenesejo tuje (najete) delovne sile in da je lastnina pogoj za motiviranost kmetov (ki so pripravljeni delati tudi šestdeset, sedemdeset ali več ur na teden). Naša družbena posestva pa vse "gradijo" na zaposlenih, naietih, tujih delavcih!
Socialno druzabništvo?
Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine ugotavljata, da se vprašanje mleka (in tudi marsikateri drugi kmetijski problem) vse preveč vrti le znotraj kmetijstva in predelovalne industrije, postati pa bi moral občeslovenski problem. Dogovarjanja o odkupnih cenah mleka med mlekarsko industrijo in kmetijci, ko so se skupni dogovori podirali in na novo postavljali iz tedna v teden, priča o skoraj popolni anarhiji na tem področju, kjer ne delujeta ne trg ne država. Postavlja se nam vprašanje, ali slovenski narod in skupščina kot njen najvišji organ lahko prepustita stihiji tako pomembno področje in predvsem, ali lahko s polno odgovornostjo odlagata rešitev tega problema. Prepričani smo, da ne, zato predlagamo ustanovitev skupščinskega odbora, ki bi ga imenovali socialno družabništvo. Odbor naj bi bil sestavljen iz delegatov skupščine, predstavnikov mlekarske industrije, zadružne zveze, sindikata, družbenega kmetijstva in kmečkih zvez. Ta odbor naj bi končno skušal "potegniti" problem mleka "na mizo" in najti zanj sistemsko rešitev.
Franc Anderle iz Hraš pri Lescah: "Gozdovi bi morali spet preiti v kmečke roke. Če so jih naši predniki obdržali do današnjih dni, le zakaj prav sedaj živečemu rodu ni zaupano, da bi z njimi v celoti gospodaril."
druge, drugič v delovni organizaciji, kjer so zaposleni. Mislim, da lahko povsem upravičeno zahtevamo, da se denar, ki se zbira za te namene v kmetijskih organizacijah, vrne v kmetijstvo, na ta področja. Ne poznam dežele na svetu, ki bi zaradi solidarnosti z drugim okoljem zajedala v lastne temelje. To pa se pri nas dela. Samo na Tolminskem imamo več kot deset vasi, ki so prazne, obsojene na propad. Takšna solidarnost ni več solidarnost, ampak je zame norost!
vsakršno plačilo, naredili slabo uslugo in da je to kmetijska politika grdo izrabljala in še zdaj izkorišča. Vsakemu kmetu, ki se le malo poglobi v problematiko hribovskega kmetijstva, je jasno, da 10-odstotna razlika v ceni mesa in 15-odstotna v ceni mleka ne more izenačiti hribovskega in ravninskega kmeta. Težje obdelovalne razmere, krajša doba rasti in večja obraba stro-
Vodstvo obeh kmečkih zvez (od leve proti desni): Marjan Podobnik in Ivan Oman, podpredsednik in predsednik Slovenske kmečke zveze ter Emil Erjavec, predsednik Zveze slovenske kmečke mladine.
Primerjave z Zvezno republiko Nemčijo pa so tudi sicer zelo zanimive za naše kmetijstvo. V Sloveniji imamo zdaj na sto hektarov kmetijske zemlje zaposlenih šestnajst ljudi, kar je toliko, kolikor jih je imela Nemčija pred 29 leti (zdaj sedem in pol). Medtem ko se pri nas kmetijska zemlja kljub "napredni zakonodaji" še naprej deli in se povečuje tudi število kmečkih gospodarstev, je bil v ZRN proces izrazito nasproten. Skupno število kmetij se je drastično zmanjšalo: 1950: leta jih je bilo 1,6 milijona, predlani pa le še 680 tisoč. Najbolj je upadlo število majhnih kmetij (od enega do dvajset hektarov), medtem ko je število kmetij, velikih od 50 do 100 hektarov, poraslo z 12.600 na 35.600, število kmetij z več kot sto hektari zemlje pa s 3000 na 5400...
Kdo izrablja kmetovo navezanost na zemljo?
Matevž   Debelak:   "Da je
kmečki poklic zapostavljen, smo deloma krivi tudi sami, saj smo bili včasih premalo ponosni, da smo kmetje. Predlagam, da bi pouk kmetijstva uvedli že v osnovnih šolah, sicer pa menim, da bo do družinski kmetij dolga pot in da bo agrarno reformo težko izvesti v korist kmetov."
V Švici dobijo nekateri kmetje mesečne plače, samo da so pripravljeni ostati na hribovskih kmetijah in da ohranjajo kultivirano krajino. Domači strokovnjaki so namreč izračunali, da bi bili v primeru, če bi se ti kmetje izselili, vsi drugi posegi in ukrepi precej dražji.
Prof. Jože Ojsterc meni, da je le družinska kmetija in z njo povezano ustavno priznanje in poudarjanje lastnine nad zemljo zagotovilo za takšno kmetovanje, ki bo ohranilo rodovitnost zemlje, zagotavljalo najboljšo izrabo naravnih možnosti in ekološko neškodljivo pridelovanje ter preprečevalo graditev sedanjosti na račun prihodnosti. Povojna kmetijska politika je pozabljala, da je kmetovanje stik živega z živim, in je poudarjala samo količine pridelane hrane, v zavesti Slovencev pa utrjevala pomembnost industrijskih poklicev. Naloga kmečke zveze je, da doseže priznanje kmetijstva kot gospodarske panoge, da uveljavi že pozabljene vrednote kmečkega poklica in da ustavno-pravno zavaruje družinske kmetije.
jev pa je le ena plat hribovskega kmetijstva, drugo pa je vprašanje cest, telefonov, prometnih zvez... Zdi se mi, da je to celo glavni razlog, da' se hribovske vasi praznijo. Pogosto slišimo izgovor, da za izboljšanje razmer v hribovskem kmetijstvu ni denarja. Jaz temu ne verjamem. Denar je, vendar je šel za naložbe, ki so po mojem mnenju za narodno gospodarstvo manj po-
V gozdarstvu samo s sprostitvijo lesa ne bomo dosegli ničesar, ampak se moramo zavzeti tudi za javno, strokovno gozdarsko službo, ki bo enotna, za oba sektorja, in za takšno svobodo, ki bo kmetom-gozdnim posestnikom omogočila, da se poslovno organizirajo v skladu z zakonom o zadrugah in neodvisno od družbenega sektorja. Cilj teh zadrug je ukinitev monopolov in konkurenca. Problem je tudi prispevek za vlaganja v gozdove
danju. Cilj kmečke zveze pa je gospodarsko in moralno močan in trden kmet ne glede na to, kje - v ravnini ali v hribih... Kmetje tudi ne sprejemamo niti odstotka odgovornosti za posledice pretekle in sedanje zgrešene kmetijske politike, ampak menimo, da je za spremembe v hribovskem kmetijstvu zelo pomembno, da vodstvene funkcije v republiškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v zadružni zvezi prevzamejo ljudje, ki bodo imeli jasen in sodoben program in se bodo za
Kakšna bo prihodnost'
membne ali celo vprašljive, za energetsko potratne gigante, kot so jeseniška železarna, Kidričevo in drugi," je dejal Marko Podobnik in nato opozoril še na dva problema. "Nevzdržno je, da kmetje iz hribovskega območja dvakratno plačujejo prispevek za nerazvite - enkrat prek za-
(za biološko amortizacijo). Menim, da ga je treba odpraviti, ga pustiti kmetu in ga s tem spodbuditi, da bi sam čistil gozd in ga negoval. Zdajšen način je namreč takšen, da kmetu odbijejo osemnajst odstotkov od cene lesa, potem pa ne ve več, kako se ta denar porablja."
Petek, 20. januarja 1989
televizija, radio, kino
11. STRAN I B@SM8SMJ©IEIIGLAS
TVSPORED
20. januarja
8.25 Video strani 8.35 Počitniški spored: Mačkon in njegov trop. Periskop: BIH, Rastoče težave Jadrana Krta, Safari v mestu: zatočišče v parku
11.50 Propagandna oddaja
11.55 Pfronten: Svetovni pokal v alpskem smučanju - smuk (ž), prenos
12.45 Počitniški spored: Klovn na severnem tečaju
14.15 Video strani
16.20 Video strani
16.30 TV dnevnik 1
16.45 Mozaik, Tednik, ponovitev
17.35 Naša pesem: Zborovodje VI., 10. oddaja
18.15 Video strani
18.20 Spored za otroke in mlade: Drejček in trije marsovčki, Zlati dež
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.17 Naše akcije
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
20.00 Naš edini svet, angl.
dokumentarna serija 20.35 Propagandna oddaja 20.40 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 21.50 TV dnevnik 3 22.00 VVillie in Phil, ameriški film 23.50 Video strani
II program TV Ljubljana
17.00 Eksperimentalni satelitski
program 19.00 Video meh, ponovitev 19 30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Iz koncertnih dvoran:
koncert simfoničnega
orkestra RTV U,
neposredni prenos 22.05 En avtor, en film:
Retrospektiva filmov B.
Žižiča: Ivana, oddaja TV
Zagreb
22.35 Eksperimentalni satelitski program
_ _TV Zagreb I. program
8.15 Poročila
8.20 TV koledar
9.00 Počitniški spored:
Garfield; Botanični vrt Kotišina; Mali čarodej 10.30 Poročila
10.35 Počitniški spored: To je... slika; Sedmi veter; angleščina; Risanka; Po brezkončnosti sveta
12.30 Poročila
12.35 Tanka rdeča črta, ameriški film
'4.10 Počitniški spored
14.45 Izobraževalna oddaja TV
Novi Sad 15.15 Noč in dan, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Poleti pesem, oddaja za
otroke
18.05 Številke in črke: Kviz
1825 Risanka
18.30 Narodna glasba
19.15 Vreme
1930 TV dnevnik 2
20.00 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 21.00 Ljubo doma, kdor ga ima,
humoristična serija 21 40 TV dnevnik 3 in poročilo s
konference PK ZK
Vojvodine
22.10 Kulturni magazin 23.10 Noč in dan: Imperij
Monroe, Skrivni svet, dok.
serija. Ročk telegra 1.10 Poročila
SOBOTA
21. januarja
7.10 Video strani 8.20 Otroška matineja:
Radovedni Taček: Roža 8.35 Lonček kuhaj: Ocvrt sir 8.40 D. Kladnik: Ciribu, 1. del
lutkovne igre 9.00 Poleti pesem,
nadaljevanka TV Skopje 9.30 EX libris: Gledališče lutk 10.35 Izbor tedenske
programske tvornosti 11.20 Propagandna oddaja 11.25 Pfronten: Svetovni pokal v
alpskem smučanju -
superveleslalom (ž),
prenos 12.10 Propagandna oddaja 12.15 VVengen: Svetovni pokal v
alpskem smučanju - smuk
(m), prenos 13.20 Čipke, ponovitev ameriške
nadaljevanke 13.55 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Dogodivščine Anne in
Enriqueja, španski
mladinski film 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Zbis: P. Voranc: Levi
devžej
17.00 Beograd: DP v košarki -CZ : Cibona, prenos
18.30 Človek in čas: Zaneseni socialist, izobraževalna serija TV Novi Sad
18.55 Risanka
19.15 Video strani
19.20 TVokno
19.24 Prapagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Naš utrip
20.15 Propagandna oddaja
20.20 Žrebanje 3x3
20.30 Čipke, ameriška
nadaljevanka 21.30 Propagandna oddaja
21.25 Križ Kraž 22.55 TV dnevnik 3
23.10 Zadnja dolina, angleški film
1.10 Video strani _II. program TV Ljubljana
15.00 Eksperimentalni satelitski
program 16.10 Svetovni pokal v
smučarskih skokih,
posnetek iz Oberhofa 17.10 Jugoslavija, dober dan,
oddaja TV ZG 17.40 Več kot igra, ponovitev TV
nadalj.
18.30 Split: DP v vaterpolu-Pošk : Mornar, prenos
19.30 TV dnevnik
20.10 Propagandni program
20.15 Most na reki Kwai, ameriški film
22.50 Eksperimentalni satelitski program
_I. program TV Zagreb
8.45 Poročila
8.50 TV koledar
9.00 Jutranji program 14.30 Prijatelj ali sovražnik, angl.
mladinski film 16.00 Sedem TV dni 16.45 TV dnevnik 1 17.00 DP v košarki - CZ : Cibona,
prenos 18.30 Oddaja iz kulture 19.15 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.15 Gigi, ameriški film 22.10 TV dnevnik 3 22.25 Noč in dan: Zvezdne
steze, Nora hiša, hum.
serija, Ročk telegram 0.25 Poročila
NEDELJA
22. januarja
8.25 Video strani: Otroška
matineja 8.35 Živžav
9.25 Zlati dež, ponovitev
danske nadaljevanke 9.50 Propagandna oddaja 9.55 VVengen: Svetovni pokal v
alpskem smučanju -
slalom (m), prenos 1. teka 10.45 Novoletni Video meh,
ponovitev 11.45 Kmetijska oddaja TV
Zagreb 12.45 Propagandna oddaja 12.55 VVengen: Svetovni pokal v
alpskem smučanju -
slalom (m), prenos 2. teka 13.40 Svet ptic pred Lofotskimi
otoki, izobraževalna
oddaja 14.25 Video strani 14.30 Obljuba, ameriški film 16.00 Domači ansambli: Alpski
kvintet 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Čipke, ponovitev ameriške
nadaljevanke 17.35 TV kavarna 18.35 Risanka 18.55 Video strani 19.00 TV mernik 19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Dušan Perkovič - Predrag Antonijević: Kako se je kalilo ljudstvo Zgornjega Jaukovca, drama TV Beograd 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Podarim-dobim: Žrebanje
21.25 Zdravo (vmes poročila) 22.55 Video strani
_II. program TV Ljubljana
10.00 13.00
19.00
19.30 19.55 20.05
20.50
21.30 21.50
Danes za jutri Športno popoldne, smučarski skoki, posnetek iz Oberhofa
Da ne bo bolelo: Stres naš vsakdanji TV dnevnik Propagadna oddaja Epopeja Rdečega križa: Nova vojna, franc. dok. serija
Dokumentarec meseca:
Filip Robar - Dorin:
Ljudnica - mladinski
raziskovalni tabor
Hrastovec '88
Športni pregled, vključitev
Videopis
TV Zagreb I. program
9.20 Poročila 9.30 Otroška matineja 11.00 Kmetijska oddaja * 12.00 Slapovi Krke,
izobraževalna oddaja 12.30 Družinski magazin,
izobraževalna oddaja 13.00 Hišica v preriji, ameriška
mladinska nadaljevanka 13.50 Nedeljsko popoldne,
sestanek brez dnevnega
reda
16.40 Zapis iz Ostroga, potopis
17.05
18.45 19.10 19.30 20.00
20.55 23:00 23.20
1.20
Major in deklica, ameriški film
Risana serija
TV sreča
TV dnevnik.
Srečno 1949,
nadaljevanka TV Skopje
Annie, ameriški film
TV dnevnik
Noč in dan: Zvezdne
steze, 2. del, Zgodba o
Hollywoodu, Ročk
telegram
Poročila
PONEDELJEK
23. januarja
8.20 Video strani
8.30 Počitniški spored: Mačkon
in njegov trop, Periskop:
Črna gora, 1. del, Rastoče
težave Jadrana Krta 10.45 Safari v mestu: Zračni
napadi in metuljkini grmi,
ang. poljud. serija 11.10 Risanka 11.15 Slepi potnik na luno,
ameriški mladinski film 12.45 Video strani 16.00 Video strani 16.10 Podarim-dobim —
Žrebanje, ponovitev 16.25 Propagandna oddaja 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Utrip 17.00 Zrcalo tedna 17.15 TV mernik 17.30 Oči kritike 18.00 Da ne bi bolelo: Stres naš
vsakdanji 18.20 Video strani: Spored za
otroke in mlade 18.25 Radovedni Taček: Žaba 18.40 Poleti pesem, nanizanka
TV Skopje 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Pavao Pavličič: Krokarija,
drama TV Zagreb 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Osmi dan 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Glasbeni večer: Popularni
operni zbori 23.30 Video strani _II. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi-
poskusni prenosi 17.45 Po brezkončnosti sveta:
Najvišji rudnik na svetu,
dokumentarna serija TV
Zagreb 18.15 Svet. športa 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Po sledeh napredka 20.35 Umetniški večer:
Shakespeare na TV:
Beneški trgovec
_ TV Zagreb I. program
8.15 8.20 8.30
8.45
9.00
10 30 10.35
12.30 12.35
14.00
Poročila
TV koledar
Otroci, pojte z nami,
oddaja za otroke
Skrivnostno darilo, oddaja
za otroke
Počitniški spored:
Garfield; Mali čarodej
Poročila
Počitniški spored. To je... garaža; Sedmi veter; Angleščina; Risanka; Po brezkončnosti sveta: Najvišji rudnik na svetu Poročila
Andy Hardy se zaljubi, ameriški mladinski film TV v šoli
15.15 17.15 17.35
18.05 18.30
19.15 19.30 20.00 21.50 22.10
0.10
Noč in dan, ponovitev
TV dnevnik 1
Živeti skupaj,
izobraževalna oddaja
Številke in črke, kviz
Liki revolucije: Konstantin
Lutkič, dokumentarna
oddaja
Vreme
TV dnevnik 2
Abstinenti, TV drama
TV dnevnik 3
Noč in dan: Zvezdne
steze, 3. del, Nora hiša,
hum. serija. Ročk
telegram
Poročila
TOREK
24. januarja
8.20 Video strani 8.30 Počitniški spored: Mačkon in njegov trop, Periskop: Črna gora, 2. del, David Copperfield, zabavna oddaja
10.45 Družina šimpanzov, poljudnoz. film, 1. del
11.15 Lonček, kuhaj: Piškoti
11.20 Risanka
11.30 Prevara, kanadski film 13.10 Video strani 16.20 Video strani
16.25 16.30 16.45
18.00
19.10 19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
20.55 21.50 22.00
23.30
Propagandna oddaja TV dnevnik 1 Kaunas: Pokal pokalnih zmagovalcev v košarki -Žalgiris : Cibona, vključitev v prenos 1. polčasa
Spored za otroke in mlade: Tedenski zabavnik, oddaja TV Sarajevo Risanka TV okno Dobro je vedeti Propagandna oddaja TV dnevnik 2 Vreme
Propagandna oddaja Ciklon Tracv, avstralska nadaljevanka Propagandna oddaja TV dnevnik 3 TV most LJ - ZG - BG, reforma ZKJ Video strani II. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi-
poskusni prenosi 19.00 Naša pesem '88:
Zborovodje VIL, 11.
oddaja 19.30 TV dnevnik 20.05 Mladina, dokumentarna
oddaja 20.40 Žrebanje lota 20.45 Svet na zaslonu 21.25 Videogodba 22.10 Zabavni torek, vključitev _TV Zagreb I. program
8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Dokumentarna oddaja za otroke
9.00 Počitniški spored: Garfield v Hollywoodu; Voda na kamnu; Vesela šola 10.30 Poročila
10.35 TV v šoli: To je... svetilka; Angleščina; Po brezkončnosti sveta
12.30 Poročila
12.35 Ptice, dokumentarna serija
13.30 Počitniški spored 14.25 Noč in dan, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Dokumentarna oddaja za otroke
18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Risanka
radio triglav Jesenice
____PETEK, 20. januarja:
16.00 Pričetek programa 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Kamen spotike - 18.20 Povabljeni ste - 18.55 Zaključek Programa
SOBOTA, 21. januarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Moja je lepša kot tvoja - zabavna glasbena oddaja z lestvico narodnozabavne glasbe - 18.00 Čestitke poslušalcev in obvestila - 1955 Zaključek programa
NEDELJA, 22. januarja:
11.00 Mi pa nismo se uklonili -11.30 Obvestila - 12.00 Nedeljsko popoldne - vnjes čestitke poslušalcev in EP
PONEDELJEK, 23. januarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.15 Športni pregled - 18.40 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
TOREK. 24. januarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Rekli so - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.40 Novosti iz zabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
SREDA, 25. januarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Novice iz na-
rodnozabavne glasbe - 18 55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
ČETRTEK, 26. januarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Akcija - 10 - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Danes so rekli... - 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
18.30 Znanstveni grafiti
19.15 Vreme
19.30 TV dnevnik 2
20.05 Filmi po romanih Agathe
Christie. Mrtvečeva uta,
ameriški film 21.40 TV dnevnik 3 22.00 Teme in dileme, kontaktni
magazin, reforma ZKJ 23.30 Poročila
SREDA
25. januarja
8.20 Video strani
8.30 Počitniški spored: Mačkon
in njegov trop, Periskop:
Makedonija, David
Copperfield, zabavna
oddaja 11.15 Družina šimpanzov,
poljudnoznanstveni film,
2. del 11.40 Risanka
11.45 Snežna vila Juki, japonski
risani film 13.20 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Osmi dan 17.25 Svet na zaslonu 18.05 Divje rože: Narcise 18.15 Video strani: Spored za
otroke in mlade 18.20 Zbis: Čudežna kitara 18.35 D Kladnik: Čiribu, 2.
zadnji del lutkovne igrice 18.55 Darilo za Tino 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.10 Film tedna: Sophiejina odločitev, ameriški film 22.40 Propagandna oddaja 22.45 TV dnevnik 3 22.55 Svet poroča 23.55 Video strani
_II. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski programi-
poskusni prenosi 18.30 Regionalni program iz
mariborskega studia 19.00 Moja krajevna skupnost:
KS Šentjernej 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Arthur Rubinstein -
L'amour de la vie,
glasbeni dokumentarni
film
21.40 Znanost: »Scientia
Yugoslavica« 23.10 Satelitski programi -
poskusni prenosi ____TV Zagreb I. program
8.15 Poročha
8.20 TV koledar
8.30 Pripovedovalec, oddaja za otroke
9.00 Počitniški spored:
Garfield; Zaščitena narava Korčule; Vesela šola
10.30 Poročila
10.35 TV v šoli: To je...
gramofon; Sedmi veter; Angleščina; Po brezkončnosti sveta 12.30 Poročila
12.35 Vrnitev vojaka, sovjetski film
14.00 Počitniški spored 15.15 Prezrli ste - poglejte 16.45 Pogovori o jeziku,
izobraževalna oddaja 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Pripovedovalec, oddaja za
otroke
18.05 Številke in črke, kviz
18.25 Risanka
18.30 Iz črnega albuma,
dokumentarna serija 19.15 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Telekino, Slalovok zmage,
ameriški film 22.35 TV dnevnik 3 22.55 Noč in dan: Zvezdne
steze, 4. del, Nora hiša,
humor, serija, Ročk
telegram 0.55 Poročila
ČETRTEK
26. januarja
8.20 Video strani
8.30 Počitniški spored: Mačkon in njegov trop, Periskop: Gusarji na Cres, David Copperfield, zabavna oddaja 11.00 Brezno skalnih kengurujev,
poljudnoznanstveni film, 1. del 11.20 Risanka
11.30 Cindy, ameriški mladinski film
13.10 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Dokumentarec meseca:
Filip Robar-Dorin:
Ljudnica - mladinski
raziskovalni tabor
Hrastovec '88 17.25 Po sledeh napredka 17.55 Mali koncert 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade 18.35 Slovenski ljudski plesi:
Goriška, Beneška
Slovenija, Rezija 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Tednik
20.55 Propagandna oddaja 21.00 J. B. Priestly: Zbledeli
Blišč, angleška
nadaljevanka 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Retrospektiva
jugoslovanskega filma, 30
let nagrade Jelen,
Kapetan Mikula Mali 23.30 Video strani
_II. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi -
poskusni prenosi 18 20 Prisluhnimo tišini 19.00 Čas, ki živi: Partizanske
smučine 19.30 TV dnevnik 19.55 Propragandna oddaja 20 00 Split: PEP v košarki -
Jugoplastika : Maccabi,
prenos 21.30 Oči kritike 22.00 Ptice na Kosovu:
Slovenski direktor v
Podujevu, dok. oddaja 22.40 Video na Slovenskem
TV Zagreb I. program
8.15 8.20 8.30
9.00
10.30 10.35
12.30 12.35
13.30 15.15 17.15 17.35
18.05 18.25
19.15 19.30 20 00
21.00 21.50 22.10
0.10
Poročila TV koledar Sozvezdje, serija za otroke
Počitniški spored: Lolek in Bolek; Obnašanje živali; Na strehi sveta; Vesela šola Poročila
Počitniški spored: To je... grill; Sedmi veter; Angleščina; Po brezkončnosti sveta Poročila Šimpanzi,
poljudnoznanstveni film Počitniški spored Noč in dan, ponovitev TV dnevnik 1 Sozvezdje, serija za otroke
Številke in črke, kviz
J. Austen: Prepričevanje,
angl. nadaljevanka
Vreme
TV dnevnik 2
Panorama, politični
magazin
Zabavnoglasbena oddaja
TV dnevnik 3
Noč in dan: Zvezdne
steze, 5. del, Leteči cirkus
Montyja Pythona, Ročk
telegram
Poročila
KINO
___KRANJ CENTER
20Tjinuarja: POČITNIŠKA MA-TINEJA: amer. akcij, film ROC-KY IV. ob 10. uri, hongkon. akcij. film AKCIJA TERORIZEM ob 16. 2 18- uri, amer. trda erotika DESERT S SMETANO ob 20. uri, otrokom do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 21. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: franc. komedija TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 10. uri, hong-Kon. akcij, film AKCIJA TERORIZEM ob 16., 18. in 20. uri, amer. m2? erotika DESERT S SMETANO ob 22. uri, 22. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. risanka ASTERIX PROTI CEZARJU ob 10. uri, hongkon. akcij. T,|m AKCIJA TERORIZEM ob 15. ^'.premiera amer. filma LJUBEZEN V MINUSU ob 17. in 19. ^premiera amer. akcij, filma STRUPENJAČA ob 21. uri, 23. jamarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. pust. film JAMES 80ND 007 _ QD JARCE DO v>MRTI ob 10. in 15. uri, premiera l^er. filma ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJA ob 17. in 20. 2». 24. januarja: POČITNIŠKA ^ATINEJA: avstral. pust. film KROKODIL DUNDEE II. ob 10. "r". amer. film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 17. in 20. ^ri; 25. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. fant. komediji COCCON ob 10. uri, amer. "Ini   ZADNJA KRISTUSOVA
SKUŠNJAVA ob 16. in 20. uri, 26. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. komed. SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 10. uri amer. film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 17. in 20.
Un      KRANJ STORŽIČ_
20. januarja: amer. akcij, film ROCKY IV. ob 16. uri, jugosl. komed. VOHUN Z VISOKIMI PE TAMI ob 18. in 20. uri, 21. januarja: franc. komedija TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 16. uri, jugosl. komed. VOHUN Z VISOKIMI PETAMI ob 18. in 20. uri, 22. januarja: amer. risanka ASTE-RIX PROTI CEZARJU ob 14 uri, holandska komedija DRUŽINA »LAHKO BOMO« ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika DESERT S SMETANO ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 23. januarja: Ni ki nopredstav!, 24. januarja: avstral. pust. film KROKODIL DUNDEE II. ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 25. januarja: amer. fant. komedija COCCON ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 20. uri, 26. januarja: amer. komedija SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 20. uri
JESENICE ŽELEZAR 20. januarja: POČITNIŠKA MA-TINEJA: amer. fant. komedija COCCON ob 10. in 16. uri, pre-
miera amer. thriller filma ŽRELO IV. ob 18. in 20. uri, 21. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA II. ob 10. in 16. uri, amer. thriller film ŽRELO IV. ob 18. in 20. uri, 22. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: avstral. pust. film KRO KODIL DUNDEE II. ob 10. in 16. uri, amer. thriller film ŽRELO IV. ob 18. uri, amer. erot. film PRED MET POŽELENJA ob 20. uri, film ni primeren za otroke!, 23. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. komedija SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 10. in 16. uri, amer. komedija KDO JE TO DEKLE ob 18. uri, amer. trda erotika DESERT S SMETANO ob 20. uri, 24. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. komedija NORI-JA NA KOLESIH ob 10. in 16. uri, holandska komedija DRUŽINA »LAHKO BOMO« ob 18. uri, amer. trda erotika DESERT S SMETANO ob 20. uri, 25. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. pust. film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 10. in 16. uri, holand. komedija DRUŽINA »LAHKO BOMO« ob 18. uri, amer. trda erotika DESERT S SMETANO ob 20. uri, 26. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA, amer. fant. akcij, film ROBOCOP ob 10. in 16. uri, amer. komed POLICIJSKA AKADEMIJA IV. ob 18 uri, amer. trda erotika DESERT S SMETANO ob 20. uri
_KAMNIK DOM_
20. januarja: premiera amer. ko medije POLICIJSKA AKADEMIJA IV. ob 18. uri, amer. erot. film - trda erotika 1001 EROTIČNA
NOČ ŠEHEREZADE ob 20. uri, 21. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. fant. film SOLARNI BOJEVNIKI ob 15. uri, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA IV. ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma DINAMIT JACKSON ob 21. uri, 22. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. pust. film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 15. uri, amer. komed. POLICIJSKA AKADEMIJA IV. ob 17. in 19. uri, premiera holand. komedija MAMA JE PONORELA ob 21. uri, 23. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. fant. komedija COCCON ob 16. uri, amer. pust. film HOJA PO OGNJU ob 18. in 20. uri, 24. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: franc. komedija TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 16. uri, amer. film USODNA PRIVLAČNOST ob 18. in 20. uri, 25. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. akcij, film ROCKY IV. ob 16. uri, amer. akcij, film DINAMIT JACKSON ob 18. in 20. uri, 26. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA II. ob 16. uri, amer. akcij, film DINAMIT JACKSON ob 18. in 20. uri
TRŽIČ_
20. januarja: amer. glasb. film. komed. KDO JE TO DEKLE ob 15.30 uri, amer. akcij, film DINOZAVROV MLADIČ ob 17.30 in 19.30 uri, 21. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. komed. SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 15. uri, amer. komedija ARIZONA JUNIOR ob 17. in 19. uri, premiera   amer.   akcij, filma
STRUPENJAČA ob 21. uri, 22. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. fant. film SOLARNI BOJEVNIKI ob 15. uri, premiera amer. srhljivke SMRT PO SMRTI ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 21. uri, 23. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: franc. komedija TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 15.30 uri, amer. srh-Ijivka SMRT PO SMRTI ob 17.30 uri amer. trda erotika 1001 ERO TIĆNA NOČ ŠEHEREZADE ob 19.30 uri, 24. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. pust. film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 15.30 uri, amer. akcij, film STRUPENJAČA ob 17.30 in 19.30 uri, 25. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. akcij, film AMERIŠKA NINJA II. ob 15.30 uri, amer. akcij, film STRUPENJAČA ob 17.30 in 19.30 uri, 26. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: avstral. pust. film KROKODIL DUNDEE II. ob 15.30 uri, amer. film USODNA PRIVLAČNOST ob 17.30 in 19.30 uri
KRANJSKA GORA 20. januarja: amer. film LJUBEZEN V MINUSU ob 17. in 29. uri, 24. januarja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA IV. ob 17. uri
_KOMENDA_
20. januarja: amer. akcij, film STRUPENJAČA ob 19. uri, 21. januarja: amer. film LJUBEZEN V MINUSU ob 19. uri
ČEŠNJICA
20. januarja: amer. pust. film HOJA PO OGNJU ob 20. uri
LAZE
20. januarja: amer. akcij, film DINAMIT JACKSON ob 20. uri
MEDVODE
20. januarja: amer. erot. film PREDMET POŽELENJA ob 20. uri, film ni primeren za otroke!, 22. januarja: amer. pust. film HOJA PO OGNJU ob 16. uri
CERKLJE 20. januarja: amer. komed. SU PER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 10. uri, amer. srhljivka SMRT PO SMRTI ob 20. uri, 23. januarja: amer. pust. film OD TARČE DO SMRTI ob 10. uri, 24. januarja: amer. fant. komedija COCCON ob 10. uri
DUPLICA
21. januarja: holand. komedija MAMA JE PONORELA ob 20. uri, 22. januarja: amer. akcij, krim. film STROJ ZA UBIJANJE ob 18. in 20. uri, 25. januarja: amer. glasb, film LA BAMBA ob 18. uri, amer. film USODNA PRIVLAČNOST ob 20. uri, 26. januarja: amer. fant. komedija COCCON ob 18. uri, amer. erot. film PREDMET POŽELENJA ob 20. uri
DOVJE
22. januarja: amer. komedija ARIZONA JUNIOR ob 19. uri, 23. januarja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA IV. ob 19. uri
_RADOVLJICA____
20. januarja: ital. zabavni film SUPER LEPOTEC ob 20. uri, 21. januarja: amer. film ATLANTIC
CITTY ob 18. in 20. uri, amer. erot. film DETEKTIVA IZ BEVER-LY HILLSA ob 22. uri, 22. januarja: angl. film - grozljivka DEMONI II. del ob 18. uri, ital. zabavni film SUPER LEPOTEC ob 20. uri, 23. januarja: angl grozljivka DEMONI II. del ob 20. uri, 24. januarja: ital. zabavni film SUPER LEPOTEC ob 20. uri, 25. januarja: amer. film ATLANTIC CITTY ob 20. uri, 26. januarja: amer. film DEVET SMRTI NINJE ob 20. uri
_BLED_
20. januarja: amer film PRESI-DIO ob 20. uri, amer. erot. film DETEKTIVKA IZ BEVERLY HILLSA ob 22. uri, 21. januarja: amer. pust. film RAMBO MAŠČEVALEC ob 18. uri, amer. film PRIČA NASILJA ob 20. uri, 22. januarja: amer. film PERSIDIO ob 18. uri, amer. film PRIČA NASILJA ob 20. uri, 23. januarja: amer. film ATLANTIC CITTY ob
20. uri, 24. januarja: angl. grozljivka DEMONI II. del ob 20. uri, 25. januarja: ital. zabavni film SUPER LEPOTEC ob 20. uri, 26. januarja: amer. film ATLANTIC CITTY ob 20. uri
_BOHINJ_
21. januarja: amer. film PERSI-DION ob 20. uri, 22. januarja: amer. pust. film RAMBO MAŠ ČEVALEC ob 18. uri, amer. erot. film DETEKTIVKA IZ BEVERLY HILLSA ob 20. uri, mladini do 16. leta vstop ni dovoljen!, 26. januarja: ital. zabavni film SUPER LEPOTEC ob 20. uri
Dr. Martina Tomori-Žmuc govorila škofjeloškim pedagogom
Otrok rabi očetov "potrudi se!"
škofja Loka, 18. januarja - »O vlogi matere pri vzgoji otroka veliko govorimo in pišemo, njen delež, ki ga prek svojega čustvovanja, nežnosti, topline, varnosti vgradi v otroka, lahko merimo tudi v odraslem človeku. Premalo pa se zavedamo, koliko lahko stori v odraščanju otroka oče, ki je v družini navadno fizično manj prisoten, a mu s svojo močjo, možatostjo, odločnostjo, dejavnostjo daje razumne spodbude in napotke za življenje, mu daje človeško vrednost. Oče pomeni strogost, mejo, odpovedovanje, zahtevo, disciplino, vse tisto torej, česar se moramo, čeprav nas pesti vse življenje, držati, če nočemo konfliktov,« je na ponedeljkovem srečanju s škofjeloškimi pedagoškimi delavci uvodoma dejala dr. Martina Tomori-Žmuc, profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti, ko je govorila o pomenu očeta v razvoju otrokove osebnosti.
Otrok za svoj nemoten razvoj, ustrezno doživljenje sebe in sveta kajpak potrebuje povezavo, skladnost različnih življenjskih sporočil matere in očeta. Po besedah dr. Martine Tomori-Žmuc še vedno priznavamo moško in žensko identiteto. Medtem ko je ženska simbol za nežnost, pomoč, šibkost, si pod moško identiteto zamišljamo podjetnost, aktivnost, odločnost, samozavest. Ta razdelitev je pogosto bolj teoretična kot dejanska, saj so lastnosti v človeku zelo mešano razdeljene.
Kljub temu pa vzgojitelji, najsibo poklicni ali starši, pri otrocih ženskega spola bolj spodbujajo ženske lastnosti in pri dečkih moške. Zanje jih tudi nagrajujejo. Otrok torej že
razvoj. Zelo velik del vzgoje zunaj družine je pri nas, žal, poverjen ženskam. Redki so vzgojitelji v vrtcih, redki tudi učitelji v prvih letih šole. To seveda vpliva na razvoj otrokove osebnosti. Odraščanje ob ženskih likih je drugačno kot ob moških. Zato je treba toliko bolj paziti na to, da otrok tudi v vrtcu, šoli ni deležen samo zaščite oziroma da bi se drugi trudili namesto njega, ampak rabi tudi spodbudo.
Seveda so še moški zunaj teh procesov, denimo, učitelji telesne vzgoje, bratje, strici, ki jih otrok lahko čuti, še zlasti če so mu naklonjeni.
Pojem avtoritete in istovetenje
zelo zgodaj prevzema lastnosti ženske oziroma moškega, za katere je nagrajevan.
Kaj pa otroci, ki imajo le enega starša?
Veliko naših družin je nepopolnih. Otroci imajo samo enega starša, običajno mamo. Obojna življenjska sporočila, ki jih v popolnih družinah dajeta mati in oče, lahko daje tudi samo eden od staršev, pravi dr. Martina Tomori-Zmuc. Vendar se tega mora zavedati, da zna prebuditi čustva in razum, združiti ekspresivno (čustveno) materino vlogo z instrumentalno vlogo očeta (ki spodbuja k akciji in uporabi orodij, sredstev). Obe vlogi lahko opravljajo vsi vzgojitelji, če le niso pretirano vpeti v tradicionalne norme vzgoje, v katere so še vedno vkovane naše družine in družba sploh.
Z razvojem otrokove osebnosti se spreminjajo njegove zahteve in potrebe. Ko otrok prek vrtca ali druge organizacije prestopa okrilje staršev, družine, mora tudi tu dobivati vse potrebne napotke (seveda so brez čustvenega naboja) za
Otrok začne sprejemati pojem avtoritete, ki pa je po be--sedah dr. Martine Tomori-Žmuc lahko dvojna. Lahko pomeni prepoved, zahtevo, obremenitev, nekoga, ki hoče vedno več. Taka ^toriteta otroka ogroža, mu daje občutek, da nekaj ni prav naredil; to je pojem avtoritete, ki se vgradi v človeka   šele   v adolescenci
Ko je otrok v adolescenci, so starši navadno sredi svoje aktivne dobe, ko delajo strokovne in človeške bilance, ko niso več najbolj zdravi, srečni, stabilni, ko imajo probleme v partnerskih odnosih, pri delu, ko morajo skrbeti za svoje ostarele starše ... Nepotrjena ženska-mati kaj lahko išče »zadoščenja« v pretirani materinski vnemi, raz-dajanju, žrtvovanju otroku, seveda v njegovo škodo, v zmanjšanje možnosti za osamosvajanje, samozavest. Nepotrjen moški-oče pa zelo verjetno reagira s pretirano strogostjo in ozkostjo v ravnanju z otrokom.
Otrok v šestem, sedmem razredu osnovne šole, denimo, se lahko s silo, nasiljem, uporom, kršenjem pravil "dokazuje" pred drugimi. V vsakem šolskem razredu je kakšen tak otrok, pravi dr. Martina Tomori-Zmuc. Če ga pogledamo bliže, vidimo, da ni bil deležen pozitivnih spodbud s strani očeta. Ali v družini očeta sploh ni bilo ali pa je bil, a se ni odzival na otroka, ni imel besede oziroma je bil do njena odklonilen, grob, nasilen. Če učitelj takega očeta kliče v šolo in prosi za sodelovanje pri vzgoji, bo otrok le še enkrat več pretepen; pahnjen v stisko, pomanjkanje lastne vrednosti.
Kako se upremo alkoholu ali branje
(poznejšem mladostnem obdobju).
Avtoriteta pa lahko pomeni tudi vodenje, zaščito, zaupanje v nekoga, ki bo in ki zna pomagati. Oče, ki je naklonjen, ki veliko časa preživi z otrokom, je taka avtoriteta in je primeren za istovetenje. Značilno za otroka je namreč, da se istoveti, najlaže s človekom (mati, oče), ki ga ima rad, ki mu zaupa in ga ima tudi on rad. Če je oče tak lik, otrok lažje sprejema avtoriteto in se mu ni treba »dokazovati«.
V dozorevanju pomembnejše očetove spodbude
V poznejšem mladostnem obdobju otrok začne črpati občutek samozavesti, samovred-notenja iz lastne moči, porajajoče se odraslosti, ko se v njem intenzivno gradi spolna indentiteta. V tem obdobju potrebuje več očetovih kot materinih spodbud. Zakaj?
Mati je naravnana tako, da ima otroka rada odvisnega, da
Očetov odnos do otroka in slog vzgoje sta že v zgodnjem otrokovem obdobju čisto drugačna od materinega. Mati v otroku zbuja občutenje sebe, čustva, čustveno odzivanje, njene igre so povezane s telesnim kontaktom, jezik je "prilagojen" otroku, pogosto celo sama nekaj naredi namesto otroka. Oče ravna drugače; pri otroku zbuja željo, da bi stopal. v okolje, željo po gibanju, aktivnosti, samostojnosti.
jo potrebuje, da se boji zanj, v njem pogosto vidi žrtev agresivnega okolja, pozorna je na šibkost, nezrelost, nemoč otroka.
Oče pa vidi pri otroku njegove sposobnosti, kaj zmore, spodbuja ga premagovati šibkost, navaja ga prizadevati si. V adolescenci, ki je obdobje dilem, je zelo pomembno, kakšnih spodbud otrok dobiva več: občutka, saj bo šlo (mati) ali potrudi se (oče). Kateri mu daje samozavest, ni težko ugotoviti; oče oziroma vsaka dobro opravljena naloga!
H. Jelovčan
Za izkušene in za začetnike
Naslov zveni morda malce nenavadno, vendar pa ga je avtor priročnika, nove knjižice iz zbirke Družinska psihološka knjižnica Mladinske knjige v Ljubljani docent dr. Slavko Ziherl, zanimivo obrazložil: alkohol je pač človekov sopotnik, s katerim imamo, ker smo si pač zelo različni, različne izkušnje. Nekateri velike in celo preveč, drugi le blage, nepomembne. Eni ne morejo brez alkohola, drugi lahko. Knjiga je napisana kot samopomoč, kot pomagalo, da se glede alkohola vidimo taki, kot smo - potrebni nasveta, strokovne pomoči ali česa drugega. Poljudno, prav nič pridigarsko in k abstinenci navajajoče branje skozi zamotana pota človekovih želja po omamljanju z alkoholom.
Če se loti takšne knjige z obetajočim in pravzaprav k optimizmu in obvladovanju težav nakazuj očim naslovom Kako se upremo alkoholu strokovnjak, še ne pomeni, da bo vsak, ki ga malo ali pa zelo zanimajo težave povezane z alkoholom, našel razumljivo in prav nič težko branje. Dr. Slavko Ziherl, ki že več kot deset let vodi Center za zdravljenje alkoholikov na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, se je teme, ki ji pri nas  vsekakor  posvečamo do-
Sožitje z alkoholom spremlja človeka, odkar se zaveda samega sebe. Spremlja pa ga tudi ena izmed mogočih posledic tega sožitja - odvisnost od alkohola. Gotovo ni treba poudarjati, kako hud problem slovenske družbe je odvisnost od alkohola. Na vsakem koraku se srečujemo z njeno razdiralno močjo, če le imamo odprte oči za sočloveka in za življenje okoli sebe.
Vprašalnik za samovrednotenje
1. Ali se napijem, čeprav nameravam ostati trezen?
2. Ali potrebujem kozarček pijače ali dva, da si pomirim živce, kadar imam težave v življenju?
3. Ali mi ljudje pravijo, da preveč pijem?
4. Ali so me kdaj dobili, da sem vozil pod vplivom alkohola?
5. Ali ne zmorem nehati piti (popolnoma) za mesec dni ali več?
6. Ali se včasih ne morem spomniti, kaj se je zgodilo včeraj, ko sem pil?
7. Ali mi je zdravnik že omenil, da mi pitje že načenja zdravje?
8. Ali popijem nekaj pijače, preden grem na družabno srečanje, kjer ne bo veliko pijače?
9. Ali sem nestrpen, ko čakam, da mi postrežejo s pijačo?
10. Ali sem že poskušal zmanjšati (spremeniti način ali pijačo) pitje, pa mi ni uspelo?
11. Ali moram navsezgodaj zjutraj nekaj popiti, da se ne bi tresel in da mi ne bi bilo slabo?
12. Ali lahko prenašam alkohol bolje kot drugi? (Ali ga več »ne-sem« kot moji znanci?)
13. Ali je v moji prvotni družini eden ali več alkoholikov?
En pritrdilen odgovor je lahko svarilen znak, da se odnos do alkohola spreminja in to v napačno smer. Dva pritrdilna odgovora sta že znak, da imate težave, povezane s pitjem. Poiščite pomoč, vsaj nasvet strokovnjaka. Trije pritrdilni odgovori in več pa kažejo, da se je alkohol vse preveč zasidral v vašem življenju, da ste z njim že zasvojeni. Poiščite pomoč!
preročišče v Delfih še delovalo, prav tako ne bi dalo odgovora.«
Ali v Sloveniji imamo kakšne podatke o razširjenosti alkoholizma?
»Obstajajo sicer ocene. Verjetno je pri tem statističen podatek najmanj pomemben - ali jih je 30.000 ali celo 120.000; odvisno od tega, kje postavimo mejo. Koliko daleč od zmernega pitja se začne alkoholizem in kje je bitka že izgubljena; to mejo mnogi avtorji premikajo navzgor in navzdol, zato so tudi ocene različne. Če hočemo ljudem pomagati, ni pomembno, da imamo alkoholike preštete; pač pa bi morali imeti podatke iz raziskav o obliki pitja, kdo pije, kako se pije. To bi bilo koristno za družbo. Očitno pa družba zato ne kaže zanimanja. Zdravniki pa tudi ne, saj imamo dela z zasvojenimi preveč.«
Kdo je kriv, da nekod stopi hitreje proti zasvojenosti?
»Zelo preprosto povedano -vsak je sam kriv. Okolje, družba, težave, to je sicer pomembno, toda najpomembnejši je lastni delež pri vsem tem.«
Najbrž je koristno vedeti, ali vsi tisti, ki že imajo težave z alkoholno zasvojenostjo, sploh berejo takšne priročnike, kot je na primer vaš?
»Spoznavanje teorije odvisnosti od alkohola, ki je predstavljena v tej knjigi, je že dolga leta, odkar se v Sloveniji ukvarjamo s sodobnim zdravljenjem alkoholizma, je obenem tudi nujni del zdravljenja. Ni nujno, da bodo brali mojo knjigo. Res pa je, da ljudje vse več sprašujejo, tudi po telefonu, iščejo informacije, nasvete, kaj je z njimi ali s
Vse tole zveni dokaj črnogledo, vendar je dejstvo, da je vse, kar je povezano z odvisnostjo od alkohola, z življenjem v zasvojenosti z alkoholom, v resnici še bolj temačno, kot se mi je to posrečilo opisati v tej knjigi.
kajšnjo pozornost, lotil malce drugače. Ni se mu zdelo potrebno s knjigo »reševati« vseh, ki so že zasvojeni, pač pa na zanimiv način slika poti, ki nas vodijo proč od zasvojenosti. Morda je zanimivo tudi to, da avtor ne uporablja več ali pa v manjšem obsegu besede alkoholik, pač pa skoraj dosledno le človek zasvojen z alkoholom, tudi ne alkoholizem, pač pa zasvojenost. Nekaj svojih pogledov na problem zasvojenosti pri nas je avtor ob udeležbi dr. Leva Milčinskega in dr. Jožeta Lokarja povedal tudi na predstavitvi knjige sredi tega tedna.
»Knjiga je res zasnovana kot nekakšen priročnik samopomoči, kar pa je najpomembneje, temelji na praktičnih izkušnjah, lahko bi rekel, da temelji na praktičnem delu z našimi ljudmi, ki jih je ujela zasvojenost z alkoholom. Vendar pa ne pišem
Kdo je zasvojen?
In zakaj naj bi sploh nehali piti za dlje časa (vsaj za pol leta)? Zato, ker ste nedvomno prepričani, da lahko kadarkoli in za kolikor časa hočete, prekinete pitje. Prepričajte se torej, ali je to tudi res. Spoznali boste, da to ni preprosto. Morda boste spoznali, da tega sploh ne zmorete in boste morali poiskati pomoč. Dokažite si torej, da niste zasvojeni in abstinirajte. (Pri tem kaže poudariti, da to velja tudi za pivo, ki je tudi alkoholna pijača. Nevarna zmota je tudi brezalkoholno pivo). Takšen poskus bo čisto jasno povedal, kakšen je vaš odnos do alkohola, kaj vam alkohol v življenju pomeni.
le o tem, pač pa se mi zdi pomembno pisati tudi o človeku samem, takem, kot je, ne o alkoholu in odvisnosti. Če vemo, kakšni smo, si lažje preprečimo pot k odvisnosti od alkohola. Kajti začetniki k zasvojenosti smo pač vsi. Samo veliko nas bo, upam vsaj, pri tem tudi ostalo. Kakšno znanje o tem, pa nikoli ni odveč.«
Ali smo potemtakem vsi nekakšni kandidati k zasvojenosti?
»Večinoma se sicer rodimo kot abstinenti. Ta večinoma je upravičen, saj se nekateri otroci že rodijo z alkoholom. Na svoji življenjski poti potujemo v center odvisnosti od alkohola. To poznamo, nekateri ostanejo vse življenje zmerni ali obvladani pivci alkohola, drugi narede daljši korak proti zasvojenosti. Tem je namenjena tudi večidel knjige.«
Zanimivo je verjetno, da v svetu potrošnja alkohola upada, težave, ki jih ta povzroča, pa ne. Je tako tudi pri nas?
V svetu in pri nas so iskali in še iščejo vzroke za odvisnost v raznih kemičnih dogajanjih v telesu. To pomeni, da so iskali neke razlike v teh dogajanjih pri tistih ljudeh, ki so postali odvisni. Preprosto rečeno, vprašali so se, ali je alkoholikovo telo (celice, molekule v njem), kaj drugačno od telesa tistih, ki ne postanejo alkoholiki. Odgovora, ki bi bil zanesljiv, doslej še niso dobili. To pomeni, da telo alkoholika in dogajanja v njem niso drugačna od telesa nealkohojika in dogajanj v njem.
»Predvsem je težavno ugotoviti, ali potrošnja alkohola, upada ali ne. Statistika zajema pač le prodani alkohol v trgovini, vse drugo, in tega ni tako malo, pa gre seveda mimo statistike. Težave pač so in ni ga strokovnjaka, ki bi lahko povedal, ali se bo medicina tudi po letu 2000 v taki meri morala spopadati s problemom zasvojenosti. Če bi
svojci glede odnosa do alkohola. Ti bodo našli marsikaj v knjigi, na primer vprašalniki bodo zelo koristni.«
Kdo se pri nas odloča za zdravljenje zasvojenosti?
»Zelo različno. Odvisno, kakšne so posledice, te namreč silijo v zdravljenje. Morda je malo manj višje izobraženih. To pa seveda še ne pomeni, da ta sloj kaj manj pije, recimo manj kot kvalificirani delavci. Statistika včasih ne kaže prave slike: če je recimo gradbeništvo v krizi, bodo gradbena podjetja prisilila v zdravljenje domala vse delavce, ki prekomerno pijejo. To pa seveda ne pomeni, da je alkoholizem v gradbeništvu porastel.«
Ali lahko predvidimo svojo odvisnost od alkohola?
»Na to vpliva človek sam s svojim telesnim ustrojem in družba, okolje vsekakor. Medsebojno delovanje alkohola in ostalih dveh sklopov pa lahko privede do odvisnosti. Brez dvoma je recimo telesni ustroj človeka pomemben: nekateri se že pri prvem stiku z alkoholom odzivajo drugače kot drugi. Verjetno gre tu za prisotnost oziroma odsotnost encimov v telesu: za vzhodnjake je na primer značilno, da izredno slabo prenašajo alkohol. Toda to je le en dejavnik, ki pripomore ali pa zavira pot k zasvojenosti. Gre pa za sklop cele vrste dejavnikov in napovedi, vsaj zanesljive, enostavno ni. So le možnosti in od človeka je odvisno, kaj naredi z njimi.« Lea Mencinger
Foto: Gorazd Šinik
Petek, 20. januarja 1989
zanimivosti. reportaža
13. STRAN ^mmSSSSS^OLAE
Pavla Grahek, škofjeloška občinska nagrajenka
Veliko moraš dati, da dobiš nekaj nazaj
Škofja Loka, 18. januarja - Med prejemniki nagrad za dobro delo, ki jih vsakega januarja, ob občinskem prazniku, podeljujejo v Skofji Loki, je letos tudi Pavla Grahek, učiteljica glasbene vzgoje in pevo-vodkinja v osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku. Na tej poti izgoreva že trideseto leto.
Pred dvema letoma ste prejeli republiško Gallusovo plaketo, zdaj še občinsko nagrado. Kaj pravite k temu?
»Priznanje je gotovo potrditev, da sem nekaj naredila.«
Menda se počasi odpravljate v pokoj?
»Ja, še naslednje šolsko leto. Tako vsaj mislim. Delo z otroki na glasbenem področju me po eni strani zelo zadovoljuje, vendar pa terja tudi ogromno energije, ustvarjalnosti, iskanja. Zelo veliko moraš dati, da nekaj dobiš nazaj.«
Pa ne boste kar nehali?
»Gotovo ne, stik s pevci, vsaj z enim zborom, bom obdržala.«
Zdaj vodite kar štiri, pri enem pojete, razen tega učite glasbeni pouk učence od četrtega razreda naprej. Kje je največ veselja?
»Ne bi mogla reči, z vsakim je po svoje lepo delati. Najmlajši, otroci prvega in drugega razre-
da, so nadvse prisrčni, radi pojejo, pevci iz tretjega in četrtga razreda so zelo dojemljivi, vodljivi, mladinski zbor, kjer je že trigla-sno petje, je mikavno zahteven. Škoda, ker fantje nočejo prepevati, saj bi njihovi glasovi dah zboru posebno barvitost.«
Z zbori sodelujete na šolskih in drugih proslavah, na občinskih in gorenjskih pevskih revijah, svojčas ste blesteli na festivalih v Celju, snemali za radio in televizijo. Najbolj opažen dosežek pa je vsekakor izvedba spevoigre Radovana Gobca Kresniček z otroškim zborom, ki je doživela štirinajst dobro obiskanih predstav. Načrtujete še kaj podobnega? »Za naslednje leto, za slovo od šole, nameravam pripraviti še eno igro s petjem. Upam vsaj.«
Kako je z repertoarji za otroške in mladinske zbore, ste zadovoljni z izbiro skladb, ki so na voljo?
»Ne posebno. Literature je premalo, pesmi so izpete, sama pa imam zelo rada kaj novega. Prejšnja leta sem večkrat izbrala kakšno besedilo in prosila skladatelje, predvsem Janeza Močnika, Miro Voglar in Marjana Gabrijelčiča za uglasbitev. To so bile prikupne novitete, ki so jih tudi otroci zelo radi peli.«
Zunaj rednega dela v šoli prepevate še v mešanem zboru Lubnik in vodite zbor vzgojiteljic?
»Ja, dogaja se, da v celem tednu nisem prosta niti en večer. Vendar mi ni žal. Z vzgojiteljicami zelo rada delam. Začele smo kot priložnostni zbor za lansko proslavo 40. obletnice organiziranega varstva otrok v Skofji Loki. Proslava je bila mimo, pevke pa so bile tako navdušene, da niso hotele odnehati. V glavnem pojemo ljudske pesmi, ki jih popestrimo z nekaterimi umetnimi.«
Pa še nekaj besed o glasbenem pouku v šoli. Kaj problemov?
»Niti ne. Razen tega, da nekaterih učencev glasbeni pouk ne zanima, da ga ne jemljejo resno, nekoliko morda tudi zato, ker so ocene opisne. Glasbeni pedagogi smo predlagali, naj bi vsaj za sedmi in osmi razred, ko je v programu zgodovina glasbe, vrnili številčne ocene, vendar se v slovenski anketi učenci in starši za to niso ogrevali in tako ostaja pri opisnih ocenah. Mislim, da tudi na škodo otrok, ne le učiteljev, ki imajo zato morda nekaj več težav z disciplino v razredu.«
H. Jelovčan
Jahalni center v Podvinu
V Podvinu je lanskega junija Gregor Mihelčič z Bleda pričel z dokaj nenavadno dejavnostjo. Odprl je namreč pokrit jahalni center, ki je za sedaj edini v Jugoslaviji, razen Lipice. Objekt je sicer še v gradnji, saj je v načrtu še nekaj dograditev in zunanjih del za izpust konj ter zunanja maneža. Že sedaj pa je v hlevskih boksih kar nekaj konj v oskrbi, štirje konji pa so last Gregorja Mihelčiča.
Jahalni center, ki je v osnovi povezan s hotelom Podvin, ponuja s svojo dejavnostjo šolo jahanja, sprejema v oskrbo konja ali pa «a sprejme na trening. Najbolj pa je v času zimskih počitnic zanimiva ponudba, ki so jo pripravili za začetnike jahanja. To je paket 10 lonž po 20 minut najosnovnejšega jahanja na štirih zelo dobrih konjih, za staro in mlado. Seveda pa se učni program prilagaja tflede na sposobnost jahalcev. Vodja šole jahanja je lastnik centra Gregor Mihelčič, ki je sam odlični jaha-lec. Za seboj ima jahalno šolo v Lipici in pa štiri leta poučevanja v centru Lipica. Precej izkušenj v delu s konji in samega jahanja pa si je pridobil v tujini, saj je opravil šolo v Angliji, kjer je jahal v eni izmed najbolj zvenečih hlevov. Prvi teden počitnic v njegovih sedlih nabira znanje 23 mladih nadebudnežev. Tudi cena paketa v primerjavi s smučanjem ni visoka. 10 jahalnih lonž stane 15 starih milijonov, v kar je všteto poučevanje in pa konj z opremo. Fotoreportaža: Gorazd Šinik
Minerva v kasu z eno od najmlajših učenk med vajo stoječega Gregor Mihelčič med poučeva-kasa z rokama na hrbtu njem
Pokrita jahalnica v popoldanskem času, ko je največ tečajnikov.
Minerva na povodcu s tečajnico pod budnim nadzorom Gregorja Mihelčiča
Jože Arh
Letošnje najvišje priznanje za izredne dosežke na metalurškem področju, Pantzovo nagrado, je prejel diplomirani inženir metalurgije, Jože Arh, glavni tehnolog obeh jeseniških jeklarn. Jože Arh je vse od leta 1946 zaposlen v jeseniški Železarni; najprej kot strojni ključavničar, kasneje kot tehnik, nato pa je po dokončanem študiju v Ljubljani postal asistent v martinarni. Vsa ta leta se je ukvarjal z raziskavami in stalno sledil vsem tehnološkim novostim v svetu. Inženir Jože Arh se je pri svojem delu stalno izpopolnjeval, odlično zna nemško in angleško, potoval je po svetu, že dvajset let je glavni urednik osrednje metalurške revije Železarski zbornik. Zanj je napisal veliko, okoli dvajset strokovnih člankov. Petindvajset let je poučeval jeklarstvo na železarski metalurški šoli.
»Ponosen sem, da so me s podelitvijo Pantzove nagrade uvrstili med znane in priznane metalurge, ki so slovenski in jugoslovanski metalurgiji veliko dali: inženirji Karba, Gabro-všek, Prešeren, Čop, Kiirner in drugi,« pravi inženir Jože Arh. »Moje delovno področje je bila vedno jeklarska tehnologija, vse od leta 1965, ko smo dobili velike peči in pri modernizaciji jeklarstva tudi dosegli kar precejšnje uspehe. Vedeli smo, da bomo dobro gospodarili le tako, če bomo stalno sledili napredku v svetu. Moje delo je bilo še posebej usmerjeno v sekundarno obdelovanje jekla v ponvici. Leta 1982 smo dobili moderno napravo za vpihovanje jekla, bil sem med iniciatorji za vakuumsko tehnologijo. Že tedaj smo bili v Jugoslaviji med prvimi po tehnološki modernizaciji in šele nato so nam sledili drugi.
Nova jeklarna na Beli je med najsodobnejšimi pri nas in v svetu. Jeklo se izdeluje po duplex - postopku; v peči se le raz-tali, oksidira in vliva v ponvice po najbolj modernem postopku. Delamo že najbolj kvalitetna jekla - tudi v stari jeklarni smo uvedli kontinuirano vlivanje, ki predstavlja najcenejši način pridobivanja jekla. Po mojem trdnem prepričanju je nova jeklarna povsem upravičila obstoj, saj že presegamo planirano proizvodnjo. Zato, ker najbolj kvalitetna jekla še vedno uvažamo, je nadvse pomembno, da jih za domače tržišče izdelujemo tudi sami: tako dinamo za elektroindustrijo in druga, ki jih zahteva tržišče.«
Inženir Jože Arh je tudi solastnik patenta, naprave za legira-nje jekla s svincem. Leta 1972 so patent uvedli v proizvodnjo in še danes se uporablja, saj so s svincem legirana avtomatna jekla precej iskana.
»Brez skupinskega dela in strokovnjakov, s katerimi vsa leta sodelujem, takih uspehov ne bi dosegli. Vedno nam je bil cilj uvedba visoke tehnologije v proizvodnjo, intenzivno smo spremljali napredek v svetu in sodelovali z najbolj znanimi tujimi strokovnjaki. Sodelovanje med nami sloni na prijateljskem odnosu. Pomembno nam pomaga ljubljanski metalurški inštitut.
»Moje delo,« nadaljuje Jože Arh, sicer doma iz Mošenj, zdaj pa že več let živi na Bledu, »je vsekakor tudi rezultat prizadevanj nekdanjih in sedanjih jeseniških metalurgov, ki so mi bili zaradi strokovnosti in znanja vedno zgled. Kljub temu pa se moraš tudi sam vedno učiti in izpopolnjevati, zato bi vsem mladim svetoval, naj se čimveč učijo. Tudi jezikov, kar je za majhen slovenski narod pomembno. Sam sem včasih imel možnost, da sem lahko potoval po svetu in si nabiral izkušenj To pa bi želel tudi mladim strokovnjakom, kajti le tako bomo lahko hodili v korak s svetom.«
D. Sedej
Devet desetletij planinstva v Kranju
Alpski svet približati prebivalstvu
Kranj, 18. januarja - Šest let po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva, 1899. leta, je zaživela tudi kranjska podružnica. Okoliškemu prebivalstvu je kazala pot v gore, kar je še vedno osnovno poslanstvo sedanjega Planinskega društva v Kranju. V njem je združenih več kot tri tisoč članov, vendar planine obiskuje mnogo več ljudi. Prav zato si bo društvo prizadevalo, da bi jih čimveč seznanilo s posebnostmi alpskega sveta, ki jih je treba ohraniti tudi za Prihodnje rodove.
Kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva, v kateri so se poleg trgovcev povezali tudi mnogi iz vrst intelektualcev, je v času njene ustanovitve pomenila pomembno protiutež germanizaciji naše dežele. Člani podružnice so že ob 10. obletnici ustanovitve odprli Prešernovo kočo na Stolu, pozneje Pa so upravljali tudi Valvasorjev dom pod Stolom in Zoisovo kočo na Kokrškem sedlu. Razen tega spodbujali planinsko pohod-bistvo in utrjevali družabno vzdušje med naprednim slovenstvom. Pred drugo svetovno voj-n° je iz nje zrasla močna akademska skupina - sestavljali so j° Beno Andervvald, Cene Malovrh, Ciril Hudovernik in drugi,
ki
je posegala tudi po uspehih v
alpinizmu.
jjov razcvet v novih časih
, Po osvoboditvi domovine so *ta 1946 formirali Planinsko ^■uštvo Kranj, ki je pod vodnom prvega predsednika Črto-^lra Zorca zakorakalo v pionir-jko obdobje prenove naše deže-* • Društvu so zaupali v oskrbo eško kočo in dom na Krvavcu, Jer je bilo treba marsikaj po-
praviti. Še več udarniških ur so planinci opravili med izgradnjo hotelov na Šmarjetni gori in Krvavcu; pri slednjem so poskrbeli tudi za napeljavo vode in elektrike. Žal je bil to prezajeten zalogaj za malo društvo, ki je 1972. leta predalo oba objekta v občinske roke. Bolj posrečene so bile naložbe v izgradnjo planinskih postojank. Najprej je 1959: leta zrasla koča na Kališču, 1977. leta pa so kranjski planinci odprli še nova domova na Gospinci in Ledinah.
Ob skrbi za razvoj planinskega gospodarstva je društvo imelo razumevanje še za druge dejavnosti svojega članstva. Po letu 1947, ko so osnovali svoje moštvo reševalcev in alpinistični odsek, je bilo med mladimi veliko zanimanja za vzpone v gorah. Več kranjskih alpinistov je bilo uspešnih v domačih in tujih stenah; leta 1962, na primer tudi naveza Travnik - Ekar, ki se je skupaj z jeseniškimi alpinisti povzpela po smeri VI. težavnostne stopnjama Mont Blanc. Leto zatem je društvo sodelovalo pri prvi slovenski alpinistični odpravi v Kavkaz. K slovesu našega alpinizma v svetu pa so pozneje pripomogli tudi kranj-
ski alpinisti Iztok Belehar, Tomaž Jamnik, Tone Perčič, pokojni Nejc Zaplotnik, brata Marko in Andrej Stremfelj, v zadnjem času pa zlasti sedanji načelnik alpinističnega odseka pri PD Kranj Tomo Česen.
Društveno delo bogatijo sekcije_
V društvu, ki sedaj združuje okoli 3400 članov, je delo organizirano v več odsekih. Odsek za
Društveno delo bogatijo tudi dejavnosti v sekcijah po delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah. Med prvimi je sedaj najmočnejša planinska sekcija v kranjski Iskri, na terenu je najbolj uspešna sekcija v Naklem, med osnovnošolci pa so najmarljivejši planinci iz OŠ Simon Jenko, ki jih vodi Franc Be-nedik.
Vodstvo društva je upravičeno ponosno na uspehe članstva. Predvsem se lahko pohvali, da tri društvene postojanke vsako
Visoki jubilej bo PD Kranj zaznamovalo z več dogodki. Spomladi bo izšla društvena kronika pod naslovom Ljudje v gorah, ki jo je uredil prof. Marjan Krišelj. Takrat sta v načrtu tudi posveta o uvajanju planinstva v šolske programe in izkoriščanju gorskega sveta z njegovimi uporabniki. Poleti bodo organizirali planinska tabora na Jezerskem in Vršiču ter slikarsko kolonijo na Ledinah. Društvo bo podprlo alpiniste pri vrhunskem vzponu, organiziralo pa bo tudi večjo vajo gorskih reševalcev in tradicionalno smučarsko tekmovanje na Ledinah. Praznovanje bo sklenilo s slovesno akademijo, med katero bodo podelili priznanja.
planinsko gospodarstvo ima na skrbi koče in druge objekte v gorah. Odsek za planinska pota nadzira in vzdržuje okrog 200 kilometrov poti. Odsek za pohod-ništvo in vodništvo prek vsega leta organizira številne izlete. Mlade povezujeta pionirski in mladinski odsek, vključujejo pa se tudi v alpinistični odsek. Manj redno od teh je delo odsekov za propagando in za varstvo narave.
leto poslujejo brez izgub. Gotovo je pomembno, da so bili številni dosedanji izleti, za katere skrbi blizu 30 planinskih vodnikov in 10 gorskih vodnikov, varni in tudi prijetni za udeležence; obenem so na njih vzgojili mnoge nove planince. Prav tako ni moč prezreti vrhunskih dosežkov alpinistov in nesebičnega prostovoljnega dela gorskih reševalcev.
Kranjska koča na Ledinah, zadnja pridobitev PD Kranj, privablja poleti poleg planincev tudi smučarje na bližnji ledenik pod Skuto — Foto: S. Saje
Smelo v novo desetletje
Aktivnost članstva je najboljši porok, kot ocenjuje sedanji predsednik PD Kranj Franc Ekar, da se morebitne slabosti hitro odstranijo. Seveda bodo morali v prihodnosti nekatere stvari tudi izboljšati, oziroma jih spremeniti v korist društva. Bolj kot doslej bo treba poudariti dolžnosti članstva in čimveč članov zajeti v skupne društvene akcije, od sodelovanja pri raznih delih do pomoči pri izletništvu. Mlade bo treba navdušiti tudi za prevzemanje funkcij, saj je to sedaj najmanj priljubljeno delo. Morda ena najtežavnejših nalog bo usmerjanje alpinizma v klasično smer, saj planinska organizacija potrebuje kadre s tovrstnimi izkušnjami za reševal-sko službo. Razen tega si bo dru-
štvo prizadevalo za ustrezno razmejitev ekspedicionizma od društvene do zvezne ravni ter ponovno vključevanje znanstvenega dela vanj.
Morda še pomembnejša od tega bo stalna vzgoja vseh obiskovalcev gora - ne le članov društva - za razumno in skrbno početje v naravi. Med ljudmi, ki živijo v alpskem svetu, bo namreč treba širiti spoznanje o nujnosti ohranjanja njegovih značilnosti. V ta okvir sodi tudi pobuda kranjskega planinskega društva za formiranje krajinskega parka v Kamniških Alpah. Temu pa so prilagojeni tudi načrti društva, ki ne predvidevajo izgradnje novih objektov. Novo kočo je lažje narediti, kakor potem ohranjati naravo okrog nje, se zavedajo v vodstvu PD Kranj. .    _ '
Stojan Saje
Pred razpletom hokejskega državnega prvenstva
Sedaj bo šlo zares
Nocoj bo na sporedu zadnje kolo predtekmovanja v prvi zvezni hokejski ligi. Kdo bo šel v polfinale, je že znano. To so Medveš-čak Gortan iz Zagreba, Kompas Olimpija iz Ljubljane, Jesenice in Partizan iz Beograda. Čeprav drevišnje kolo vsaj o najboljših Štirih ne odloča, bo vseeno zanimivo. Posebno vroče utegne biti pod Mežakljo, kjer bo derbi večnih tekmecev Jesenic in Olimpije. Jeseničani, uradni državni prvaki, verjetno v tekmo ne smejo iti brez ambicij za zmago, saj imajo z Olimpijo letos zaradi porazov neporavnane račune, prav tako pa ne bi bilo odveč ponovno zmagati na domačem ledu z odličnim nasprotnikom. Olimpija je le Olimpija, Jeseničani pa so državni prvaki in s tem naslovom se ne kaže igrati. Jeseničani imajo možnosti za zmago, saj je Olimpija v zadnjem kolu igrala z Medveščakom Gortanom presenetljivo slabo, Jeseničanom pa bi se lahko odprlo, saj ne zadevajo, čeprav so boljši v igri.
Nocoj bi morala biti zmaga edini cilj jeseniških hokejistov. Nadigrali bi neposrednega tekmeca v polfinalu in tudi na račun zmage dobili pred njim psihološko prednost, obenem pa vrnili že precej omajano zaupanje občinstva v njihovo sposobnost dobro igrati. Čeprav nimamo pravice za vsako ceno terjati od Jeseničanov le zmage in se bomo morali kdaj zadovoljiti tudi s slabšo uvrstitvijo in ne le s prvimi mesti, lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo na domačem ledu znašli, kot je treba in zmagali, saj realno od Olimpije niso veliko slabši oziroma če sploh so. Splača se torej potruditi. Zaradi ugleda jeseniškega hokeja, zaradi mnogih navijačev, ki jih imajo Jeseničani po Sloveniji, in konec koncev tudi zaradi sredstev, ki jih Jeseničani vlagajo v hokej, ta pa niso majhna.
J. Košnjek
Zimski karate seminar v Kranju
Prideta svetovna mojstra
Kranj, 18. januarja - Karate klub Kranj prireja med zimskimi počitnicami, med 19. in 24. januarjem, zimski seminar karateja, za katerega se je po zadnjih podatkih prijavilo 160 karateistov in trenerjev iz 15 slovenskih klubov ter gostov z avstrijske Koroške. Posebna zanimivost in in privlačnost seminarja bo sodelovanje dveh uglednih mojstrov karateja iz Velike Britanije. V Kranj bo prišel angleški mojster karateja in trener Terry Daly, z njim pa bo prišel v Kranj tudi njegov najboljši učenec, evropski in svetovni prvak Otto Wayne. Oba vadita tradicionalno Uechi Ryu šolo karateja. Terry je začel trenirati v Združenih državah Amerike pri vodilnem mojstru Georgu Mattsonu, šolal pa se je tudi v sloviti japonski šoli v Okinavvi. Bil je tekmovalec, na različnih prvenstvih je osvojil nad 80 kolajn, sedaj pa je trener in je vzgojil že vrsto odličnih tekmovalcev. Otto Wayne je eden njegovih učencev. Je evropski mladinski in članski prvak, na lanskem svetovnem prvenstvu pa je z reprezentanco Velike Britanije osvojil zlato kolajno. Tečajniki bodo glede na znanje razdeljeni v dve skupini, ki bosta vadili v telovadnici osnovne šole Bratstva in enotnosti na Planini. Tečaj bodo tudi dvakrat odprli za javnost. Jutri, 21. januarja, med 14. in 16. uro bo tekmovanje, tokrat v športni dvorani na Planini. V ponedeljek, 23. januarja, pa bo memorialni Uechi Ryu trening, na katerem bodo sodelovali kranjski karateisti. Torej, na Planini bomo lahko spremljali karate na najvišji ravni.
J. K.
Skupščina kranjskih vaterpolistov
Cilji so jasni: prvo ali drugo mesto članske ekipe
Kranj, 18. januarja — S programsko volilno letno skupščino so vaterpolisti Triglava iz Kranja podali smernice za naprej in pregledali delo v minuli sezoni. V zadnji sezoni je bil vaterpolski klub Triglava uspešen kot že dolgo ne. Člansko moštvo Triglava, ki je igralo v drugi zvezni vaterpolski ligi, je zastavljene cilje uresničilo, saj so bili na koncu prvenstva tretji, s čimer so napredovali v novo B zvezni ligo. Prvak je bilo Primorje z Reke, ki se je uvrstilo v prvo A zvezno ligo, ki se prične 4. februarja. Po reorganizaciji v klubu se je od VK Triglava poslovil članski trener Mladen Kuštrak iz Zagreba. Njegovo mesto je prevzel domači trener, ki je doslej vodil pionirsko vaterpolsko šolo, bil trener pionirjev in kadetov, Rado Čermelj. Cilji članskega moštva so jasni, saj načrtujejo, da bi se v novoustanovljeni prvi B zvezni ligi morali uvrstiti na prvo ali drugo mesto, ki peljeta v superfinale prve zvezne lige, ki bo nato odločal, kdo bo igral za državnega prvaka.
Dosedanji predsednik kluba Iztok Krašovec, ki bo tudi predsednik naprej, je pojasnil reorganizacijo kluba, ki so jo vsi potrdili, saj so njihovi načrti jasni, le več operativnosti bo potrebno pri delu članov izvršnega odbora. Spremembe bodo tudi v statutu VK Triglava. Skupščina je tudi potrdila listo članov predsedstva kluba.
Predsednik je ostal Iztok Krašovec, podpredsednik je Matjaž Rakovec, sekretar kluba pa Matjaž Brinovec, finanči sekretar je Stanka Vinšek, gospodar pa Tone Polšak. Šef strokovnega štaba je Rado Čermelj, člana tega štaba sta Ljubo Čalič, Tomo Balderman, ki je vodja ekipe, vodja odbora za informiranje je Verko Čpajako-vič, vodja za splošne zadeve pa je Matjaž Ribnikar.
Vendar vsi ti člani izvršnega odbora in ostali ne smejo samo skrbeti za cilje prvega članskega moštva, temveč morajo vsi zavzeto delati tudi za podmladek v klubu, od šole vaterpola naprej. Le s prizadevnim delom s podmladkom se dobijo dobri domači igralci vaterpola.
'        D. Humer
INTERTRADE pokrovitelj šahovskega festivala Bled
Bled, 19. januarja — Šahovski festival na Bledu je postal največja mednarodna slovenska šahovska manifestacija. Vsebuje odprte mednarodne šahovske turnirje za člane, članice in veterane ter turnirje v aktivnem (skrajšani čas) in hitropoteznem šahu. Pa ni bilo vedno tako. V začetku je bil festival manjša prireditev, ki jo je podpiral hotel Park na Bledu, potem pa še vse druge gostinsko turistične organizacije na Bledu.
Letošnji festival bo deseti po vrsti, potekal bo od 23. februarja do 5. marca v bistroju hotela Toplice na Bledu pod novim nazivom INTERTRADE ŠAHOVSKI FESTIVAL. Naše znano podjetje za mednarodno trgovino INTERTRADE je prevzelo pokroviteljstvo in s Šahovsko zvezo Slovenije podpisalo tozadevni dolgoročni sporazum.
Intertrade je tudi v prejšnjih letih na razne načine podpiral festival, med drugim njegov Izobraževalni center v Radovljici že vrsto let daje na voljo za izvedbo festivala računalnik IBM PC in programerja. Tako je bil šahovski festival na Bledu prva šahovskaprireditev v Jugoslaviji, ki je bila vodena s pomočjo računalnika.
Omeniti je treba, da poleg Intertradea šahovski festival na Bledu podpira še vrsta gorenjskih podjetij, kar mu omogoča dolgoročnost, gorenjskemu in slovenskemu šahu pa boljše čase.
Organizacijo festivala ima tudi naprej Šahovska zveza Gorenjske iz Radovljice.
„ > V. Perovič
ureja jože kosnjek
Izbor najboljših alpinistov in plezalcev
V vrhu tudi Gorenjci
Kranj, Bistrica pri Tržiču, 17. januarja - Skupina za informiranje in dokumentacijo pri Planinski zvezi Slovenije je že drugič opravila izbor alpinističnih in plezalskih dosežkov. Kot so pokazali rezultati ankete, so se lani uvrstili med najuspešnejše tudi Petra Vencelj iz Kranja pri plezalkah in Srečo Rehberger iz Bistrice pri Tržiču pri plezalcih. To je bil povod za krajši pogovor z njima o športnem plezanju.
Poleg Vencljeve in Rehber-gerja se je v vrh tokratnega izbora uspelo uvrstiti še nekaj članov gorenjskih alpinističnih odsekov. Med alpinistkami si je drugo mesto (za Lenarčičevo iz Ljubljane) priborila Betka Gali-čič iz Hotovelj pri Poljanah, med plezalkami pa je bila druga Nu-ša Romih iz Bistrice pri Tržiču. Drugo mesto je pripadlo tudi Tomu Česnu iz Kranja med alpinisti (za Silvom Karom iz Kamnika). Prek sto slovenskih alpinistov in plezalcev, ki so izpolnili anketno gradivo, je razen uspešnosti svojih kolegic in kolegov ocenilo v drugem delu še najkakovostnejše vzpone in alpinistične smuke.
»Jeseni 1984. leta sem se pridružila tečajnikom kranjske alpinistične šole,« se spominja Petra Vencelj, 21-letna študentka zemljepisa in umetnostne zgodovine iz Kranja, sicer pa članica AO Železničar iz Ljubljane, »kjer sem pridobila osnovno znanje. Že kot pripravnica sem opravila okrog sto vzponov, največ v stenah domačih gora. Da bi bila čimbolj pripravljena zanje, sem trenirala v plezalnih
vrtcih. Tam sem se spoznala s športnim plezanjem in se navdušila zanj. Zaenkrat nimam veliko vzponov te vrste, vendar so nekateri od njih precej težavni, zlasti smeri Mozartove kroglice in Tri srca v Dolžanovi soteski (obe 8 + ). Med odpravo v Ameriko lansko poletje pa sta mi uspela v Smith rocku dva zahtevna vzpona, smer Latin lo-ver in še težja Almost nothing.«
Dve desetletji tržiškega hokeja
Tržič, januarja — Pred dvajsetimi leti so v Tržiču prvič lahko gledali pravo hokejsko tekmo. Leta 1968 je bila namreč ustanovljena sekcija pri TVD Partizan Tržič, ki se je imenovala Hokejsko drsalni klub. Mladi fantje, doma okrog Virja, so tamkaj usposobili primerno naravno površino in uredili ogrado ter tako napravili osnovo kasnejšemu drsališču za Vir-jem, ki je še danes zelo pomembno.
Tržiški hokejisti so po ustanovitvi kar 14 let nastopali v slovenski hokejski ligi, bili dvakrat celo najboljši, vendar zaradi pomanjkanja denarja niso startali v višjem rangu tekmovanja. Ko slovenske hokejske lige ni bilo več, so se vključili v bolj rekreativno medobčinsko hokejsko ligo na Gorenjskem, kjer so nastopali vse do leta 1986, ko je tudi ta liga razpadla. Tega leta pa je drsališče za Virjem prizadela tudi naravna nesreča, saj je zemeljski plaz kot posledica hudega vetra kar za dve sezoni onemogočil uporabo ledene površine.
Krog zagnancev pa se zaradi tega ni zmanjšal. Skupaj z drugimi dejavniki v občini so hokejisti poprijeli za delo ter usposobili iedeno ploskev za drsanje. Danes je drsališče za Virjem pravi mali ledeni stadion z novo ogrado, tribunami, brunarico z bifejem, osvetljavo, tako da je s tem spet izpolnjen še dodatni moment, ki je ves čas družil tržiške hokejiste — organizirati drsanje za čim večje število ljubiteljev drsanja v Tržiču. Prav rekreacijsko drsanje je bila v Tržiču pozimi ena glavnih oblik poceni športne rekreacije.
20-letnico organiziranega drsanja in hokeja v Tržiču bodo hokejisti proslavili v soboto, 21. januarja 1989, ko bodo ob 18. uri pripravili hokejsko tekmo, v kateri se bodo med seboj pomenili skoraj vsi nekdanji igralci. Hokejisti vabijo k ogledu in proslavljanju njihovega jubileja vse nekdanje navijače ter prijatelje hokeja ter vse druge občane, saj se obeta zanimiv in privlačen dvoboj. Vstopnina bo 3.000 dinarjev za odrasle, ter 2.000 dinarjev za otroke, namesto vstopnice pa bo vsak gledalec prejel značko HDK Partizan Tržič.
J. Kikel
Vaterpolo
Vaterpolisti Triglava ne počivajo
Kranj, 18. januarja — Člansko moštvo Triglava iz Kranja, ki bo v letošnji sezoni igral v novoustanovljeni prvi B zvezni vaterpolski ligi, se vneto pripravlja za prvo kolo, ki se bo začel 4. februarja. Kranjski Triglav bo v bazenu Tivoli gostil Budvo. Kranjski vaterpolisti resno računajo na eno prvih dveh mest, ki peljeta v superfinale za naslov državnega prvaka.
V času priprav so odigrali že veliko težkih turnirjev. Igrali so tudi trening tekme v Trstu s Triestino in tudi v Ljubljani SO gostili to ekipo. Ta čas je člansko moštvo pod vodstvom trenerja Rada Čermelja na pripravah na Reki. Pred odhodom na Reko so imelj še mali turnir v Zagrebu. Premagali so Mladost Obučo II in izgubili s konkurentom v prvi B ligi Medveščakom.
Izidi: Mladost Obuća II : Triglav
10 : 14, Mladost Obuća II : Med-veščak 13 : 11, Medveščak : Triglav 12 : 11; Vrstni red: 1. Triglav, 2. Medveščak, 3. Mladost Obuča II.
V zimskem bazenu v Kranju je bil VK Triglav organizator pionirskega turnirja. Na tem turnirju so nastopili Medveščak iz Zagreba, Primorje iz Reke in dve domači moštvi. Najboljšo igro so pokazali pionirji Medveščaka, ki so osvojili tudi prvo mesto.
Izidi - Triglav I : Triglav II 8 : 9, Primorje : Medveščak 8 : 17, Triglav I : Primorje 10 : 16, Triglav
11 : Medveščak 6:11, Triglav II : Primorje 10 : 12, Triglav I : Medveščak 4 : 2. Tekme so sodili sodniki iz Kranja: Rakovec, Podvrš-ček in Stariha; Vrstni red — 1. Medveščak 6, 2. Primorje, 3. Triglav II 2, 4. Triglav I 0.
- dh
Na Brdu
Kasaški tabor
Brdo, 19. januarja - Konjeniški klub Ljubljana in rejni center Brdo prirejata v soboto, 21. januarja, 7. tradicionalni kasaški tabor. Program tokratnega tabora je zanimiv. Ob 14. uri bo javna dražba konj Rejnega centra Brdo. Ob 17. uri bo v hotelu Kokra podelitev priznanj najboljšim konjem, rejcem in tekmovalcem v letu 1988. Organizatorji prirejajo tudi sreče-lov, na katerem bo glavni dobitek žrebiček. Srečanje bo zaključeno z dražbo vin iz Vinoteke Brdo. Ljubitelji konj, vabljeni jutri na Brdo.
J. K.
Slednja smer je pri vzponih plezalk v anketi dobila največ točk. Petra o izboru najboljših nekoliko sramežljivo priznava, da je pohvala dobrodošla, obenem pa naglasa, da ji športno plezanje pomeni predvsem sprostitev. Ce bo več možnosti za trening - rada bi vadila skupaj s kranjskimi plezalci na novi umetni steni, pa dovolj denarja za kakšno odpravo, Vencljeva upa še na nove uspehe.
»Veliko lepih stvari sem odkril v športnem plezanju,« razlaga Srečo Rehberger, 27-letni član AO Kranj iz Bistrice pri Tržiču, pa pojasnjuje: »Med kratkimi vzponi se plezalec izogne slabemu vremenu in drugim težavnim okoliščinam, značilnim za klasične vzpone. Posveti se lahko samo plezanju in najde užitek v gibanju, ki lahko vodi k visokim rezultatom. Odkar sem se 1986. leta posvetil športnemu plezanju, mi je uspelo splezati okoli 15 smeri 10. težavnostne stopnje. Lani sem pogosto plezal v tujih gorah; v Italiji sem opravil vzpona v smereh Sortilieges in Futura (ocena 8b - 10 po naši lestvici), kar bi pomenilo državni rekord v primerjavi s šnnr-
tnimi dosežki v drugih panogah.«
Tudi Rehbergerjeva vzpona sta dobila med plezalskimi dosežki najvišji oceni v anketi. Pomembno je, kot ocenjuje rezultate ankete plezalec Rehberger, da je bila opravljena realna primerjava med posamezniki v tej dejavnosti. Žal to ne bo pomagalo odpraviti problemov pri financiranju vrhunskih vzponov, lahko pa bi vplivalo vsaj na upoštevanje alpinistov in plezalcev pri podeljevanju športnih priznanj v prihodnosti.
Stojan Saje
Prosveta zmagala
Tržič, 16. januarja — Za rekreacijsko ligo v odbojki je že vrsto let v Tržiču veliko zanimanje. Tako je bilo tudi letos, saj je v dveh kakovostnih ligah skupaj nastopalo kar 18 ekip ali blizu 200 posameznikov. V manj kakovostni B ligi je bila najuspešnejša ekipa Tib-har, ki je v odločilnem dvoboju premagala ŠD Brezje in si tako priborila pravico nastopiti v prihodnjem prvenstvu v kakovostnejši A ligi, kjer bo zamenjala ekipo Muppet show, ki je bila v A ligi na zadnjem mestu.
Sicer pa je naslov občinski prvakov za leto 1989 osvojila ekipa Prosvete, ki je v odločilnem srečanju premagala ekipo Podljubelj A z 2 : 0, ekipa Blue racers pa je v tekmi za tretje mesto premagala Podljubelj B, prav tako z 2 : 0. Končni vrstni red je bil torej naslednji: 1. Prosveta, 2. Podljubelj A, 3. Blue racers, 4. Podljubelj B, 5. Ka-rantanci, 6. Peko, 7. Koprive B in 8. Muppet show.
J. Kikel
Namiznoteniško prvenstvo
Tržič, 15. januarja — V telovadnici osnovne šole Kokrškega odreda v Križah je bilo letošnje občinsko šolsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki sta ga organizirala ŠŠD Kokrški odred in Na-miznoteniška sekcija TVD Partizan Križe. Nastopilo je 48 najboljših igralcev in igralk iz vseh treh osnovnih šol. Med ekipami je imela največ uspeha ekipa domačega ŠŠD, ki je bila prva tako med učenci kot med učenkami. V dvojicah sta med dekleti zmagali domačinki Erjavec-Muzik pred Keršičevo in Primožičevo (ŠŠD Storžič), med učenci pa sta
zmagala Konic in Snedic pred dvojico Krohne-Stritih (vsi SŠD Kokrški odred).
V konkurenci posameznikov je bil najuspešnejši Aljoša Krohne, ki je v finalu premagal Blaža Konica, v polfinalu pa sta izpadla Klemen Snedic in Matjaž Stritih (vsi Kokrški odred). Med dekleti pa je bila v finalu najboljša Špela Erjavec, ki je premagala Ano Muzik (obe Kokrški odred), v polfinalu pa sta odpadli Alenka Keršič (Storžič) in Mateja Lavtar (Kokrški odred).
J. Kikel.
Šah
Moštveno prvenstvo v aktivnem šahu
Lesce, 18. januarja - Šahovska zveza Gorenjske prireja v nedeljo, 29. januarja, ob 9. uri v Družbenem centru v Lescah gorenjsko moštveno prvenstvo v aktivnem šahu. Moštvo mora imeti štiri člane, dovoljeni pa sta dve rezervi. Vsako moštvo mora imeti dve brezhibni šahovski uri. Kdor je ne more zagotoviti, naj to takoj sporoči Šahovski zvezi Gorenjske, Emil Muri, Zdravstveni dom Kranj, telefon 25 -261.
Drago Šiftar mednarodni sodnik
Lesce, 18. januarja - Znani šahovski delavec Drago Šiftar iz Radovljice je na zadnjem kongresu mednarodne šahovske federacije FIDE v Solunu dobil naziv mednarodnega šahovskega sodnika. Enak naziv je dobil tudi Milan Knežević, predsednik Šahovske zveze Slovenije.
J. K.
L
OD TEKME DO TEKME
Andrej Loc zmagal - Z novim letom so začeli tržiški šahisti z novim ciklusom mesečnih hitropoteznih šahovskih turnirjev. Prvega so organizirali pred dnevi, na njem pa je sodelovalo 17 šahistov. S 13,5 točke je zmagal Andrej Loc, pol točke manj pa sta zbrala Matej Keršič in Franc Skrjanc, Pavel Loc je zbral 12,5 točke, Boris Kogoj na petem mestu pa je zbral 10 točk. - J. Kikel
KOŠARKA - V republiški košarkarski ligi je kranjski Triglav v Novem mestu premagal Novolesa s 95 : 77. Koše za Triglav so dosegli Stavrov, Kastigar, Tadič, Šubic, Horvata in Kolar. Triglav je sedaj na šestem mestu.
V ženski košarkarski ligi je Odeja iz Škofje Loke premagala Metko z 80 : 53. Zadetke za Odejo so dosegle Kržišnik, Baligač, Hajnrihar, Luskovec, Kalan, Maček in Frakelj. Jeseničanke so z 92 : 63 zgubile z Ilirijo, Kladivar pa je z 70 : 61 izgubil v Mengšu.
KEGLJANJE - V republiški moški kegljaški ligi je Triglav premagal Donit s 5261 -^5139. Triglav je prvi, v naslednjem kolu (21. 1.) pa igra doma s Proletarcem. Ženske Triglava pa so zgubile s Konstruktorjem z 2270 : 2383. Kranjčanke so pete, v naslednjem kolu pa igrajo doma z Eto Kamnik.
J. K.
Petek, 20. januarja 1989
/   OBVESTILA, OGLASI
15. stran mmmsgmGLAa
(J
DELAVSKA UNIVERZA „TOMO   BREJC" KRANJ
vpisuje kandidate v:
- ZAČETNI TEČAJ STROJEPISJA (100 ur)
- ZAČETNI TEČAJ STROJNEGA ŠIVANJA (25 ur)
- TEČAJ SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA (120 ur)
Prijave za vpis sprejema tajništvo Delavske univerze vsak dan, razen sobote, od 7. do 15. ure, in sicer do 5. februarja 1989.
Podrobnejše informacije dobite na telefon 27-481
gorenjska obrtna zadruga Kranj
Likozarjeva 1 a tel.: 22-591
PE TRGOVINA
Vse izdelke obrtnikov dobite po konkurenčni ceni, na enem mestu: kovinske, plastične, lesene izdelke, gospodinjske pripomočke, razna čistila, pletenine, usnjene izdelke in izdelke domače obrti.
Vabimo vas na brezobvezen ogled naše trgovine, zadovoljni boste.
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
NOVO!NOVO!NOVO!
Organiziramo VIDEO TEČAJE angleškega in nemškega jezika
začetni in nadaljevalni - 50 ur
Prijave in informacije: DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1/a, telefon: številka: 064-621/865, 622-761, interna 48.
3
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
vpisuje kandidate v zimskem semestru šolskega leta 1988/89 v
OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (6., 7. in 8. razred)
Prijavi za vpis je treba priložiti:
- zadnje šolsko spričevalo
- rojstni list
- potrdilo o zaposlitvi
Pouk v šoli je organiziran 4-5 krat tedensko v popoldanskem času.
Za kandidate, ki delajo v izmenah, bomo pouk organizirali dvoizmensko.
Prijave sprejemamo do 31. 1. 1989. Pouk se bo pričel 6. februarja 1989. ŠOLANJE JE BREZPLAČNO.
Podrobnejše informacije dobite vsak dan od 7. do 15. ure razen sobote, tel.: 27-481.
Košarkarski klub TRIGLAV Kranj vabi ljubitelje košarke na prvenstveno tekmo 1. moške SKL z ekipo COLOR Medvode. Tekma bo dne 21. 1. 1989 ob 19. uri v dvorani na Planini v Kranju.
Pokrovitelj tekme "NEOPLANTA" Novi Sad, predstavništvo Kranj, bo za pet gledalcev prispevalo nekaj svojih visokokvalitetnih proizvodov. Dobitniki bodo izžrebani ob polčasu tekme.
Vstop prost!
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Kranj
VABIMO VAS:
• 1 dan Miinchen - RAZPRODAJE - odhod 3. in 4. 2.
• 3 dni ČEŠKA — odhod 9. in 16. 2.
ZAUPAJTE VAŠA POTOVANJA NAŠIM IZKUŠNJAM IN TRADICIJI! CENE KONKURENČNE!
Informacije: KOMPAS KRANJ, tel : 28-472 28-473
(Ko)Mi™©miGLAS
VEČ   KOT ČASOPIS
UGODNO
UGODNO
UGODNO
Hotel Creina Kranj vas vabi v restavracijo in vinoteko na VESELO PUSTOVANJE na pustno soboto in pustni torek ob 20. uri. Zabaval vas bo ansambel SAMO TAKO in ALBERTO GRECORIČ. Najboljše tri maske bodo nagrajene! Rezervacije na recepciji hotela tel.: 064/23-650
KRANJ
POSEZONSKO ZNIŽANJE
DO 50 %
od 23. januarja do 4. februarja
V prodajalnah: Maja, Jošt, E-moda, Baby, Moški salon, Ženski salon, Mladinski salon, Volna in Klub bo znižana zimska težka konfekcija, srajce, bluze in pletenine!
IZBRALI SOZMflS
V veleblagovnici GLOBUS na merkurjevem oddelku ORODJE imajo trenutno veliko
izbiro motornih žag priznanih proizvajalcev ALPINA, SACHS DOLMAR m TOMOS-HUSOUARNA. Januarja izkoristite posebne ugodnosti ob nakupu, kot so: 15 % popust pri gotovinskem plačilu, plačilo na 5 obrokov brez obresti ali plačilo s čeki vnovčljivimi v 5-mesečnem zaporedju, vse to pa so ugodnosti, ki jih ne
kaže zamuditi.
UGODNO
UGODNO
UGODNO
Kranj
salon pohištva na Primskovem
• vam nudi izredno ekonomična svetila »FLUO«. Svetila so namenjena za osvetlitev notranjih in zunanjih prostorov.
NOM\SVETILATLtJO 5"MANJŠA PORABA
ENERGIJE VELIK PRIHRANEK
ELEKTRIKE. DENAR, I
navadna
KKiOfrn
900*»:.
Prikaz porabe električne energije in moč svetlosti
Če bi vsako gospodinjstvo v Jugoslaviji imelo samo eno tako svetilo, bi bil prihranek na električni energiji za eno elektrarno Džerdap.
• Lesnina vam nudi tudi ugoden nakup bele tehnike in talnih oblog (itisoni, topli podi) na 6-mesečno obročno odplačevanje brez obresti.
• Poleg navedenega vam Lesnina nudi nakup pohištva na obročno odplačevanje na 3,6 in 12 mesecev.
Prevoz pohištva do 30 km je brezplačen.
Luknje v stari copati
Ne vem, kakšni so bili časopisi pred izbruhom druge svetovne vojne; zanesljivo pa niso bruhali toliko norih, nadutih, domišljavih, topo-umnih in zlobnih izjav užaljenih avtoritet, prinašali toliko subjektivističnega tavanja, protislovij, zaslepljevanja, idejne nedoslednosti in ravsa-nja za laž kot to počno novodobni jugo mediji. Ti dnevni fragmenti politične fantastike in težke nervoze, pretežno iz Srbije, malo manj majhnega naroda v Jugoslaviji, imajo za slovenske okoliščine toliko nesprejemljive interpretacijske svobode, da jih mirne duše lahko označimo za skrajno nekulturne, avtoritativne in hegemonistične. V nobeni politiki nikoli ni bilo strpnosti in kulturno - demokratičnega dialoga, vedno so jo »odlikovale« plemenite laži; a metode, s katerimi se populizem spravlja nad drugače misleče, spominjajo na oder predmestnih burk. V tej paradi idiotizma in patoloških blodenj še celo norcu ne bi več verjeli in bi rekli, da je nor zato, ker mu tako nese...
Po »anšlusu« najmanjše republike, kjer se zdaj odstopa po horizontali in vertikali, od leve in desne strani, kjer se gospodarski tragediji pridružuje nacionalna nestrpnost s plakati Od tu do Teherana neće biti muslimana, se menda na »anšlus« pripravlja še Makedonija.
In dalje: zjutraj vam sporočijo, da bosta oba kandidata za šefa vlade na vsak način predstavila svoja programa, popoldne pa vam nekdo iz kaj vem katerega predsedstva treh naših vlad izvoli povedati, da se kandidata ne bosta prav nič predstavljala. Kar je čisto lepo in prav: vsi že tako ali tako vemo, kdo bo izbran in nam njegovih predvolilnih meditacij ni treba.
Ze zdavnaj smo bili sprejemljivi za razodetje, da nas na drugo stran brezna, ki nam zija pod nogami, ne spravi še tak prosvetljenec ali absolutist. Vse to blebetanje, vsa ta sofistika odločanja, je le nov, nekvalificiran poskus, da bi se zakrila neogibnost propada sistema in vrednot, ki nam niso več vrednote. Žal nobena psihološka zvijača ne more več prisiliti stvarnosti in družbene realnosti, da bi kar naprej in naprej pričala zoper samo sebe.
Zdaj se na oder predmestnega burkaštva in pod giljotino kliče še celo sam šef jugoslovanske partije, kar je rahjo le preveč celo za doslej mirno in tiho Hrvaško, ki je permanentno vodila tramvajsko, konduk-tersko politiko »levica ven, desnica ven, sredina malo naprej«.
Če vse skupaj, upajmo, le ne vodi k dnevu D, ko sploh ne bo več pomembno, kakšen sistem imamo, potem nas v najboljšem primeru čaka kameleonsko vegetiranje: za jug bomo »opet ovi Slovenci, ki so se zrinili v tisti kot tam zgoraj in mislijo, da lahko vsem komandirajo«, nam pa še kar naprej ne bo šla v glavo planetarna enotnost in monolitnost ter lea-derstvo, ki ga izvrže vsak populizem.
Vsi skupaj pa bomo eni grozni reveži, siromački, ki smo zapravili vse evropske možnosti in priložnosti s tem, ker stalno vrtamo luknje v staro, ponošeno copato, da bi jo naslednji dan spet zakrpali. In je borna, preživeta sistemska copata stalno pošita in preluknjana; copata pa žal ni kravata, copata vedno je na tleh..
D. Sedej
GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI
Lestvico lahko poslušate v sredo, 15. januarja, na valovih Radia Žiri, od 16. do 19. ure. Gost oddaje bo pevec Miki Šarac, ki bo predstavil svojo novo ploščo.
Domača lestvica
1. Novi fosili - Sedam dugih godina
2. Agropop - V imenu ljudstva
3. Bojan Rakovec - Slep si
4. Marijan Smode - Ko sem gledal tvoje solzne oči
5. Majda Arh - Samo spomni se včasih
6. Stane Vidmar - Nocoj kozarec draga mi nalij
7. Obvezna smer - Moja Slovenija
8. Zlatko Dobrič - Bav, bav, baby
9. Neda Ukraden - Zbogom ljubavi
10. Don Juan - Marija Novi predlog
Simona Weiss: Zadnja solza
Tuja lestvica
1. Deff Lepard - Love bites
2. Bobv Mcferrin - Don't worry, be happv
3. U2 - Desire
4. Kim VVilde - Never trust a stranger
5. Michael Jackson - Dirty Diana
6. Sabrina - Boys
7. George Michael - Monkey
8. Eddy Huntington - My day
9. Santa and Claus - Christmas dance
10. Koto - Smokie mix
Lestvico ureja Nataša Bešter
Novi predlog:
Kylie Minogue
got to be certain
^3
Domača pesem.
Tuja pesem..........
Moj naslov............
Novi predlog........
/O   ljubljanska banka
Glasovnico izrežite in jo na dopisnici v šestih dneh pošljite na naslov; Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Tokrat je bila izžrebana Vika Logar, Cesta JLA 6, Kranj, ki bo koristila gostinske usluge v vrednosti 50 tisoč dinarjev v gostilni pri Slavcu v Zalem logu. Glasovalce čakajo lepe nagrade. Spet bo z nami delovna organizacija Loka iz Škofje Loke, ki nudi izžrebancu dve pizzi in dva vrčka piva v restavraciji v Podlubniku. Pohitite s ku-pončki!
ZABAVNA GLASBA_
Kup novosti pri Založbi kaset in
■     v v
plosc
Jure Robežnik, odgovorni urednik Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana je na prednovoletnem pogovoru z novinarji in izvajalci poudaril, da se pri Založbi trudijo, da bi poslali na trg čimttolj kvalitetne izdelke. Lani je bilo precej novih izdaj najbolj različnih žanrov, ki pa so bile tudi odmevne. Zanimivo je, da kljub padcu kupne moči prodaja kaset in plošč narašča in je bil poslovni uspeh kar ugoden. Poleg audio izdaj so lani začeli tudi z izdajo CD kaset, ki pomenijo pravo osvežitev na glasbenem področju. Začeli so tudi z izdajanjem video kaset, med nove izdaje pa uvrstili tudi otroški program -serijo risank. Med glasbenimi programi pa so video dočakali: Plava trava zaborava, Duke Ellington, v pripravi pa je video ansambla bratov Avsenik, skupine Martin Krpan in Agropopa.
Na glasbene police pa je pravkar prišlo več novih izdaj z različnih področij iz produkcije Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana. Z rahlo zamudo pa bodo izšle še tri plošče in kasete: Vinko Šimek, Pesmi moje generacije, harmonikar Vital Ahačič, Slovenske ljudske pesmi in skupina Don Juan, Od Murske do Kopra.
Drago Papler
-T TH Z^.
Slaba novica ni ptica
Star in dobro znan pregovor pravi, da ima slaba novica krila, da slaba novica potuje kot ptica.
Zanimivo pa je, da pri nas še stari pregovori več ne veljajo. Številni »pristojni« so nenavadno pozno zvedeli, da je v karavanški predor vdrla voda. Mnogi šele pri prvih televizijskih poročilih v nedeljo popoldne. In to službe za obveščanje, ki bi morale po logiki svojega dela prve »plasirati« slabo vest.
Kdo je kriv, se prav točno ne ve, v tolažbo pa je le treba reči, da se je ondan tudi sama gospa Margaret Thatcherjeva hudo razkurila nad posredovanjem informacij nekega svojega resornega ministrstva. Hudo važno vest je sama zvedela ob poročilih zgodaj zjutraj in šele nato je dospela »depeša« njenega ministra...
Nagradna križanka
Rešitev prejšnje križanke: standard, tovarnar, analekta, talon, až, ul, gad, ekg, silaža, ropar, ti, Anamarija, reta, anina, Anam, eten, konj, sitar, marini, aska, nato, amil, kot, Aleš, Titan, doajen, js, ot, tikal, orizaba, gotovina, toka-lon, Andrejev, ime, Ero.
Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce:
1. nagrada: Božo Breznikar, Stara Bučka 32, Škoc-jan
2. nagrada: Milena Ilič, Voglje 120, Šenčur Tri tretje nagrade: Tone Nežmah, Boštjanova 8, Lesce; Jože Bizjak, Trstenik la, Golnik in Natalija Majes, Kropa 104, Kropa. Čestitamo!
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 20.000 dinarjev
2. nagrada: 15.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 10.000 dinarjev.
Rešitve pošljite do srede, 25. januarja, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
G0RENJC FORMU
V PETEK, 20.1.1989, ZAČNE POSLOVATI
NOVA EKSPOZITURA LJUBLJANSKE BANKE, TEMELJNE BANKE GORENJSKE KRANJ V CERKLJAH
POSLOVNI ČAS
— dopoldne od 7.00 do 10.30 ure
— popoldne od 14.00 do 17.00 ure
— ob sobotah od 7.00 do 10.30 ure
- ob ponedeljkih ZAPRTO POSLI
— dinarsko poslovanje (hranilne vloge, tekoči računi, žiro računi)
— devizno poslovanje (devizne hranilne vloge, devizni računi, menjalni posli) — ostalo poslovanje (vezave, sprejemanje položnic, informacije, svetovanje)
/
Temeljna banka Gorenjske
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
GROZO VIT0ST
VAJA. URJENJE
BORILNI MEČ
PEVKA PRODNIK
UMETNIŠKO OBLIKOVAN VH00
TOMISLAV NERALIC
ŠLATANJE
GORA SE VERNO OD B1T0LE
DRAG KAMEN
MERA ZA ZLATO
VRSTA BAKTERIJE
SEVERNI VETER V NAŠEM PRIMORJU
STAR KOVANEC
OVALNA POSODA
SObOIINIK KELTOV
JUZN0 AMERIŠKA KUKAVICA
sir
KOREJSKA REKA
GL MESTO KANSASA
PUSTO LOVSTVO
SLAVKO TIRAN
VIP0TNIK OLGA
NEM FIZIK (ADOLF)
POKRAJ V S ŠPANIJI
RDEČE KRVNIČKE
TURŠKI JANŽEVEC
SKANDIN ŽEN IME
AVSTRAL SKITENI SAČIRODI
SjSFJa
VRATNO KRILO
VRTNA OGRAJA IZ LAT
UP0ŠTE VANJE
KLIC NA POMOČ
CIM0S0V AVTO
PREBIVA LEC SZ
STARA JAP PRESTOLNICA
NASILEN VSTOP VDOR
KRAJ OB DRAVINJI
MARIB TOVARNA
JUDOVSKI DUHOVNIK
SP0S0B N0ST Ml ŠLJENJA
IT PESNIK FUTURIST IFILIPP0 T0MMAS0)
GRŠKI POLOTOK
OTROŠKO VOZILO
SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI
ANTIČNO GL MESTO BABIL0NIJE (DANAŠNJI
MUGAJJARi
SLOV IGRALEC (MILANI
PRSNI KOŠ OPRSJE (MEDIC)
INDIJSKI BOG OGNJA
HVALNICA V ČAST APOLONA
AM FILM IGRALKA TURNER
NADA VIDMAR
AM FILM IGRALKA KIT RODU (IRENE)
NEM SKLA DATELJ ICASPARI
GOZDNA ŽIRAFA
IZ0BRAZE NEC. RA ZUMNIK
EDVVARD TELLER
POLIT ZA T0ČIŠČE
VOZILO ZA PREVOZ TEKOČIN
VRSTA JABOLK
NAGLASN0 ZNAMENJE, 0STRIVEC
FRANC REKA IN DEPARTMA
TANKA, PROSOJNA TKANINA
ureja darinka sedej
Petek, 20. januarja 1989
17. STRAN (mmM&mv&iGLAs
Moda
Najvišje nagrade tudi za Gorenjsko: Ljubljanskega zmaja sta prejela radovljiška
ALMIRA in IBI Kranj, diplome Ljubljanskega zmaja pa Gorenjska oblačila, Rašica, Svilani t in Ldeja iz Kamnika, zlato Jano in posebno nagrado za najboljšo mddno kolekcijo je dobila modna kreatorka Vesna Gabrščik - ligo iz Almire, zlati
MM pa kamniški Svilani t in Induplati Jarše.
Gospodarsko razstavišče je tudi ob letošnjem sejmu mode nabito polno. 460 razstavljalcev razstavlja vse, kar zmore najboljšega, najlepšega, najbolj kvalitetnega. Skoraj vsi so ujeli prave trende barv, vzorcev, modnih linij, materiali so najboljši: čista volna, najboljši bombaži, prave svile, najkvalitetnejše mešanice. Toda, nehote se človek vpraša: ali bo v teh časih, ko je naša tekstilna industrija tako zelo odvisna od uvoza in ji tako obupno primanjkuje deviz in dinarjev, zmogla to proizvodnjo? In tudi če jo bo, ali se bo našel domač kupec, ki bi lahko vse to pokupil? Ali bo vse to najlepše sešito le iz uvoženih materialov in se po boljšem ali slabšem "Ion poslu" spet vrnilo na voljo inozemskemu kupcu, naš pa bo ostal praznih rok...
Tega slednjega bo največ, kajti marsikdo že razmišlja, da bi, oziroma da bo moral izdelovati oblačila za dve vrsti kupcev: za tiste s polnimi in za one s plitvimi žepi. Lahko bo en vzorec, ena moda, toda kvaliteta bo tretja, cenejša. Kako bo, bomo lahko videli čez leto. Zaenkrat pa
ostanimo pri modi, ki je tako lepa in vabljiva, tako ženstvena, tako zelo ujeta v svetovni modni korak.
Prihaja moda mestne linije, tako imenovana "city line", resnejša, ravnih, preprostih krojev. Nekako je nadomestila bivši safari in čisto dokončno izrinila je-ans. Barve niso ne modre, ne olivno zelene, pač pa tople barve zemlje, peska, od avstralskih do saharskih puščav. Večerne obleke se še zlato ali srebrno lesketajo, včasih celo bolj kot prejšnja leta, dnevna oblačila pa imajo športne linije in pastelne barve. Predvsem oblačil za šport in za prosti čas je zelo veliko, kar gre še posebej pozdraviti Barve, ki jih konfekcioner-ji ponujajo za odrasle, korajžno uporabijo tudi pri tovrstnih otroških oblačilih. Zagotovo jih bodo tudi malčki veseli, le trgovce bo treba prepričati, da jih bodo naročali, kajti lahko se zgodi, da ne bodo povsem po njihovem okusu.
Kakorkoli že, upajmo le, da bo trud vseh prizadevnih tekstilcev, pletilcev, usnjarjev in konfekcionarjev ter vseh drugih, ki so poskrbeli, da je bil tudi 34. sejem mode v Ljubljani poln presenečenj, bogato poplačan.
Ljubljanski zmaji in diplome
Kaže, da je imela žirija, ki je letos podeljevala nagrade ob sejmu MODA 89, silno težko delo, kajti v ponedeljek popoldne ni in ni hotelo biti rezultatov, napetost med raz-stavljalci pa je iz minute v minuto rasla. Vsak je potihem upal... Potem je završalo: Mura, Almira, IBI, Vrhnika, Lisca...
Absolutni zmagovalec letošnjega sejma je MURA Murska Sobota, saj je požela kar dva zmaja in sicer za žensko in moško konfekcijo. Diplomo Ljubljanskega zmaja pa so v tej branži za žensko konfekcijo dobila GORENJSKA OBLAČILA iz Kranja ter RIO Reka. Pri tkaninah je dobil zmaja novomeški NOVOTEKS, diplomo pa TEKSTINA iz Ajdovščine. Ljubljanskega zmaja za pletenine je ponovno dobila ALMIRA Radovljica, diplomo pa RAŠICA. Pri usnjeni galanteriji in krzneni konfekciji, galanteriji in obutvi se je najbolje izkazala IUV Vrhnika, ki je dobila Ljubljanskega zmaja za kolekcijo iz napla-na, diplomo pa TOKO za kolekcijo torbic Carla. Ljubljanskega zmaja za modne dodatke je dobila LISCA Sevnica za izredno modno oblikovano kolekcijo damskega perila, diplomo pa je dobil SVILANIT za svilene kravate Amalija. JUTRANJKA Sevnica si je ponovno pridobila zmaja za otroški program, diplomo pa Tovarna pletenin in konfekcije SEŽANA iz Sežane. Za modo za prosti čas je zmaja dobila ljubljanska PLETENINA, diplomo pa BETI Metlika. IBI Kranj je dobil najvišjo nagrado, Ljubljanskega zmaja za tekstil za notranjo opremo, diplomo pa IDEJA Kamnik.
Letos so bile že četrič podeljene posebne nagrade revije JANA in sicer najboljšim kreatorjem. Zlato JANO so tako prejeli Vesna Gabrščik - ligo iz Almire, Mileva Gavrilo-vić iz SEŽANE, kreatorski team iz LISCE, Ana Marija Vernik z ekipo iz BETI, Zinka Kovač - Dobnikar iz PLETENINE, Barbara Radi iz RASICE in Saša Lenček iz KOTO Domžale.
Časopis Media Marketing, ki podeljuje nagrado za celostno podobo nastopa na sejmu, je zlati MM s skulpturo podelil kamniškemu SVILANITU, priznanje zlati MM pa INDUPLATOM iz Jarš.
Društvo oblikovalcev Slovenije pa je svoje posebno priznanje za najboljšo modno kolekcijo podelilo Vesni Gabrščik - ligo iz ALMIRE za njeno indijsko obarvano kolekcijo Jaipu.
Kranj razstavlja na sejmu MODA najnovejšo kolekcijo tkanin *a notranjo opremo stanovanj. . Janina je izdelana po najsodobnejši tehnologiji, je modernega vi-J^a, skladnih barv, prijetnega otipa, visoke trdnosti, izdelana iz Jl°0 % bombaža, zato je vsestransko uporabna. .   ... M
[Ustavljena je bila tudi na sejmu v Frankfurtu, kjer je vzbudila ve-i**0 zanimanje pri tujih kupcih. , . ....
^stavljena kolekcija votle tkanine je bila nagrajena z najvišjim Poznanjem ljubljanskega sejma za leto 1989, z Ljubljanskim zrna-
TEKSTILINDUS Kranj se na letošnjem sejmu mode v Ljubljani predstavlja z jesensko kolekcijo 89/90, ki se je vsa izdelana iz dveh materialov, iz stoodstotnega bombaža in viskoznega prediva. Barvno in tematsko se naslanja na podeželsko romantično vzdušje, ki je enkrat v olivno rumenih barvah in vzorcih suhih rož, listja in ptičjega perja, drugič spet v rdeče-modro-zelenih niansah kara, ka-šmirjev in rož. V Tekstilindusu obljubljajo, da bodo najnovejši vzorci kmalu-naprodaj v vseh boljših prodajalnah metražnega blaga, Gorenjke pa ga bomo seveda poiskale v njihovih prodajalnah v Kranju, na Prešernovi, in v njihovi blejski prodajalni v Modni hiši Pristava.
Kdor je najboljši, je pač najboljši in tisto mišljenje, da, če enkrat dobiš Ljubljanskega zmaja, si- potem za pet let opici, zagotovo ne drži. ALMIRA je dobila zmaja lani in - letos spet. K bogati zbirki zmajev, diplom zmajev, košut in drugih visokih odličij v njihovi vitrini v Grimščah je dodala še enega. Tokrat za svojo kolekcijo, ki diši po začimbah in greje kot vroče sonce indijskega rdečega mesta Jaipur. Akademska slikarka Vesna Gabrščik - ligo, ki je tudi tokrat kreirala Almirino kolekcijo, je prejela tudi zlato JANO. In kakšna je ta topla, skoraj ognjena moda Almirinega poletja 89? Mini krila so zamenjala dolga udobna krila, ki jih ovijamo ali drapiramo okrog telesa. Široke hlače, podobne krilom, spodbujajo ležeren, udoben korak. Ženskost poudarjajo oprijete majice in tunike, ki jih dopolnjujejo bolero jopice. Dolgi šali, ki jih poljubno ovijamo okrog telesa, dajejo modelom skrivnostni izgled Indije...
Moda'89
Kaj bi ženski svet brez LISCE? Vsako leto se posebej potrudi, letos je za svojo kolekcijo damskega perila požela najvišjo nagrado - Ljubljanskega zmaja, revija JANA pa je njenemu kreatorskemu teamu podelila zlato JANO. Izredno lep kolekcija je to, saj poudarja ženstveno linijo, ujela je trend romantike ženskega perila, ki nas vrača v svet hollywoodskih zvezdnic, poudarja izreze, hkrati pa skrije tisto, kar mora. Zanimivi so tudi materiali in sicer znotraj je naravni bombaž, zunaj pa poliester, ki daje videz in otip prave svile. Čipka, ki seveda tudi ne manjka, je elastična. In barve? Črna, bela in naravna bela, da je skozi tanko obleko kar najmanj opazna. Poslovni ljudje iz LISCE Sevnica obljubljajo, da bo kolekcija njihovega najnovejšega nagrajenega ženskega perila v vseh boljših prodajalnah že pred poletjem.
IDEJA Kamnik je idejo za svojo najnovejšo kolekcijo za notranjo opremo vzela iz narave, iz lubja, iz drevesne rasti. Drevo je izhodišče in gosti vzorec se vse bolj redči; medtem ko je na debelejših dekorativnih materialih še dokaj gost, pa imajo naslednje izpeljanke na vse tanjših senčilih in zavesah le še redke sledi iz osnovnega vzorca. Novost IDEJE je dekorativni material double, ki ima dve lici, v vmesnem prostoru med obema tkaninama pa ima dodan polnilni votek, kar daje blagu posebno voluminoz-nost. Vzorec, ki bolj ali manj spominja na lubje in drevo, se ponavlja na zavesah, na damastnih prtih, posteljnih pregrinjalih, rolojih, lamelnih zavesah, blagih za dekorativne preobleke - skratka na vsej bogati paleti njihovih izdelkov. Tudi njihove barve so umirjene, kot je umirjena narava, iz katere tokrat črpajo motive. IDEJA Kamnik je za tekstile za notranjo opremo na letošnjem sejmu MODA 89 prejela diplomo Ljubljanskega zmaja.
Iz kamniškega UTOKA prihaja svoboden športni stil v usnju. Na lovce spominja kolekcija zamolklo rumene in lovsko zelene barve. Tudi zato, ker je lovsko opremljena. Krilo je dolgo, široko in plisirano, kot pač zateva letošnji trend mode - da ne boste mislili, da tudi v usnju ni možen plise! - jopica pa krajša, na pasu in na prsih pa ga poživlja drobcena pletenina - divji petelin, lovski rog. Tudi torbica oblikovana kot etui za daljnogled. Medtem ko v zeleno rumeni kolekciji prevladuje velur, pa pri drugi, čokoladno rjavi kolekciji dominirala ovčja napa in rjav astrahan. Priznati moramo, da je njihova kreatorka Tatjana Fuger pri oblikovanju te kolekcije imela bogato domišljijo. Na oktobrskem sejmu v Beogradu je Utok prejel zlato košuto za dopolnilni program in prvo nagrado potrošnikov.
Škofjeloški ŠEŠIR se je na sejmu mode predstavil s pravo pomladno romantiko. Ne le, da je bila njihova izložba en sam nežen bel cvet, tako nežni in romantični so tudi njihovi ženski klobuki: beli, sivo zeleni, barve kandiranega sladkorja, beige in podobne, okraji klobukov pa široki, z nizko "glavico", pa tudi prijeti. Spet prihaja v modo oblika klobukov, podobnih moškim cilindrom, kot so jih s šali privezane nosile ženske dvajsetih let, ko so se prvič povzpele na avtomobil, in mali visok klobuček iz tridesetih let, iz dobe živahnega charlestona. In pri moških? Šeširjev model širokih okrajev, kot ga je nekoč nosil Humphrev Bogart, je preplavil Evropo in ostaja v šeširjevem železnem programu. In kvaliteta? Najboljša. Še vedno je osnova kunčja dlaka. Poslovni ljudje iz Šeširja obljubljajo, da bodo razstavljeni modeli v kratkem v prodaji v ljubljanskem Maximarketu.
Tlldi SAVA Kranj se je tokrat pojavila na sejmu mode in sicer s svojim najnovejšim materialom, ki ga je poimenovala KRANTEX. Gre za vodonepropusten material, ki pa navzven propušča znoj in v njem telo lahko diha. Namenjen je za športna oblačila, za planince, smučarje, tekače, kolesarje in podobno. Na sejmu mode je SAVA to svojo novost predstavila s kolekcijo, poimenovano Sava Kranj collec-tion, ki se sestoji iz oblačil za kolesarje in torb za na kolesa. Če bo KRANTEX pri športnikih dobro sprejet, bo v konfekciji športnih oblačil lahko pomenil pravo revolucijo. Poleg te svoje novosti pa na sejmu mode tovarna SAVA predstavlja tudi nov program umetnega usnja VIST, ki ga tapetniki že dobro poznajo.
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA Tržič je najbolj znana po svoji kvalitetni posteljnini in prtih, za letošnji sejem mode pa je pripravila posebnd novost, kolekcijo prtov, nad prtov, predpasnikov in prijemalk, ki jo je poimenovala "fantazija". "Fantazija" daje gospodinjam možnost, da opremo za svojo kuhinjo izbirajo med najaktualnejšimi barvami in nevsiljivimi vzorci. Posebej velja poudariti, da bodo te proizvode izdelovali s posebnim nanosom, odpornim proti madežem, pa tudi brez njega, kakor bo gospodinjam bolj po volji. Znano je namreč že, da BPT Tržič razvija program tkanin s posebnim nanosom za prte, rjuhe in podobno in njih uporabnost že preverja v vrtcih, domovih ostarelih in drugod. S temi izdelki BPT stopa na pot sodobnejšega načina prilagajanja zahtevam trga.
Nežno kot mavrica bi lahko rekli za kolekcijo odej, prešitih odej, pregrinjal, rjuh, okrasnih blazin, opreme otroške posteljice in drobnega programa otroške kolekcije, s katero se je letos predstavila Škofjeloška ODEJA. Modra, rožnata, zelena in lila so njihove barve, v sožitju z belo. Vendar nežne, nežne, kot se za otroški svet od prvega dne, ko ugledajo ta svet, pa do igrivih in sanjavih najstniških let, spodobi. Domača kreatorka Maja Tomažič je kreirala vzorce in modele, vse pa je stoodstotni bombaž. Tudi v ODEJI obljubljajo, da bodo njihov otroški program in program prešitih odej, rjuh in pregrinjal ter vsi domiselni izdelki - razne mehke toaletne torbice in podobno, kmalu naprodaj v vseh bolje založenih prodajalnah po Sloveniji. V njihovi industrijski prodajalni v Skofji Loki in njihovi najnovejši in dobro obiskani prodajalni v modni hiši Pristava na Bledu.
SUKNO iz Zapuž se tudi tokrat na sejmu mode kar dvakrat predstavlja: z metražo in odejami na svoji izložbi ter v prelepih modelih škofjeloškega Kroja, sešitih iz svojih najkvalitetnejših blag. Vse je čista, stoodstotna volna. V metraži so zajete tri teme: pomlad - poletje 90, jesen - zima 89/90 ter odeje. Prva tema zajema tanjša volnena blaga, ki jih bomo iskali za pomladne kostime, v drobnem pepita vzorčku, močnejšem pepita imenovanem Prince de Gale. Angleški stil pa se pojavlja tudi v toplih shet-landskih tkaninah in tweedih, namenjenih jeseni in zimi 89/90. Osnova obeh tem pa so naravne barve lubja, ptičjega perja. Tkanine so oplemenitene z mohairom, alpako, zajčjo in kameljo dlako. Priznati pa moramo, da so obiskovalce najbolj pritegnile njihove nove odeje in pleti v živahnih in priljubljenih škotskih karirastih vzorcih. Prve pošiljke so že namenjene v Kanado.
Petek, 20. januarja 1989
Moda'89
19. STRAN «m?83®SJ]§6&[€XLAB
Na letošnjem sejmu mode je kranjska tekstilna tovarna ZVEZDA opozorila, da bo konec poletja praznovala 50-letnico obstoja. V moderno tovarno, specializirano za proizvodnjo medvlog centelin za konfekcijsko industrijo, usnjarsko konfekcijo in obutveno industrijo se je razvila iz male privatne kemične čistilnice in barvarne Čeha Koljaša. Dobro ji gre in z dohodkom na zaposlenega je že vrsto let v konici, visoko nad slovenskim povprečjem. Nobena konfekcijska hiša si svojega dela ne more več predstavljati brez Zvezdinih medvlog: orez nje ni sešita nobena moška obleka, ženski kostim, plašč, celo najtanjše poletne obleke jih nujno potrebujejo. To je skriti del oblačila, ki ga sploh ne opazimo, opazimo pa, če ga ni, kajti s centelinom oblačilo dobi svojo pravo obliko in z njim oblika tudi traja.
Medtem ko se novomeški Labod v kolekciji za večer predstavlja v črnem, pa so blejske VEZENINE spet mladostno bele in nežne. Njihovi modeli, ki jih je kreiral domači team kreatorjev, so iz kot dih lahke, skoraj prosojne bele čiste svile, pri kateri njihova žlahtna zračna čipka pride še bolj do izraza. Tudi njihove barve so pastelne, rahle, nežno sive, beige z zlatim ali rožnatim nadihom. Kroji so ali elegantno gladko spuščeni ali igrivi, z volanci. Jih bomo lahku kupile doma? Bomo, seveda, čeprav ne bodo poceni, v glavnem pa bodo Vezenine svoje kreacije za svečane priložnosti izvozile. Dolga leta so s svojo kvalitetno čipko že znane po Ameriki, Franciji, Nemčiji, Avstriji, švedski, vse bolj pa se nad njo navdušuje tudi Vzhod.
TRIKON - Tovarna pletenin in konfekcije iz Kočevja
je svojo proizvodnjo specializiral za izdelavo vseh vrst hlač, ženskih, moških, otroških, dekliških in fantovskih, za vse postave in vseh kvalitet. Od enega do stoprvega leta starosti, pravijo. Pri pleteninah pa je najbolj znan njihov baby program - pleteni kompleti za novorojenčke. Njihove proizvode najdemo po vseh večjih trgovinah s konfekcijo, Gorenjci pa najbolj poznamo njihovo novo prodajalno v Kranju na Planini 3, v ulici Janka Puclja (zraven samopostrežne trgovine Grintovec, za Boltezom), kjer se njihovi izdelki dobe po ugodnih tovarniških cenah, to je 20 do 25 odstotkov ceneje, včasih pa dajejo še posebni popust, tudi do 40 odstotkov.
pro^PJ M°zlrje je že stari znanec sejma MODE v Ljubljani, saj lahko mirno rečemo, da je vodilni šiva,Z^aj- h'?Č P" naS' ^enskih' moških, otroških, dekliških in fantovskih. Zelo uspešen pa je tudi pri H!odnju sP°rtnin oblačil, smučarskih kombinezonov, oblačil za prosti čas in podobnega. Proizvodnja ■«»ane konfekcije ELKROJ Mozirje pa ni znana le doma, temveč tudi v inozemstvu, saj svoje izdelke izpred y V^ evrop?ke države, veliko pa tudi na Vzhod. Svojo najnovejšo kolekcijo, s katero se je letos h ustavila na sejmu mode v Ljubljani, bo kmalu dobiti v vseh bolje založenih konfekcijskih trgovinah . ven'j' 'n Jugoslaviji, za Gorenjce pa bo zbrana v njihovi specializirani trgovini na Deteljici v Bi-c> pri Tržiču
Tako mehke, nevsiljive naravne barve bodo modne letošnje poletje, da obiskovalec nehote pomisli, da so letos kreatorji in oblikovalci dali barvam premalo poudarka. Tudi pri modelih Triglav konfekcije te lahko tako zanese. Toda, ko postojiš ob njih, začutiš njih prvinskost. Kreatorki TRIGLAV KONFEKCIJE Janja Kunaver in Silva Arhar, ki sta svoji firmi pred dvema letoma že prislužili zmaja, vesta kaj hočeta. Brez dvoma sta tudi tokrat s svojim zemeljskim stilom, stilom Avstralije, barvami zemlje, od rdečkaste do najsvetlejše barve puščavskega peska, ujeli pravi modni trend. Tudi njuni materiali so naravni, bombaž in viskoza. Aprila in maja bodo njihovi modeli že v trgovinah po vsej Sloveniji, obljubljajo. Upajmo, da bodo res, kajti z njimi se bomo res lahko veselile poletja.
^oizvodni program TOPRA iz Celja je športna in lahka, zimska ter letna tekstilna konfekcija, vse TokC OD'aii' 28 šport in rekreacijo ter druga tekstilna konfekcija, perilo in kopalke. st.krat pa je Toper na sejmu mode vzbudil posebno pozornost s svojo tenis kolekcijo, s kolekcijo za pro-•ek r ' S tren'rkami» kratkimi hlačami in majicami v pestrih barvah, z "yeti" jogging programom in ko-Mro iJm Za dvorans|l" šport. Na sliki pa vam predstavljamo kolekcijo za tenis, ki bo z oznako 'Tennis *ni gotovo osvojil srca mladih, vnetih za ta lepi šport. Belo-črni so ti kompleti, z drobnim cvetli-*  01 vzorčkom, za ženske in moške, material pa čisti bombaž.
GORENJSKA OBLAČILA iz Kranja so svojo najnovejšo kolekcijo svečanejših ženskih oblačil predstavili v popolnova novem "štantu", v elegantni črni barvi, z nevsiljivo predstavitvijo firme. Tudi zato so njihova oblačila iz tajske svile v modro rožasti in rjavi kombinaciji še bolj izstopala. Za svojo odlično kreacijo kolekcije ženskih oblačil za svečane priložnosti za pomlad - poletje 89 so prejeli diplomo ljubljanskega zmaja. In kaj pravijo o svojih modelih sami? To je sožitje dveh nasprotij - ohlapnost daljnega Vzhoda in moderna opri je tost z menjavanjem dolžin, združeno v eleganci iz čiste svile. Kolekcijo so kreirali domači kreatorji. Se enkrat so potrdili, da je vsa eleganca in lepota prav v preprostosti in enostavnosti.
(M^SSS^IGLAS 20. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 20. januarja 1989
Merkator - Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske
OMERCIALNI SERVIS
R A N J
K
Gorenjesavska 9, tel.: 21-276,24-479
V našem prodajnem programu imamo na zalogi:
betonsko železo in armaturne mreže
apno, cement, maltit, kalcit
hidroizolacije (izotekt, lepenka, bitumen)
termoizolacije (tervol, novoterm, stiropor, kombi plošče, per-
lit lendapor, plamafle« plošče in cevi)
kritine (betonski strešnik, opečni strešnik, salonit plošče)
fasadne opeke, fasadni ometi
siporez, porolit
betonski izdelki (betonski bloki, cevi, tlakovci)
opečni izdelki (modularni blok, opeka)
izdelki iz naravnega kamna (okenske police, stopnice)
gips, gips plošče
schiedel dimniki
odprti sobni kamini, steklene prizme
pocinkani in cinkolrt žlebovi s cevmi in ostalim priborom
stavbno pohištvo, parket in lesene obloge
oprema za centralno ogrevanje
1. 2. 3. 4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.
• Navedeno blago lahko dostavljamo iz naših poslovalnic z gradbenim materialom v H RASTJU (tel.: 36-462, 36-453) in STRA-ŽIŠČU pri Kranju (tel.: 21-140,21-180) ali pa v tranzitu.
V naših skladiščih je možen tudi lasten prevzem vsak dan od 7. do 15. ure. Na vašo željo vam blago dostavimo tudi na vaše gradbišče.
• V poslovalnici Stražišče pri Kranju imamo na zalogi vse vrste premoga po ugodni ceni (tel.:21-140, 21-180).
• Obiščite nas tudi v skladišču pri železniški postaji v Kranju. V prodajnem programu imamo tudi artikle, kot so olje, moka, sladkor, siri, fižol, jajca, vložena zelenjava, jabolka, kakor tudi vse vrste krmil.
Skladišče je odprto vsak dan od 7. do 14. ure, tudi ob sobotah dopoldne. Svoje naročilo lahko sporočite po telefonu 21-276 ali 21 -652, blago dostavimo tudi do kupca. Se priporočamo!
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ
Svet WO Kranj razpisuje dela in naloge: VODENJE PEDAGOŠKE SLUŽBE
Pogoji:
— visoka izobrazba - smer pedagogika
— 5 let delovnih izkušenj
— strokovni izpit
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
Kandidat bo izbran za štiri leta. Rok za prijavo je 10 dni po objavi.
CESTNO PODJETJE, p.o. Kranj, Jezerska c. 20
Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosto delo oziroma nalogo:
ELEKTRIKARSKA DELA V ASFALTNI BAZI IN POMOČ PRI UPRAVLJANJU S POSTROJENJEM 1 delavec
Pogoji: elektrotehnik, 3 leta delovnih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo
Za objavljena dela in naloge bo delavec združil delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pi sne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Kranj, Jezerska c. 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejemu sklepa.
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
FEBRUAR 3N MAREC 1989
Pričeli bomo s tečaji tujih jezikov:
1. VERIFICIRANI PROGRAMI VSEH STOPENJ (1-5)
- nemški jezik
- angleški jezik
- francoski jezik
- italijanski jezik
2. OSVEŽITEV ZNANJA ANGLEŠKEGA JEZIKA - 30 ur (14 dni)
(nove vsebine, razvijanje konverzacije, poslovna terminologija)
3. POSLOVNA ANGLEŠČINA IN PRIPRAVA NA ZT
Vabimo vas tudi v naslednje splošne tečaje:
- KUHANJE
- ŠIVANJE
- ROČNA DELA (pletenje, kleklanje, vezenje)
- AVTOGENI TRENING
- ALFA TRENING Z VIZUALIZACIJO
- ANTI STRES PROGRAMOV
Prijave in informacije: DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1/a, telefon 064-621/865, 622-761, interna 48.
NOVO V KINU
Strupenjača je ameriški akcijski film. Tajna vojna operacija, imenovana "viper" se odvija v korist manipulaciji političnih iger svetovnih moči. Oblečeni v viprove maske ti igrajo komandosi vlogo teroristov in love talce. Ko pride do nenadnega obrata, polkovnik ukaže vodji viperjev, Makali, da talce pobije. Makala se upre, komandos Donal Pauel pa ukaz izvrši. Zgroženi Makala ukrade tajne dokumente o viprih, toda preden dosje lahko uporabi, umre v eksploziji bombe, ki jo je v njegov avto nastavil polkovnik. Zdaj začne svojo borbo njegova žena Laura Makala...
Ljubezen v minusu je ameriška mladinska drama. Clay, Blair in Julian, trije pripadniki "zlate" mladine Beverlv Hillsa so skupaj maturirali, potem pa šli vsak po svoji poti. Clav je šel študirat na Vzhod, Blair je začela kariero manekenke, Julian pa se brezuspešno poskuša v glasbeni industriji. Ko se ji zazdi, da je Julian zapadel v brezizhodno krizo, mu priskoči na pomoč Blair, ki se sama utaplja v drogah in zgrešenih poslovnih poskusih.
Zadnja Kristusova skušnjava je film, posnet po romanu Nikosa Kazantzakisa, ki jo je Vatikan uvrstil v svoj seznam prepovedanih knjig, a je film kljub temu postal velika uspešnica. Režiser Scorsese je knjigo dobil v roke že leta 1972, vendar preden je po njej posnel film, je moral premagati veliko ovir. Film je doživel ogromno protestov in bojkotov, zanimanje zanj pa je iz dneva v dan bolj raslo in kaže, da se bo uvrstil med najbolj gledane filme sveta. "Ta film," pravi Scorese, "je moj način, da se skušam približati bogu." Mi pa si film oglejmo in si ustvarimo svojo sodbo.
POČITNIŠKA MATINEJA
V kranjskih kinematografih že poteka parada izbranih mladinskih in drugih filmov, ki naj bi zapolnili zimske počitnice. Do 29. januarja bodo na sporedu vsak dan ob 10. uri v kinu Center, če pa bo predstava v Centru razprodana, bo isti film le pol ure kasneje na sporedu v kinu Storžič. Dopoldanski film bo popoldne (razen ob ponedeljkih) na sporedu tudi v kinu Storžič. Cena vstopnic je enotna, 2500 dinarjev.
Danes, v petek, 20. januarja, bo na sporedu ameriški film Rocky IV (Svlvester Stallone), jutri, 21. 1., francoska komedija Trije moški in zibelka, 22. 1. risanka Asterix proti Cezarju, 23.1. James Bond 007 - Dih smrti (Timothv Dalton), 24. 1. Krokodil Dundee, 25. 1. ameriška fantastična komedija Cocoon (Don Ameche, Steve Guttenberg), 26.1. Super policaja iz Miamija (Terence Hill, Bud Spencer), 27.1. ameriški glasbeni film La Bamba (Lou Diamond Phillips), 28.1. ameriška fantastična srhljivka Ro-bocop (Peter VVeller) in 29. 1. slovenski film Maja in vesoljček.
/
ALPETOUR
TURISTIČNA AGENCIJA ŠKOFJA LOKA
MODA 89 modne revije, prodaja vstopnic v poslovalnici v Ljubljani, Šubičeva 1, tel.: 211-118 RABAC pozimi, posebej ugodno za upokojence (tedensko bivanje samo din 189.000)
MORJE IN TOPLICE pozimi (Novigrad; Poreč, Pula, Rab, Hvar, Dubrovnik, Radenci, Čatež...)
ČSSR — BRNO
— za pusta, 3 dni, odhod 3. 2. 1989
— za dan žena, 3 dni, odhod 10. 3. 1989 ugodne cene
RIM, posebno letalo, 2 dni, odhod 25. 2. 1989
KAIRO, letalo, 7.-12. 3. 1989
GRČIJA, klasična tura, letalo—avtobus, 5
dni, odhod 17. 3. 1989 ČEŠKI GRADOVI in zgodovinska mesta
dni, odhod 27. 4. 1989 (ponovitev zanimivega lanskega izleta) MUNCHEN, Inhorgenta, mednarodni sejem zlatarstva, 2 dni, odhod 11.2. 1989
PADOVA, Flormart, 1 dan, odhod 18. 2. 1989
MUNCHEN, IHM, mednarodni obrtni sejem,
odhod 4. in 10. 3. 1989 VERONA, mednarodni kmetijski sejem, odhod 17. 3. 1989
6
DELAVSKA UNIVERZA „TOMO   BREJC" KRANJ
vpisuje kandidate v zimskem semestru šolskega leta 1988/89 v
JEZIKOVNE TEČAJE:
NEMŠČINE (L, II., III., IV. in V. stopnja ter
konverzacija)
ANGLEŠČINE (I., II., III. in IV. stopnja ter konverzacija)
ITALIJANŠČINE (I., II., III. in IV. stopnje) FRANCOŠČINE (I., II. in III. stopnje) SLOVENŠČINE (I. stopnja) ŠPANŠČINA (I. stopnja)
Tečaji I. in II. stopnje trajajo 90 izobraževalnih ur, tečaji III., IV. in V. stopnje ter konverzacije pa trajajo 50-80 ur. Pouk na tečajih je organiziran 2 krat tedensko v popoldanskem oziroma večernem času. OSVEŽITVENI TEČAJI 2 krat mesečno ob koncu tedna (za angleščino, nemščino, italijanščino in francoščino) PONAVLJANJE ANGLEŠKE SLOVNICE (za srednješolce) ob koncu tedna.
Prijave sprejemamo do 31. januarja 1989 leta. Podrobnejše informacije dobite na tel.: 27-481 vsak dan od 7. do 15. ure.
Pouk se bo pričel v prvem tednu meseca februarja 1989.
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n.sol.o., Kranj, Mirka Vadnova 13 TOZD ZA PTT PROMET ŠKOFJA LOKA o.sub.o., Škofja Loka, Titov trg 9
Objavlja prosta dela in naloge DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK
na območju pošte Škofja Loka 3 delavce
Pogoji: dokončana osemletka
vozniški izpit A ali B kategorije
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev.
Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo na delovna razmerja TOZD za ptt promet Škofja Loka, Titov trg 9, Škofja Loka. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
ŽG TTG
TOZD TURIZEM LJUBLJANA Pivovarniška 1
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
Za OE Menjalnica Jesenice BLAGAJNIŠKI POSLI - 1 delavec
Pogoji: V. stopnja zahtevnosti ekonomske ali komercialne smeri, dve leti delovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo delovne organizacije, Ljubljana, Pivovarniška 1.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi oglasa. O izbiri bomo ob-vetili vse prijavljene v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
= zavarovalna skupnost triglav
Gorenjska območna skupnost n.sol.o. 64001 KRANJ, Oldhamska 2
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti zavarovalni skupnosti Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. ORGANIZACIJA IN PROGRAMIRANJE AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV TER IZVAJANJE OBDELAV NA RAČUNALNIKU NA PE JESENICE
2. SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPU JESENICE.
Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom, pod 1. do 90 dni in pod 2. do 60 dni.
Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1.: visoka ali višja strokovna izobrazba organizacijsko-ra-čunalniške smeri, pasivno znanje angleškega jezika, poznavanje računalniškega jezika COBOL in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 2.: srednja ali najmanj poklicna šola neopredeljene smeri, 1 leto delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let, odslužen vojaški rok (za moške), veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi ter stanovanje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini.
Kandidati za opravljanje prostih del in nalog naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre.
K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo oz. diplomo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev.
Rok za oddajo prošenj poteče 8 dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka.
Petek, 20. januarja 1989
21. STRAN (<»Ž@SSS©IE3ICaLAS
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
VPISUJE V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE
Pouk je organiziran 3-4 krat na teden v popoldanskem času. Šolanje je brezplačno.
Prijave in informacije: DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1/a, telefon 064-621/865, 622-761, interna 48.
poliks
žiri
64226 ŽIRI
Po sklepu komisije za delovna razmerja pri DO »POLIKS« TOZD Kovinarstvo Žiri, objavljamo prosta dela in naloge
RAZVOJNIKA KONSTRUKTERJA
Pogoji: VIL stopnja zahtevnosti - dipl. ing. strojništva
2 jeti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
Temeljna organizacija nudi stanovanje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov DO »POLIKS« Splošni sektor, Strojarska ul. 12, Žiri.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
UMETNOKOVINSKA OBRT UKO KROPA p.o.
DO UKO Kropa objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. CIZELER II
Pogoji: IV. stopnja umetno cizelerske smeri ali osnovnošolska izobrazba z možnostjo priučitve za ta poklic.
2. UMETNI KOVAČ III
Pogoji: osnovnošolska izobrazba
prijavljeni kandidati bodo imeli možnost priučitve za poklic umetnega kovača
3. STROJNI DELAVEC
Pogoji: osnovnošolska izobrazba
postopna priučitev dela na strojih
Pod 2. točko   objavljamo dve prosti delovni mesti.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: »UKO« Kropa, Kropa 7/a, 64245 Kropa.
Prijave bomo sprejemali 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu pristojnega organa.
m TEKSTILINDUS
Gorenjesavska c. 12
Delavski svet delovne organizacije TEKSTILINDUS Kranj razpisuje delo in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE EKONOMSKEGA SEKTORJA (direktor ekonomskega sektorja)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima VII. ali VI. stopnjo ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornih strokovnih delovnih nalogah
— aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
— poznavanje informacijskih sistemov
Mandatna doba traja štiri leta.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri kandidata.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 10 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov: TEKSTILINDUS KRANJ, Kadrovski sektor, pod oznako »razpisna komisija«.
ALPETOUR
Titov trg 4/b
64220 ŠKOFJA LOKA
SOZD Alpetour Škofja Loka, TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET Škofja Loka vabi k sodelovanju IZKUŠENEGA DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA RAČUNALNIŠTVA
EKONOMISTA ALI LINGVISTA Z ZNANJEM NEMŠKEGA JEZIKA, KI JE SVOJE ZNANJE ŽE PREIZKUSIL NA RAZLIČNIH PODROČJIH
DELAVCA V. ST. IZOBRAZBE EKONOMSKE, ADMINISTRATIVNE ALI DRUŽBOSLOVNE SMERI, Z ZNANJEM STROJEPISJA IN NEMŠKEGA JEZIKA
Kaj pričakujemo?
- dograjevanje že začrtanega sistema dela na področju poslov informac. sistema, raziskovanje in uvajanje nove ten-nologije in rač. opreme v PIS
— samostojnost pri disponiranju tovora v tujino in iz tujine, sklepanje prevoznih poslov z domačimi in tujimi komitenti, dobro poznavanje tujih jezikov - predvsem nemškega,
^ kvalitetno opravljanje admin. opravil v komerciali mednarodnih prevozov. Vabimo vse, ki menijo, da ustrezajo našim zahtevam da svoje zanimanje sporočijo pisno na naslov: SOZD Alpetour Škofja Loka kadrovski sektor - najkasneje do 22. 1. 1989.
nama
POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN
ZIMSKIH OBLAČIL IN OBUTVE DO 40% OD 23. JANUARJA DO 5. FEBRUARJA
VELEBLAGOVNICA I1CIII1CI ŠKOFJA LOKA
Opravičilo
Opravičujemo se zaradi neljube napake, ki je nastala v oglasu za večer z Albertom Gregoričem v hotelu TRANSTURIST. Pravilna telefonska številka za rezervacije je 621-261.
KLIMATIČNO ZDRAVILIŠČE »TONE ČUFAR« DVORSKA VAS p. Begunje na Gorenjskem
Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa objavlja prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje
- srednjo ekonomsko izobrazbo ali višjo izobrazbo enake ali družboslovne smeri in 4 leta prakse na vodilnih mestih
- izpolnjevati mora pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Radovljica
- stanovanje ni na razpolago
Rok za vložitev prijave je 15 dni od dneva razpisa. Prijavo s potrebnimi dokazi je treba poslati na naslov Klima-tično zdravilišče »Tone Čufar« Dvorska vas, p. Begunje na Gorenjskem z oznako »razpis za individualnega poslovodnega organa.«
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po sprejetju sklepa o izbiri kandidata.
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
vabi k sodelovanju
PROFESORJE IN ABSOLVENTE NEMŠKEGA JEZIKA
za poučevanje v popoldanskem času. Kličite telefon: 620-888.
Veslaški center Bled
razpisuje najem gostinskih prostorov v Mali Zaki na Bledu.
Veslaški center na Bledu bo dal v najem prenovljene gostinske lokale v Mali Zaki z začetkom 15. maja 1989.
1. Restavracijo z 72 sedeži, teraso z 48 sedeži, kuhinjo in stranske prostore ter večnamensko dvorano (100 sedežev), ki je povezana s kuhinjo
2. Slaščičarna (event. klubski lokal) s 25 sedeži, v stari zgradbi
3. Nastanitveni objekt s 40 ležišči.
Višina najemnine se zaračunava v višini amortizacije objektov, ki jih najemnik jemlje v najem.
Vsi interesenti morajo sami nabaviti del opreme za posamezne lokale in potreben drobni inventar po predhodnem dogovoru.
Gostinski lokali se po dogovoru oddajajo v najem za več' let, lahko tudi skupaj prenočitvene in restavracijske zmogljivosti. Vse druge dajatve, davščine in obveznosti, ki so običajne, nosi najemnik sam.
Interesenti morajo imeti ustrezno kvalifikacijo za pridobitev obrtnega dovoljenja in izkušnje v vodenju gostinskih objektov.
Podrobne informacije ter event. ogled dokumentacije in prostorov dobite na tel. štev. 78-056 (Bled 064), v dopoldanskih urah. Vloge pošljite na naslov: Veslaški center Bled. Rok za prijavo je 30 dni po objavi.
ETIKETA
Industrijska ulica 6 64226 ŽIRI
Delovna organizacija Etiketa Žiri objavlja prosta dela in naloge
ŠTUDIJ DELA IN ČASA
Za opravljanje teh del je potrebna strokovna izobrazba VI. stopnje s poklicem organizator dela proizvodne smeri, s predhodno izobrazbo V. stopnje st. izobrazbe s poklicem tekstilno kemijski tehnik ali grafični tehnik.
Za opravljanje tega dela je potreben izpit iz študija dela in časa po REFA sistemu, WORK faktor sistem ali kakem drugem sistemu v naprej določenem času, z 2 letoma delovnih izkušenj.
Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov DO Etiketa Žiri, Industrijska ul. 6.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končanem razpisu.
Poskusno delo je tri mesece.
OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN Kranj, Kidričeva 49
objavlja prosta dela in naloge
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
za določen čas
od 30. januarja do 30. junija 1989
Prijave pošljite v 8 dneh.
soua
industrija gumijevih,
usnjenih in kemičnih izdelkov, n.o.sol.o.
TOZD Avtopnevmatika Sava—Semperit takoj zaposli PREVAJALCA ZA NEMŠKI JEZIK
za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu
Pogoji: profesor nemškega jezika, zaželene so triletne delovne izkušnje in obvezno poznavanje poslovno-tehni-čne korespondence Poskusno delo traja 6 mesecev.
Pisne prijave z dokazili o doseženi izobrazbi pošljite v 8 dneh na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, 64000 Kranj, Škofjeloška c. 6.
Škofja Loka, Kidričeva c. 75
STROKOVNEGA SODELAVCA ZA KREATIVNO DELO PRI GRADNJI RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri
— 3 do 4 leta delovnih izkušenj na področju računalništva
— znanje višjega programskega jezika COBOL
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami na sistemih ISKRA — DELTA.
Poleg tega objavljamo tudi prosta dela in opravila: VODENJE IZMENE
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— srednja izobrazba tekstilno-mehanske ali druge ustrezne tekstilne smeri (V. stopnja)
— 2 in več let delovnih izkušenj
Poskusno delo je določeno po Pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva c. 75. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
OSNOVNA ŠOLA BRATOV ŽVAN GORJE p.o.
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole bratov Žvan Gorje, 64247 Zgornje Gorje objavlja dela in naloge
SNAŽILKE
Pogoja:
Osnovna šola, trimesečno poskusno delo.
Z izbrano kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave pošljite v osmih dneh po objavi. Pričetek dela 1. februar.
BiiiiiiS   ELMONT BLED SjMgđ   Sp. Gorje 3/a, Bled
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. LIČAR
2. IZDELOVALEC NAPISOV
3. KLJUČAVNIČAR
Pogoji za zasedbo:
Pod 1.: IV. ali V. stopnja izobrazbe smeri avtoličar, pleskar ali drug poklic s smislom za zahtevno lakiranje, delovne izkušnje so zaželene: en delavec za nedoločen čas in en delavec za določen čas (nadomeščanje odsotnega delavca v času služenja vojaškega roka)
Pod 2.: IV. ali V. stopnja izobrazbe tehnične smeri ali šola„za oblikovanje, smisel za oblikovanje, vozniško dovoljenje B kategorije, delovne izkušnje zaželene; en delavec za nedoločen čas
Pod 3.: IV. ali V. stopnja strojne smeri, dve leti delovnih izkušenj pri oblikovanju pločevine; dva delavca za nedoločen čas
Kandidati naj vloge v dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: DO Elmont Bled, komisija za delovna razmerja, Spodnje Gorje 3/a, 64260 Bled. DO ne razpolaga s praznimi stanovanji. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključeni objavi.
©©[SSS&JMEIGLAS 22. STRAN
/ MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 20. januarja 1989
MALI 00 LASI m.27 960
ccrialU 16__
APARATI STROJI
Rabljeno, barvno TV Grunding - ekran 59, ugodno prodam. Kličite v soboto na tel.: 28-028 od 8.-13. ure
Prodam električni HARMONIJ, primeren za začetnike. Zupane, tel.: 26-903 _479
Prodam SKOBELNI STROJ - debelin-ka, poravnalka. Tel: 67-294 531
Prodam traktorsko ŠKROPILNICO, 300-litrsko. Sp. Brnik 61, Cerklje 534
Po ugodni ceni prodam barvni TV gorenje in KOMPRESOR energoinvest, primeren za avtoličarska dela. Kazič, C. na Rovte 5, Jesenice 566
Prodam rabljen PRALNI STROJ gore-nje. Stojakovič, C. 1. maja 69, Kranj -Planina 568
Prodam PARNI ČISTILEC. Tel.: 45-337 _584
Prodam BRANE in IZRUVAČ krompir-ja tomo vinkovič. Predoslje 86, tel.: 39-660_588
Prodam črno belo TV gorenje in ei Niš, kasetnik grunding z uro, kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (4 + 2) s plinsko pečico in PRALNI STROJ gorenje. Tel.: 66-702_592
Zelo ugodno prodam starejši PRALNI STROJ gorenje, brezhiben. Tel.: 75-467_604
Prodam nov brezžični TELEFON, krat-kega dometa. Tel: 064/633-696 617
Prodam 310-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje (nov hladilni sistem). Krničar, Sr. vas 9, Golnik 636
Prodam 4 leta star offset TISKARSKI STROJ ROMAJOR 314 B 3 format in zaposlim tiskarja na DOMINANTI 515.
Tel.: (064)49-158_640
Barvni TV, star 8 let in novo termoaku-mulacijsko PEČ 3 kW, ugodno prodam. Janko Moser, Grenc 34, Škofja Loka, tel.: 061/329-347, dopoldne 650
Prodam ŠIVALNI STROJ ruža B. Tel.: 68-176, popoldne 655
STROJ ZA PRANJE MEHANIZACIJE kaercher, tip farmer 690 (120 barov, 90 stopinj C) in 890 (160 barov, 150 stopinj C). Marjan Bitenc, Ul. bratov Novak 5, Tacen, Šmartno pod šmarno goro 660 Prodam pralni STROJ gorenje. Tel.:
37-613__662
Prodam barvni TV in PEČ na olje. Tel.: 064/633-477_665
Prodam samonakladalno PRIKOLICO 17 kub. m. Trilar, Hafnerjeva 6, Stražišče^_667
Prodam PRALNI STROJ in starejši električni ŠTEDILNIK. Tel.: 26-325 668
Prodam 3 kW sušilno NAPRAVO, ROTOR za zetor z redkimi utori in VITEL riko, v okvari. Kržišnik, Hrib nad Zmin-cem 1, Škofja Loka 669
Prodam rabljen 250 litrski HLADILNIK z zamrzovalnikom, 50-litrski, končar. Tel.. 064/620-955_681
Barvni TV gorenje, prodam. Ristič, Če-vljarska 6, Tržič 715
Prodam KULTIVATOR akma gorenje s priključki, komplet s koso, obračalnik, freza, drevo za oranje, priključek za prikolico, prikolico, frezo za sneg. Tel.: 84-182_716
Prodam barvni TV gorenje safir, star 7 let, brezhiben in RAD IO KAS ETO FON z ločljivimi zvočniki znamke JVC, brezhiben. Grmovšek, Tavčarjeva 2, Jesenice, med 16. in 20. uro 717
Prodam traktorsko KOSILNICO, bo-čno, za vvrsus. Vasca 8, Cerklje 724
Prodam nov trofazni ELEKTROMO-TOR 2,2 kW, 2 800 obratov in KOMBI-NIRKO mio standard, 3 operacije. Tel.: 42-449, po 18. uri_ 733
Prodam revolversko STRUŽNICO, starejši letnik. Cena 8 mio. Tel.: 47-323, int. 56, dopoldne ali 44-022, po 16. uri _739
Grunding super kolor z uro in avtomatskim iskalcem postaj, prodam. Tel.: 50-006_"_749
Ugodno prodam PEČ za etažno ogre-vanje central 20 S, rabljeno dve sezoni in trajnožarečo PEČ kiperbuseh, nemško. Alojz Avsenik, Letališka 12, Lesce _754
20 odstotkov cenje prodam nov električni ŠTEDILNIK, rjav in STROJ za ravnanje betonskega železa do premera 12 mm. Tel: 37-777_761
Prodam ŠTEDILNIK kiperbuseh, skoraj
nov. Tel.. 39-644
766
Barvno TV fiseher, ekran 67 cm, malo rabljen, z deklaracijo, ugodno prodam.
Tel.: 38-305_776
Prodam ELEKTROMOTOR 9 kW. Tel.:
27-973_778
Ugodno prodam samonakladalno PRIKOLICO 19 kub. m. Aljančič, Kovor 16
_783
Prodam CIRKULAR z elektromotor-
jem. Tel.: 70-416_801
Prodam kombinirano GRELNO PLOŠ-ČO in šivalni STROJ v omarici. Tel.:
26-964_807
Ugodno prodam PRALNI STROJ v okvari (boben). Tel.: 22-546_811
Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK ki-perbuseh, bele barve. Tel.: 064/631 -737_815
Prodam MINI KOMPONENTO FISC-HER PHW 414 L, zvočniki Hitachi HS 3
80 W. Tel: 26 175_826
Prodam starejši barvni TV sprejemnik.
Tel.: 38-171_828
Prodam VIDEO KAMERO panasonic A-2. Tel: 064/622-309 833
Prodam malo rabljen TRAKTOR tomo vinkovič TV-523. Roman Benedik, Rovte 1, Podnart, tel: 70-115 836 Po ugodni ceni prodam ŠTEDILNIK ki-perbuseh za etažno ogrevanje Tel.:
40-663_839
Prodam  URO  za  dvotarifni števec
iskra TKM 5/12. Tel.: 57-942_843
Prodam barvni TV gorenje z daljinskim upravljanjem. Kondič, Predoslje 174
845
GRADBENI MATERIAL
Ugodno prodam 20 m rabljenih pocin-kanih ŽLEBOV z odtočnimi cevmi in kljukami ter dvokrilno OKNO 120* 100. Tel.: 064/35-612
Prodam 4 OKNA 120x 120 in enega 90x 120 po 22 SM. Telefon 46-101, Tenetiše 33, Golnik
Prodam cca 4 kub. m. TERVOLA - trdi, 6 cm, 25 odstotkov cenje. Planinšek, Britof 51, sobota od 9. do 16. ure 549 Za polovično ceno prodam nov oljni GORILEC ecoplam in nova GARAŽNA VRATA Jelovica. Zelič, Sv. Duh 187 555
Prodam novo PEČ za centralno ktk, 20 odstotkov ceneje. Tel: 27-933 563
Prodam 20 kvad. m. suhega smrekovega LADIJSKEGA PODA. Tel.: 34-257
_578
Rabljen GRADBENI LES prodam. Tel.: 69-096 601
Prodam 5.100 kosov OPEČNIH BLO-KOV. Možnost zamenjave za avto.
Tel.. 38-284_676
Prodam suhe kostanjeve PLOHE. Tu palice 28 692 Prodam suh smrekov OPAŽ. Zvonko Kelbl, Bohinjska Bela 32 795
Prodam 20 kvad. m. suhega ladijskega PODA. Tel: 66-178 808
POSESTI
Kupim starejšo HIŠO z nekaj zemlje v tržiški ali radovljiški občini. Tel.: 50-382_544
Večjo DELAVNICO ali GOSPODARSKO POSLOPJE dolgoročno vzamem v najem ali kasneje odkupim. Šifra: KLJUČAVNIČARSTVO 562
Kupim manjšo, starejšo HIŠO v Kranju ali bližnji okolici, šifra: ALEKSANDRA _575
Prodam 2 močni montažni GARAŽI 3 x 6 m. Lipce 10, BI. Dobrava 619
Kupim PARCELO v občini škofja Loka ali Kranj. Šifra: LOKA_649
Manjše POSESTVO ali starejšo HIŠO oziroma zazidljivo PARCELO z vsaj pol hektara zemlje na Gorenjskem, kupim. Tel.: 34-093 ali 24-811_651
Prodam zazidljivo PARCELO za vikend v Apnu pri Cerkljah. Jože Košnik, Ruči-gajeva 12, Kranj, informacije od 15. do 17. ure_722
Takoj vseljivo HIŠO, 1,5 km iz Kamni-ka, prodam najboljšemu ponudniku ali zamenjam za lastniško STANOVANJE v 1. ali 2. nadstropju. Mir in neokrnjena narava. Prednost Kranj z okolico. Tel. 061/218-964_777
V bličini Kranja najamem PROSTOR (cca 20 kvad. m.) za mirno obrt. Možnost dovoza. Tel.: 33-828, v večernem času 827
HIŠO oz. zazidljivo PARCELO v Kranju ali okolici, kupim. Šifra: GORENJSKA
830
RAZNO PRODAM
Poceni prodam VISO letnik 1981 in STRUŽNICO metalac Čakovec, kot nova. Tel.: 28-049_266
Prodam Z 101, starejši letnik, garažira-na, obnovljena in 1.500 litrov VINA re-fošk. Tel.: 45-447_509
PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 1.000 kg, stara 1 leto in SENO prodam. Kranjska c. 25/a, Radovljica 616
Prodam barvni TV orion, star 2 leti in Z 101, letnik 1983. Tel: 64-137 622
Prodam TROSED, OMARO in Z 128, staro 2 leti. Brajič, Zl. polje 2/a, Kranj
_635
Prodam "CIRKULAR" za žaganje drv, 3 kW ELEKTROMOTOR in "kimpež". Voklo 106_646
Prodam TEHTNICO libela, 200-kilo-gramsko skalo in silosni PUHALNIK. Franc Stanovnik, Vincarje 20, škofja
Loka_658
Prodam TELETA, starega 6 tednov in 4 kub. m. suhih smrekovih DESK, deb. 25 mm. Sp. Bitnje 21_671
Prodam robo 2000 PARNI SESALEC in domaže  ŽGANJE.   Globočnik, tel.:
79-950_685
Prodam vezano OKNO kli 140 x 120, vhodna VRATA, 1 kub. m. gradbenih PLOHOV in 135-litrski HLADILNIK. Janez Vreček, Mačkovo nas. 24, Šenčur _ _746
Ugodno prodam FIAT 126, letnik 1977 in ELEKTROMOTOR 2,7 kW, 2.820 obratov na minuto, trofazni. Tel.: 79-642_758
Prodam dva malo rabljena JOGIJA, kombiniran ŠTEDILNIK plin - elektrika in rabljen PISALNI STROJ, prenosni,
konzul. Tel.. 26-036_789
Prodam dobro ohranjen športni VOZIČEK chicco, PEČ kiperbuseh, temno rjava ter dobro ohranjena gugalna FO-TEUA in separe. Tel: 33-343 796
Organiziram prodajo izvirnih izdelkov DOMAČE OBRTI in nudim POSLOVNI PROSTOR za trgovino, industrijsko prodajalno ali zastopstvo na periferiji
Kranja. Šifra: KVALITETA_799
Prodam suha bukova drva in Z 750, letnik 1976. Šolar, Sp. Dobrava 1, Kropa
825
Prodam mizarski "PONK" nov in suha DRVA. Košir, Visoko 4, Škofja Loka _ 838
Nekaj kmečkega POHIŠTVA, secesij-ske francoske lestence in kristalna ogledala, stare žametne zavese vseh barv, romantične grafike, okvirje in drugo prodam. Tel.: 64-310_840
Prodam rabljeno žensko KOLO, lepe gramofonske PLOŠČE, loščilnik Končar, TELEFONSKI aparat in nekaj drugih predmetov. Tel.: 23-937, dopoldne
844
STAN.OPREMA
Prodam komplet OTROŠKO SOBO ali samo pograde ter malo rabljen HLADILNIK, 30 odstotkov cenje. Tel.: 75-467_551
Prodam SEDEŽNO GARNITURO v drap barvi. Fajdiga, Zg. Duplje 58 590
Prodam OMARO za predsobo. Tel.: 38-566_598
Ugodno prodam nov vinsko-rdeč ITI-SON, v izmeri 4 x 2,5 m. Konec, Trg Prešernove  brigade  4,   Kranj, tel.:
35-898, popoldne_612
Zelo ugodno prodam omaro za dnevno ali otroško sobo in kuhinjsko mizo s stoli. Kropovšek, V. Vlahoviča 5, tel.:
38-376_641
Prodam popolnoma novo SPALNICO lucija (Meblo) in nekaj ELEMENTOV dom - oreh (Alples). Cena: 65 odstotkov prodajne cene. Tel.: 26-861, int.
29, Janko_656
Ugodno prodam 2 FOTELJA. Tel.: 37-909__670
Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Ogled v soboto po 14. uri. Krajnik, Go-dešič 86, Škofja Loka    -_678
SPALNICO,  novo,  zapakirano, zelo ugodno prodam. Bavdkova 4, Kranj _703
Poceni prodam GARNITURO - mizo +
6 stolov. Tel.: 45-116_709
Prodam trodelno OMARO. Tel.: 35-240
__763
Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Tel.:
78-319__772
Prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTE-LJA. Nova vas 8, Radovljica 790
STANOVANJA
Iščem SOBO s souporabo kopalnice ali GARSONJERO na relaciji Jesenice - Kranjska gora. Tel.: 82-812, po 17. uri _554
Na Bledu, Radovljici ali Lescah vzamem v najem STANOVANJE. Šifra: MAREC_559
Družbeno 2-sobno konfortno STANOVANJE v Ljubljani - Šiška, zamenjam za enakovredno na Bledu. Šifra: SON-
ČNO_585
Oddamo opremljeno SOBO s souporabo kopalnice, možnost kuhanja. Lahko tudi zakoncema. Naslov v oglasnem oddelku. 602
Takoj prodam GARSONJERO na Planini III. v Kranju. Šifra: GOTOVINA 683
Zamenjam opremljeno 2-sobno podstrešno STANOVANJE na Župančičevi za ogrevano garsonjero in prodam ŠIVALNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelkih_694
V Kranju vzamem za 2 leti v najem 3-sobno STANOVANJE, po možnosti brez opreme. Nudim predplačilo. Tel.: 061/486-539_7M
Najamem STANOVANJE v Skofji Loki.
Šifra: TAKOJ
706
Fant in dekle najameta STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: RED-NA PLAČNIKA_731
Mlad par brez otrok išče manjše STA NOVANJE za dobo dveh let. Šifra: NA
GORENJSKEM_765
Na Bledu oddam SOBO samski ženski. Tel: 78-319 773
Zamenjam STANOVANJE v Radovljici (50 kvad. m. + klet) za stanovanje enake vrednosti v Skofji Loki. Informacije na tel.: 064/631-292, po 20. uri 779
Prodam 1-sobno STANOVANJE na Planini. Šifra: ENOSOBNO_781
Uslužbenka najame ogrevano SOBO v Kranju za 1 leto. Šifra: SOLIDNA 784
Zamenjam družbeno GARSONJERO pri Vodovodnem stolpu za večje stanovanje v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku._ 786
Prodam novo, takoj vseljivo 2-sobno STANOVANJE, 63 kvad. m. V račun vzamem novejši avto. Tel.. 34-663 800 SOBO s posebnim vhodom na Bledu oddam. Šifra: CENTER 831
VOZILA
Prodam LADO RIVO 1300, letnik marec 1987. Štular Jožko, Kranj, Golniška 58
Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1979 Vremšak, Cankarjeva 10, Radovljica, tel.: 75-593, popoldne 121 Prodam Z 101, letnik 1985. Tel.: 36-062
_197
Prodam   DIANO,   letnik   1978. Tel.:
28-821_480
Prodam GOLF JX diesel. letnik 1985.
Tel.: 78-336__508
CITROEN AX 11 TRE, star 6 mesecev, troja vrata, rdeč, 18.000 km, nujno prodam za 15 odstotkov ceneje od novega. Tel.. 51-491_548
Prodam LADO 1500 SL, letnik 1978, dobro ohranjeno. Stenovec, Moše 2, Smlednik 552
Prodam FIAT 126 P, letnik 1981. Tel.:
69-943_553
Prodam karambolirano Z 101, starejši letnik. Koselj, Bodešče 22, Bled 558
Prodam JUGO koral 55, star 3 mesece. Informacije na tel.: 82-958 564
Prodam R 16 TS, po delih, motor v dobrem stanju in MENJALNIK, STREHO, zadnjo havbo za VW. Mošnje 20, pri Podvinu, tel: 79-039 _565
Ugodno prodam OPEL ASCONO, letnik 1979. Lesce, Vodnikova 4 570
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Vi-dic, Aljaževa 7, Lesce 571 R 4 TLS, letnik 1979, neregistriran, vozen, prodam ali zamenjam za kombi. Bejta, Sr Bitnje 5, Žabnica_572
Prodam BETFORDA diesel, kasonar, vozen z B kategorijo, letnik 1976, dobro ohranjen. Gričar, Blaževa ul. 10, Škofja Loka 573
JETTO JX bencin, letnik 1987, ugodno prodam. Novak, Strahinj 84, Naklo, tel.:48-541 576
nismo popolni
unpik cc trudimo
JANUAR IN FEBRUAR
— 10 % POPUST PRI VSEH JEDEH PRI PLAČILU Z GOTOVINO ALI ČEKOM
— 20 % POPUST PRI VSEH
JEDEH ZA NAPREJ NAROČENE SKUPINE NAD 10 OSEB
— VSAK DAN KOSILO ZA
19.900.-
Prodam FIAT 126 P, letnik 1981, cena 500 SM. Ogled: Kosovelova 1, Radovljica__577
Prodam Z 635, registrirano 3,5 tone, keson 5 m ali menjam za osebni avto oz. traktor. Tel.: 78-811, po 20. uri 579 Prodam ŠKODO 100, v voznem stanju, registrirano. Ogled v petek in soboto. Tolar, Na Kresu 20, Železniki_580
R 4, letnik 1977, prodam za 370 SM. Ambrožič, Valjavčeva 9, Kranj 581
Kupim P 126, letnik 1984/85. Tel.: 66-900_583
Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Sko-ko, Parizanska 44, Škofja Loka 587
Prodam Z 750 LE, letnik 1982. Malovrh, Sp. Duplje 27__593
Prodam dobro ohranjeno VISO 11 club, letnik 1982. Tel: 27-127 595
Prodam Z 101, letnik 1986. Franc Lav-tar, Dol, vas 28, Selca, tel.: 64-180 596 Poceni prodam R 5, starejši letnik. Go-
riče 12, Golnik, tel.:46-054_597
Prodam ohranjen 125 P. Horvat, Šem-petrska 14, Kranj - Stražišče 599
DIANO - dak, letnik 1984, 56.000 km, prodam za 8 mio. Tel.: 77-317, popoldne 600 Prodam GOLF bencin, letnik 1979. Jenko, Vešter 34, Škofja Loka 603
Prodam JUGO 45 A, letnik 5/1987, s sončno streho. Tel.. 23-907_608
JUGO koral 55, letnik 1988, prodam.
Hrovat. Krnica 4, Zg. Gorje_609
Prodam TRAKTOR zetor 52-11 z 250 delovnimi urami in OPEL KADETT karavan, letnik 1977 ter 4-tonsko TRAKTORSKO PRIKOLICO s kardanskim pogonom. Kožuh, Gabrk 4, Škofja Loka_610
Ugodno prodam Z 101, letnik 1978.
Tel.: 23-430_6JH
Ugodno prodam dobro ohranjen R 10. Grdan, Savska loka 5, Kranj 614
Ugodno prodam Z 101, pravkar registrirano, letnik 1986, 30.000 km, cena 18,9 mio. Marošlič, Begunjska 1, Kranj _615
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, dobro ohranjeno, garažirano. Ropret, Alpska 35, Lesce 618
Prodam Z 128, letnik avgust 1986. Be-lak, Senično 65, Tržič 620
Prodam GOLF diesel, letnik 1979. Tel.: 064/633-074_622
Prodam Z 101 GTL, letnik 1984, registrirana do januarja 1990. Pavlin, Tem-niška 19, Naklo_623
Prodam vseh 5 VRAT, zadnja BLATNIKA in ostale dele karoserije od R 4 GTL, letnik 1988. Bojan Grzetič, Hruši-ca 10, Jesenice 624
Prodam Z 101, letnik december 1975, obnovljeno. Tel.: 68-504, popoldne 625
Prodam KADETT, letnik 1986. Tel.: 064/621-882, od 15. do 16. ure 626 Ugodno prodam GOLF, letnik 1979, po generalni. Tel: 77-945 627
KOMBI imv 2200 D prodam ali me-njam za TRAKTOR. Tel.: 064/622-253 _629;
Prodam JUGO 45, letnik 1981 in JUGO 55, letnik 1984. Tel.: 064/633-626, popoldne_630
Z 101 GTL 55, letnik 1987, 10.000 km, ugodno prodam. Mirko Finžgar, Fin-žgarjeva 8, Bled_631
Z 850, letnik 1981, ugodno prodam. Tel.: 064/632-789, dopoldne, Jelovčan, Frankovo nas. 156, škofja Loka 686
Prodam FIAT 128, letnik december 1986. Tel.: 50-852_688
VOLVO 340 GL, letnik 1987, ugodno prodam ali zamenjam za manjši avto. Tel.: 57-736, zvečer_689
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983, prevoženih 37.000 km, cena 1,45 milijarde. Tel.: 84-733, popoldne 690
Prodam JUGO 45, letnik 1982. Dvorje 85, Cerklje 691
Prodam Z 850, letnik 1984. Starman, Pungert 17, Škofja Loka 693
Prodam LADO samaro, letnik 1987. Ju-govec, Podlubnik 98, Škofja Loka, tel.: 064/621-438_632
Ugodno prodam 1 mesec star BMW 316, z dodatno opremo. Tel.: 25-461, int. 443, dopoldne 637
Ugodno prodam Z 101 comfort, letnik
1979, dobro ohranjen. Jagodic, Cegel-nica 16, Naklo 643
Z 750, starejši letnik, v voznem stanju, prodam. Tel: 49-378, popoldan 644
Prodam R 18, star 2 leti. Tel.. 78-600, popoldne 645
DIANO 6 LC, letnik 1979, registrirano do konca leta, prodam. Tel.: 28-820 _647
R 5 GL, rdeč, star 3 leta, odlično ohranjen, prodam za 46 mio. Tel.: 34-734 _653
Prodam Z 101, letnik 1977. Davtovič, Tuga Vidmarja 2, Kranj 657
GOLF, letnik 1982, bencin, 56.000 km, ohranjen, prodam. Tel.: 51-559 659
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985. Tel.: 51-577, zvečer_664
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Tel: 74-548, med 15. in 18. uro 674
Prodam AUDI 100 in MAZDO 1500. Huje 1, Drago 675
Tomov avtomatic, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel: 75-391 677
Ugodno prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1985, cena 3,2 mio. Vidmar, Nedeljska vas 5, Mlaka 682
Prodam GOLF diesel, S paket, letnik 9/1984. Tel: 43-009_695
Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983. Tel.: 39-914_696
Prodam Z 101, letnik 1984, registrirana do septembra 1989. Cena 14 mio. C. Kokrškega odreda 27, Kranj 697
Prodam Z 101, letnik 1977, obnovljen, v zelo dobrem stanju. Cena 700 SM. Ogled v petek in soboto. Bizovičar, Frankovo nas. 54, Škofja Loka 700 Prodam JUGO 45 A, letnik december
1986. Tel: 51-168__704
Prodam VW  KOMBI  diesel, letnik
1983. Tel: 68-755_705
Prodam GOLF in KADETT. Tel.: 51-875
_708
Prodam GOLF JL, letnik december 1977. Stare, V. Vlahoviča 3, Kranj 710
Prodam osebni avto R 12, letnik 1979. Tel: 40-260_712
Prodam Z 101, letnik 1976, cena 320 SM. čiča Rajko, Sp. Besnica 63 713
Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana celo leto, delno obnovljena. Tel.: 39-793_ 718
Prodam Z 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, z dodatno opremo, registrirano do 27. 12.1989. Tel.: 23-300, popoldne _719
Poceni prodam MZ - TS 250, letnik
1980, malo vožen, 6.000 km, neregistriran. Tel.: 23-810_72J_
Po ugodni ceni prodam LADO 1500,
letnik 1976. Vasca 8, Cerklje 723
Prodam ŠKODO 100, letnik 1976, registrirano do oktobra 1989. Gašpar, tel.: 36-114_725
Prodam Z 101 mediteran, letnik 1980 in Z 101 mediteran, letnik 1979, karambo-
lirano. Tel: 66-324_726
Ugodno prodam GOLF JGL, letnik 1982, prevoženih 49.000 km, 1. barva, radio blaupunkt, prevleke, AL platišča, kot nov. Cena 2,4 milijarde. Ali zamenjam za večje vozilo kot R 18, R 9, JET-TA - isti letnik ali novejšo LADO, z doplačilom. Tel.: 88-214, v petek in soboto od 16. do 19. ure 727
Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 110 L, letnik 1974. Janez Vole, Hrušica 57, Jesenice 728 LADO samaro, staro 14 mesecev, prodam. Ogled v soboto. Tel.: 51-540, od 16. do 20. ure_729
Prodam poškodovan JUGO 45 (samo školjka) najboljšemu ponudniku, letnik
1987, 20.000 km. Ogled v Lescah. Tel.:
74-051 ali 74-052_732
Prodam KOMBI ford tranzit, letnik 1980. Informacije na tel.: 82-749, Jesenice 735
Ugodno prodam JUGO 55. Ogled v soboto. Tomaž Čadež, Visoko 7/g, Šenčur 736
Prodam JUGO, letnik 1981. 51-891
Tel.: 737
Prodam 4 mesece starega VVARTBUR-GA limuzino. Tel.: 064/632-056 738
Prodam ŠKODO 110 L, v voznem stanju, celo ali po delih. Ogled v popoldanskem času. Strahinj 19/a, Naklo _740
Prodam osebni avto Z 850, letnik okto-ber 1984. Tel.: 50-538, Gabre 741
Prodam GOLF, letnik 1981 in FIAT 126, star 15 mesecev, 8.500 km. Britof 152,
Kranj_742
Prodam BMW 318, letnik 1978 in Z 750, letnik 1977. Tel: 064/620-425 743
Prodam JUGO Z 55, letnik 1985, gara-žiran. Pantelič, Vrečkova 11, Kranj, tel.: 35-161, popoldne_744
Prodam KOMBI VW, starejši letnik, urejen. Tel.: 28-392, v petek do 15. ure ali 25-940, popoldne 745
Prodam Z 101, letnik 1977, vozna, neregistrirana. Slak, Žeje 10, Duplje 747
Prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do decembra 1989. Štular, Velesovo 38, Cerklje_752
Ugodno prodam R 4, letnik 1976, registriran do junija 1989. Miklavčič, Mla-ška 107 (Mlaka 22), Kranj_753
Prodam Z 101 lux, letnik december 1977, registrirana do julija 1989. Milena Močnik, Javorniško nabrežje 15, Jesenice 755
Prodam R 4, letnik 1986, cena 20 mio.
Tel.: 80-202_759
Prodam karambolirano Z 101 konfort. Jože Odar, Vrbnje 19/b, Radovljica
Prodam registrirano Z 101, letnik 1977. Jane, Hlebce 3/a, Lesce 764
Prodam Z 128, letnik 1984, za 1,5 mili-jarde. Tel.: 51-398, popoldne 769
Prodam VW 1200, letnik 1974. Zupan, tel.:40-314_774
Prodam GOLF JX diesel, letnik 1986. Tel.: 51-766_775
Prodam osebni avto MERCEDES 190 D, letnik 1961, pred kratkim obnovljen, registriran do junija 1989, sedaj rahlo karamboliran. Golnik 20 782
LADO 1500, letnik 1978, ugodno pro-dam. Langus, Moste 11/c, Žirovnica, tel.: 80-241_785
Prodam JUGO 45 EX, star 11 mesecev, cena ugodna. Tel.: 034/47-404, od 18. do 20. ure_794
GOLF J, rdeče barve, letnik 1977, dobro ohranjen, z dodatno opremo, pro-dam. Kostič, Blejska 13, Tržič 797
Prodam Z 101, letnik 9/I987. Gale, C. 26. julija 58, Naklo_ 798
Prodam Z 128, letnik 1983, registrirana celo leto. Jandrič, Gradnikova 7, Kranj
_802
Prodam Z 750, registrirana do konca leta. Kapetanovič, Ul. 1. avgusta 1, Kranj 803
Prodam   MERCEDES   11-13, letnik
1976, kasonar. Railič, Tekstilna 12, Kranj 805
GOLF diesel, letnik 1984, z dodatno opremo, prodam. Tel.: 45-260 806
GOLF, dobro ohranjen in MOTOR per-kins  za  TAM  2000,  prodam. Tel.:
58-174, Drnovšek_812
Prodam 125 P, z udarjenim blatnikom, vozen, registriran do decembra. Okvirna cena 2,2 mio. Tel.: 78-111. Ogled: Bled, Gregorčičeva 2 (Dobe) 814 PO DELIH PRODAM: Z 750 SC, letnik 1980, R 12 in Z 101. Tel: 27-341 816 Z 101, letnik 1976, prodam za 270 SM. Marjan Pahor, Dolenčice 1/a, Poljane
_817
Prodam nove GUME sava 155 x 14, na obročih (2 letni + zimska) in VERIGE. Horvat, Gradnikova 62, Radovljica 819
OPEL KADETT, letnik 1969, dobro ohranjen, poškodovan zadnji del, ugodno prodam. Tel: 22-804 820
Prodam JUGO 45, letnik 1987. Tel.: 36-014_821
Prodam  OPEL ASCONO  16, letnik
1977, registrirano do maja ali zamenjam za Z 101. Rajhard Viljem, H.Verd-nika 41 A, Jesenice 822
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Ogled v soboto popoldan in v nedeljo dopoldan. Gasilska 4, Šenčur 823
Zastava 850 kombi, letnik 1982, vozen, neregistriran, prodam. Tel.: 37-892 824
Prodam dobro ohranjen OPEL KADETT, starejši letnik, registriran do de-cembra 1989. Tel.: 79-081_832
Ugodno prodam GOLF diesel JX, letnik 1986, 1. lastnik, garažiran. Tel.: 061/841-413 _834
Prodam ohranjen OPEL KADETT kara-van, starejši letnik. Tel.: 45-022 835
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985. Tel.: 27-061_841
Prodam FIAT 126 P, letnik 1982. Tel.: 79-657 842
ZAPOSLITVE
Nudimo vam HONORARNO ZAPOSLITEV ob vikendih - DRŽAVNA ZALO-ŽBA SLOVENIJE. Tel: 38-206 154
Zaposlim KOVINOSTRUGARJA ali delavca po odsluženju vojaškega roka, za delo na stružnih avtomatih. Florjan-čič.Sp. Besnica 64, tel.: 40-570 490 Nudim honorarno DELO. Tel.: 21-188, od 15. do 19. ure 560
Mladim osebam nudim honorarno DELO na terenu, visoka provizija - letna mrzlica. Tel.: 34-104, petek, od 20. do
22. ure_591
Zaposlim KV KUHARICO. OD 200 SM. Tel.: 80-399_613
Zaposlitev nudim mlademu fantu z odsluženim vojaškim rokom v kamnoseški dejavnosti, z možnostjo priučitve poklica. Tel: 47-845_633
Obrniki, če imate preveč dela, sprejmem vaše delo na dom. Šifra: PREVOZ_679
Najvišje provizije nudimo ORGANIZATORJEM ter ZASTOPNIKOM za prodajo iskanega artikla. Šifra: PRVIČ V JUGOSLAVIJI_698
Za prodajo novosti na tržišču - radio-stezija in najnovejši bioritem, vabim k sodelovanju zaslužka željne ZASTOPNIKE. Plačilo v tekočem mesecu. Ši-fra: BIORITEM _702
Imate čas, lastni prevoz, pa brez denarja. Samo pokličite 35-265, zvečer
762
ŽIVALI
Prodam mlado brejo KOZO in mlade-ga KOZLA. Tel: 64-255_556
Prodam KRAVO za zakol. Sr. vas 55, Šenčur_569
Prodam tretjič 9 mesecev brajo KRAVO, odlična mlekarica, črno-bela. Po-ženik 27, Cerklje, Tel.: 42-355 574
Prodam TELICO frizijko, brejo 9 mese-cev, A kontrola. Eržen, Žabnica 59 586
Prodam TELETA simentalca, starega 14 dni. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica
__589
Prodam KANARČKE. Sajovic, Predoslje 66/a_628
Prodam težko KRAVO, 9 mesecev brejo. Sebenje 37, Križe 634
Prodam visoko brejo KRAVO po izbiri ali menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Škofja Loka 639
Petek, 20. januarja 1989
23. stran (<mwmmwiQLAa
Prodam 5 mesecev brejo kravo. Tel.: 45-714_642
Prodam jalovo KRAVO ali zamenjam za 8 brejo. Križe 72, tel.:57-700 652
Prodam KRAVO s teličkom. Zalog 38, Cerklje_684
Prodam brejo KRAVO. Zabreznica 17 __699
Prodam polovico mlade KRAVE in 6 tednov staro TELIČKO. Sr. vas 45, Šenčur_750
Prodam PRAŠIČA, težkega 120 kg. Tel: 78-617_ 758
Prodam 7 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Zalog 41, Cerklje_770
Prodam črno-beleaa BIKCA, starega 1 teden. Visoko 71, Šenčur_788
Prodam PRAŠIČA krmljenega z domačo krmo. Krajnik, Breznica 5_791
Prodam 4 PRAŠIČE, težke po 40 kg.
Predoslje 1_804
Prodam 10 dni starega TELETA. Terek, Hraše 17/a, Lesce 837
Kajuhova 10,
tel.: 810
PRIREDITVE
Plesni klub Kranj vas vabi v Delavski dom Kranj v PLESNE TEČAJE, AEROBIKO in malo plesno šolo. Informacije tel.:37-949 714
POZNANSTVA
Sem fant, star 29 let, brez obveznosti, nekadilec, nealkoholik, zaposlen v Kranju, želim spoznati sebi primerno dekle. Šifra: DEŽELA 661
IZGUBLJENO
10- '■ 1989 sem na avtobusni postaji Liubljana izgubila žensko SREBRNO URO znamke darvvil. Ura mi je zelo drag spomin, zato naprošam poštene-9a najditelja, naj mi jo proti nagradi vne. Tel: 064/40-557 793
Kupim APN 6. 23-363, po 13. uri Rad bi kupil HIŠO v okolici Kranj. Lah-ko tudi parcelo 600 do 1.000 kvad. m. Gotovinsko plačilo. Braco Milakovič,
Cirilova 13, Kranj - Orehek_818
CITRE za učenje takoj kupim. Ponudbe na tel: 26-359 829
OBVESTILA
PONUJAM vam ugodno sodelovanje pri IZDELAVI elementov za palete. Informacije: Zupan, Retnje 35, Tržič, tel.: 57-491 153 ROLETE IN ŽALUZIJE, ZASTEKLITVE balkonov naročite Špilerjevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: 064/75-610. Cene konkurenčne, za rolete brezplačen prevoz. _168
IZDELUJEM CISTERNE za kurilno olje različnih oblik in velikosti. Opravljam tudi KLJUČAVNIČARSKA dela in splošno varjenje. Pokličite in zadovoljni
boste. Tel.: 79-855 _248
Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali obnovim obstoječo ELEKTROINSTA-LACIJO. Jože Benedičič, Elektroinsta-lacije,  Prezrenje  22,   Podnart, tel.:
70-482 _411
Sprejemamo prijave za 40-urni intenzivni TEČAJ poslovne angleščine po VIDEO metodi. Cena 24 SM, plačljivo v 3 obrokih. Informacije na tel.: 34-590 _538
Sprejemamo prijave za 70-urni intenzivni TEČAJ angleške konverzacije za VERIFIKACIJO aktivnega znanja. Cena 30 SM, plačljivo v 3 obrokih. Tel.:
34-590 _ 539
POPRAVLJAM tranzistorske sprejem-nike, gramofone, kasetofone. Mulej, Mandeljčeva pot 3/a (Švabska vas)
546
Popravljamo TV in radiijske aparate ter obnavljamo TV  EKRANE. Tel.:
21-267 _557
lesene, izdelu-561
KUPIM
Kupim rabljeno motorno vrtno KOSILNICO. Tel.: 84-752_
Starejše, pa tudi novejše rabljene KNJIGE kupim. Torkar, Titova 62, Je-ggnice, tel.:85-441_550
Kupim mlado KRAVO za zakol. Tel.: 061/627-155 672 Kalan, 730
Kupim CEŠNJEVE HLODE. f_0Ušica 6, tel.: 70-225
Kupim debelo REPO. Tel.: 42-897 748 Kupim surove bukove PLOHE brez
JLT^ggb. 8 cm. Tel.: 78-548_752
23dnji desni BLATNIK za opel kadett Coupe, letnik 1970, kupim. Tel.: 51-698 __768
Kupim 200 kg težkega BIKCA simen-talca. Tel.: 45-338 771
TELEFONSKE POLICE jem. Tel.: 064/633-690 Adria airways obvešča, da bo ODPRODAJA izgubljene - najdene prtljage v prodajalni Živila - Posrednik Živila na Kokrici.od sobote 21.1.1989 dalje 567 Opravljam vsa ZIDARSKA DELA, kera-mične in kamnitne obloge. Tel.: 74-736 _594
Prodam mizarski ponk in izdelujem kadi ter manjše posode. Tel: 68-144 638
VODOINSTALACIJO NA NOVI HIŠI kot tudi razna popravila vam hitro in kvalitetno izdela obrtnik. Tel.: 28-427
_666
Izvajam vse ročne IZKOPE in gradbena dela. Franc Kodelja, Ul. 1. avgusta
3, Kranj_787
Cenjene stranke obveščam, da zopet lahko naročijo rolete, žaluzije v vseh barvah, dimenzijah in izvedbah. Sprejemam naročila za zavese vseh vrst (rolo, lamelne, plese). Ugodna cena, dobavni roki. Cena zagotovljena od naročila do montaže. ROLETARSTVO NOGRAŠEK, MIUE 13, 64208 ŠENČUR, tel: 061/50-720 19494
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
ALOJZA GOLMAJERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI: sinova Zmago in Marko z družinama
Kranj, 8. januarja 1989
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz tozda Tovarna avtopnevmatike — delovna enota Polizdelki pnevmatike
ANTE PAJIČ
roj. 1965
Od sodelavca smo se poslovili v nedeljo, 15. januarja 1989, v njegovem rodnem kraju v Sanskem mostu
BIH.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
OSTALO
Prodam lepa zimska JABOLKA. Babic, Žeje 1, Duplje 502
Nujno potrebujemo VARTVO za 2 fantka (1 in 3 leta). Pokličite popoldne na tel: 35-039 547
Prodam OTROŠKA VOZIČKA - športni in globok, znamke tribuna. Valburga 10/a, Smlednik 582
Prodam malo rabljeno ZIBELKO z vzmetnico in odejo ter uvoženo PRE-VIJALNO MIZO Tel.: 33-005 605
Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jo-gijem in posteljnino za 20 SM. Tel.:
36-421_606
Prodam semenski KROMPIR igor, 1. množitev. Rozman, Poljšica 4, Podnart, tel.: 70-164 648
MAŠKERADNE OBLEKE za otroke od 2 do 14 let, prodam - pošljem. Tel.: 061/266-940, po 10. uri 680
Prodam 142
SENO. Jenko,
Gorenja vas 687
Gasilsko društvo Mavčiče išče TRIO ali ANSAMBEL za igranje na pustno soboto. Pokličite na tel.: 40-090 654
Prodam AVTOSEDEŽ. Tel: 39-297 663 Prodam SENO. Janez Stanonik, Selo 72, Žiri, tel.:69-528, zvečer_673
Iščem VARSTVO v popoldanskem času za 5-letno hči, od 1. aprila dalje. Vse ostale informacije na tel.: 75-666, po 20. uri_707
Prodam otroško POSTELJICO z jogi-
jem. Tel.: 42-607_7JM
Prodam neškropljena zimska JABOL-KA. Bašelj 64, Preddvor_720
KLARINET, češke znamke amatti, pro-dam. Tel.: 45-129 734
Ugodno prodam otroško POSTELJO z jogijem. Tel.: 38-305_757
Prodam SENO. Ahčin, Vopovlje 8, Cerklje_767
Prodam JABOLKA. Tel.: 68-633 780 Zelo ugodno prodam otroško POSTE-UICO z jogijem. Tel: 34-680 792 Nemški jezik za osnovne in srednje šole INSTRUIRAM. Tel.: 28-043 809
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice, sestre in tete
KRISTINE JENČIČ
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter sodelavcem kolektiva trgovine Jugopla-stika Kranj, Vodovod Kranj za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Debeljaku, pevcem KUD Ivan Cankar Sv. Duh ter g. župniku Perčiču za lep pogrebni obred.
VSI NJENI
Sv. duh, Dorfarje, Trboje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete
LUCIJE STUDEN
roj. Šavs
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Hriberniku za zdravljenje v času bolezni in g. župniku za lepo opravljen obred.
VSI NJENI
Zg. Bela, 12. januarja 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sina in brata
SREČKA KAVČIČA
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala krajanom in krajevni skupnosti Ljubno, govorniku Jožetu Pavlicu, g. župniku za pogrebni obred, kolektivu OŠ Bratov Žvan Gorje ter pevcem Bratom Zupan za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Bled, Lesce, Zg. Gorje, Begunje, Ljubno
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradedka, brata, strica in tasta
FRANCA KEPICA
iz Dvorij pri Cerkljah
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, posebej Andrejevim in Kožuhovim za njihovo večletno pomoč. Iskrena hvala GD AMD Cerklje, govorniku ob odprtem grobu. Posebna zahvala duhovnikoma za lep pogrebni obred in zvonarjem, ki so ga lepo počastili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: otroci z družinami ter brata in sestra
ZAHVALA
V 79. letu je mirno zaspala naša draga teta
ANGELA GALJOT
Iz Sp. Brnika 22
Od nje smo se poslovili v soboto, 14. januarja 1989. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem sosedom, ki so ji vedno nesebično pomagali, kadar je bila potrebna njihove pomoči in poskrbeli tudi za vse potrebno ob njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred.
ŽALUJOČI: nečaka Jože in Janez z družinama ter ostalo sorodstvo
Kranj, 14. januarja 1989
V SPOMIN
Zakaj usoda posega tja, kjer je nezaželena, vzame ti kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov.
MILOJE-MIČOTA ŠČEKIĆ    ZORANE KAVČIČ
roj. SCEKIC
Dne. 16 in 23 ianuaria mineva žalostno leto, odkar sta nas zapustila naša nenadomestljiva Zorana in MiS Hvala vsem govornikom, prijateljem in Sekretariatui za notranje zadeve SO Kranj, ki
se ju spominjate in obiskujete njun prerani grob.
Neutolažljivi: mama Neda, sestri Zdenka in Jelka
Preddvor, 1989 _
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta
MATEVŽA JEKOVCA
iz Sr. Bele pri Preddvoru
se iskreno zahvaljujemo sosedom, botrom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Gor. tiska Kranj in vsem drugim, ki ste nam ob težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku in kaplanu Blažu Cudermanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem bratov Zupan. Posebna zahvala za nesebično pomoč sestri Stare in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik
ter dr. Bajžlju.
Vsi njegovi
Sr. Bela, 7. januarja 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
ROZALIJE NOVAK
iz Zbilj 14
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem iz Škofje Loke in delovnim organizacijam Elektro Gorenjska, Iskra Reteče, Color Medvode in IMP — IZIP Ljubljana za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi dr. Arharjevi in medic, sestram ZD Medvode, osebju Kardiološkega odd. UKC Ljubljana ter g. župniku za pogrebni obred.
ŽALUJOČI: mož Janez in otroci z družinami
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra, svakinja in teta
MARIJA PINTAR
iz Češnjice
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od nje, jo spremljali na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala osebju ZD Železniki, Obrtnemu združenju Škofja Loka ter g. župniku za lep pogrebni obred.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Češnjica, 24. decembra 1989
NOVICE IN DOGODKI
Pobuda medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko
Socialistična zveza za danes m jutri
Kranj, 19. januarja - Kakšna naj bo socialistična zveza delovnega ljudstva, bomo Gorenjci rekli na javni tribuni, ki bo predvidoma sredi aprila.
Oceniti bo potrebno, kaj smo dosegli, v čem zaostajamo, kaj smo presegli, kar smo pred leti zapisali v dokumentu SZDL danes, ob tem pa videti, v čem življenje že prehiteva pred toliko leti zapisane besede, so med drugim dejali na zadnji seji predsedstva republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva, ko so razpravljali o nujnosti prenove SZDL, še posebej ob upoštevanju političnega pluralizma.
Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko se resno in odgovorno loteva te naloge. Po njegovem mnenju bi morala vloga socialistične zveze temeljiti na načelih svobode misli, avtonomnosti, politične kulture in modrosti civilne družbe, javnosti dela in družbene kritike, je med drugim rečeno v izhodiščih. Samo taka vloga SZDL bo učinkovitejša in odzivnejša. Razmišljanja o novi vlogi SZDL ne bodo mogla mimo vprašanj: kako naj bo oziroma sli naj
sploh bo ustavno opredeljena vloga SZDL, kakšna naj bo njena vloga v skupščinskem sistemu, kako priti do fronte za današnjo in jutrišnjo rabo, ki bo privlačna za vse novo nastajajoče interesne in družbenopolitične subjekte, kakšna naj bb v taki socialistični zvezi vloga Zveze komunistov, kako socialistično zvezo bolj odpreti znanosti in stroki, kako naj bo organizirana socialistična zveza itd.
Zato medobčinski svet SZDL za Gorenjsko vabi k sodelovanju in razmišljanju vse Gorenjce, krajevne in občinske konference socialistične zveze, družbene organizacije in društva, združenja in družbena gibanja ter druge družbenopolitične organizacije na Gorenjskem. Vsa mnenja in predloge bomo strnili na javni tribuni, ki bo predvidoma sredi aprila na Gorenjskem. Mnenja in predloge zbira delovna skupina pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko. Svoje prispevke pošljite do konca marca letos na Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, Trg revolucije 1.
J. Košnjek
Predlog novih članov
Radovljica, 17. januarja - Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL je na petkovi seji obravnaval predlog mandatarja, predsednika izvršnega sveta mag. Pavla Žerovni-ka, za dva nova člana izvršnega sveta. Odbor je menil, da kandidata Andrej Čufer iz Lesc in Stanko Košnik z Broda v Bohinju ustrezata merilom za opravljanje funkcije v izvršnem svetu. Čufer je že triindvajset let obrtnik in eden od soustanoviteljev Obrtnega združenja Rado-
vljica in Zveze obrtnih združenj Slovenije; kot član izvršnega sveta pa naj bi se zavzemal predvsem za razvoj drobnega gospodarstva v občini in za nastajanje majhnih gospodarskih enot. Stanko Košnik je vodja radovljiške enote Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske in je delaven predvsem v krajevni skupnosti, v stanovanjski skupnosti (kjer je tudi predsednik skupščine), v turističnem društvu in v drugih organizacijah. V izvršnem svetu naj bi "pokrival" predvsem področje fi-
nanc in bančništva.
V Radovljici so se odločili za zamenjavo dveh članov izvršnega sveta zato, ker sta Stanko Slivnik ih Zlatko Kavčič med mandatom prevzela vodilni položaj, kar pa po predpisih ni združljivo s članstvom v izvršnem svetu. Poleg Košnika in Čuferja, kar je bil predlog mandatarja, so bili za člana izvršnega sveta evidentirani še trije - Janko Pe-ternelj iz Krope ter Jordan Bla-ževič in Brane Vrhunc iz blejskega LIP-a.
C. Z.
Z
GLASOVA ANKETA
Potrebna tolerančna revolucija?
Pred dobrim tednom dni smo bili priča ustanovitvi slovenske demokratične zveze, februarja so svoj uradni pričetek najavili social-demokrati, vse aktivnejši so člani kmečke zveze, različna gibanja razširjajo polje delovanja. Veliko se govori o političnem pluralizmu in strankah.
Udejanjanje posameznih idej, ki neposredno pritiskajo v radikalno spremembno obstoječega zaprtega političnega sistema se je torej pričelo. Ob različnih tako imenovanih novih družbenih gibanjih smo v zadnjem času priča tudi ustanavljanju posameznih zvez, ki ob ostalem zanesljivo pomenijo tudi ostro družbeno kritiko dosedanjemu funkcioniranju sistema, ki kot edino in vrhovno stranko priznava le Zvezo komunistov.
Albin Bradač: "Mislim, da je bil res že skrajni čas, da se odpre politično polje tudi drugim. Ne more vse skupaj sloneti le na enem, ki določa svoja pravila igre. Ocenjujem, da ljudje sicer z zanimanjem spremljajo razvoj aktualnih dogodkov, ki se nanašajo na nove zveze, vendar se ob tem seveda ne pozablja zaskrbljenost za padanje standarda. SDZ lahko ob resničnem delu pritisne vstran tudi SZDL."
Marina Cugelj: "Ustanavljanje novih zvez lahko pripomore k izboljšanju vsesplošnega stanja. Če so bodo znotraj posameznih združenj res zbrali pokončni ljudje lahko celo pričakujemo bistvene spremembe. Osebno podpiram širitev možnosti novim pobudam, ki pa bi morale biti v sredstvih javnega obveščanja bistveno več prisotne. Nasplošno pa mislim, da množico ljudi le bolj zanima debelina njihove denarnice ob koncu meseca."
Jože Dežman: "Če pomenijo stranke... vrnitev politične konkurence, uveljavitev tržnega mehanizma v politiki, potem sem za. Ne obremenjujem se s tem ali bo to pod kapo SZDL ali ne, ker mislim, da, če se .bo lahko politično življenje pluralistično razvijalo, si bo že znalo utreti normalne poti, kakršne poznajo v družbah z daljšo demokratično tradicijo. Bojim se, da bo pred sprostitvijo političnega življenja potrebna tolerančna revolucija, ki pa bo v okolju, ki ga obvladuje totalitarna ideologija, precej naporna zadeva."
Martin Cigler: "Na vsak način pozdravljam odpiranje prostora - poteza, ki bi jo morali potegniti že davno prej. Akcije, ki potekajo, morajo prinesti v naše življenje tudi določene bistvene kvalitetne spremembe. Če v to vključim partijo, mislim, da bo vse skupaj potekalo mirno. Skrajni čas je namreč že, da ZK izpelje svoj "sestop" z oblasti, kar pa bi sam sicer povsem drugače imenoval."
Petar Gatonovič: "Pri nas smo tako ali tako imeli doslej samo eno stranko, tako prav pozdravljam ustanavljanje novih skupin. Zelo pomembno je namreč, kaj se dogaja v politiki, saj to posredno močno vpliva na mesečno plačilno kuverto. V vsem času partijskega vladanja nismo dosegli ničesar bistvenega, upam, da bo sprostitev nOvih strank prinesla delavcu kaj bolj konkretnega, kot so različni sestanki in prazno besedičenje."
Vine Bešter Foto: Gorazd Šinik
"Sto in en izgovor", zakaj se ne pripenjamo z varnostnim pasom
Boli me živec, pozabil sem, mudi se mi...
Kranj, 17. januarja - Čeprav smo v torkovi številki Gorenjskega glasa na naslovni strani kar s precej velikimi črkami 'zapisali 'Vozniki, pripnite se z varnostnim pasom!" in so na vseslovensko akcijo "varnostni pas" opozarjali tudi po radijskih valovih, to ni dosti zaleglo. Ko smo se v torek dopoldne zapeljali z Ivanom Demšarjem, inšpektorjem za prometno varnost pri UNZ Kranj, po gorenjskih cestah in se najprej pri Naklem pridružili miličniški patrulji Robert Sušanj in Marko Gorjanc iz PPM Kranj, kasneje pa še miličnikoma Janezu Lipovcu in Ladu Celestini iz PM Kranj, ki sta ustavljala na Prim-skovem, smo lahko slišali za "sto in en izgovor", zakaj nekateri vozniki in njihovi sopotniki niso bili privezani z varnostnim pasom.
Sopotnik v beli stoenki ljubljanske registracije, ki tako kot voznik ni slišal za akcijo, kaj šele, da bi pomislil na morebitne posledice ob nesreči, je celo prepričeval inšpektorja Demšarja, da je pripenjanje z varnostnim pasom nesmiselno. Inšpektor mu je kajpak oporekal, saj raziskave kažejo, da neprivezanega voznika že pri trčenju vozila s hitrostjo 50 kilometrov na uro vrže skozi vetrobransko steklo in da je trčenje pri hitrosti 80 kilometrov na uro prav tako nevarno kot padec s 25 metrov... Voznik osebnega avtomobila s kranjsko registracijo je, denimo, zatrjeval miličniku, da se zato ni pripel z varnostnim, pasom, ker ga v prsih neznansko boli živec. Še izvirnejši v izgovarjanju je bil mladenič, ki je dejal, da se je že v otroškem vozičku počutil utesnjenega, ko so ga privezali z nekim pasom, in da ga podobno utesnjuje tudi varnostni pas. Vili Krmelj iz Kranja je priznal: "Med vožnjo
Drsalca padla v jezero
Bled, 17. januarja - To popoldne je na deloma zaledenelem Blejskem jezeru drsalo precej drsalcev. 37-letne-mu Danilu Hafnerju iz Tržiča, ki je drsal blizu otoka, se je led nenadoma udri in padel je v jezero. Na srečo sta Brane Lakner iz Tržiča in Darko Belhar z Bleda, oba tudi člana potapljaškega društva hitro pridrsala do drsalca, ki se je skušal rešiti iz vode, oprijemaje se roba ledene ploskve. Pomolila sta mu desko, da se je izvlekel iz jezera. Stane Lakner, prav tako iz Tržiča, je nato priskočil na pomoč še neznanemu otroku, ki mu je tudi počil led pod nogami in se je že do pasu potopil v vodo. S čolnom so zatem premočeni drsalci in neprostovoljni kopalci odveslali v hotel Toplice.
Miličniki na Gorenjskem so med torkovo akcijo "varnostni pas" ustavili 1193 vozil. Kaznovali so 506 voznikov in 72 sopotnikov, 431 pa so jih le opozorili. Pri kontroli pa so odkrili še 883 drugih kršitev cestnoprometnih predpisov. Dvanajstim so celo prepovedali nadaljnjo vožnjo, šestim so odvzeli vozniško in petim prometno dovoljenje, trideset jih bodo ovadili sodniku za prekrške, 435 voznikov pa so kaznovali denarno.
po mestu se ne pripenjam s pasom, na daljših vožnjah in na cestah, kjer so večje hitrosti, pa se redno." Voznik rdečega službenega kombija se je takoj, ko so ga ustavili miličniki, spomnil, da se je pozabil privezati z varnostnim pasom, toda samo to ni bilo dovolj, da ga ne bi kaznovali z deset   tisoč   dinarji. Nekemu
Na Bledu opozarjajo, da je jezero neenakomerno zaledenelo, zato naj se drsalci izogibajo označenih mest, kjer je led tanjši, in naj ne izzivajo nevarnosti.
Nepremišljeno prehiteval
Jeprca, 18. januarja - Za 23 milijonov gmotne škode in na srečo le nekaj lažjih ran so posledice prometne nezgode, ki se je pripetila na Jeprci. 33-letni voznik juga Radoman Mora-čanin iz Črne gore, ki začasno živi v Ljubljani, je na Jeprci kar na slepo prehiteval tovornjak s polpriklopni-kom. Tedaj je nasproti pripeljal osebni avto, ki ga je vozil 59-letni Leon Kastelic iz Čirč. Moračanin je sunkovito zavrl, pri čemer ga je zaneslo v levo in s ceste, vendar je kljub temu trčil še v Kasteličev avto.
D. Ž.
Kranjčanu v boljšem avtomobilu se je tako mudilo na carino, da je pri Naklem prehiteval čez polno črto in da ni imel časa za pripenjanje s pasom - a ko je zagledal miličniški "lopar", je vendarle ustavil. Voznica iz stoenke kranjske registracije je priznala, da se le občasno pripenja s pasom, inšpektor Ivan Demšar pa je povedal tudi za primer, ko ga je celo poklicni voznik prepričeval, da zakon ne predpisuje uporabo varnostnega pasa med vožnjo po mestu. Seveda pa to ni res. Pri nas je pripenjanje s pasom zakonsko določeno od 1981. leta dalje, štiri leta so miličniki le opozarjali voznike in sopotni-
ke, kaznovati pa so jih začeli pred štirimi leti. Pri nas je kazen deset tisočakov, po mnenju mnogih je že zdaj prenizka, z nadaljnjo inflacijo pa bo postala povsem neučinkovita. Sicer pa -samo s kaznimi ne bomo nič dosegli, če ljudje ne bodo sami spoznali, da je pripenjanje s pasom koristno, je dejal inšpektor Ivan Demšar. Nekateri so to že spoznali, med njimi tudi Pavel Pre-lesnik iz Škofje Loke: "Ko se usedem v avto, se redno tudi pri-vežem ne glede na to, ali se pripravljam za dolgo vožnjo ali vožnjo po mestu."
C. Zaplotnik
Kabelska in satelitska televizija
Dopolnilno usposabljanje sindikalnih aktivistov v Radovljici
Spričo vse bolj zahtevnih nalog, ki jih terjajo ničkaj ugodne socialne razmere od sindikalne organizacije, so na občinskem svetu Zveze sindikatov Radovljica sklenili, da bodo tudi v letošnjem letu organizirali družbenopolitično usposabljanje po programu, ki so ga uskladili s programom republiškega sindikalnega centra v Radovljici. Načrtujejo petdnevne seminarje za predsednike, namestnike in sekretarje osnovnih organizacij sindikata s temo: Kako povečati učinkovitost osnovne organizacije te njeno prilagajanje aktualnim dogodkom in razmeram v združenem delu?
Od januarja do aprila predvidevajo pet takšnih seminarjev. Posebne seminarje bodo organizirali za predsednike komisij za kulturo, organizatorje obveščanja in predsednike odborov za SLO in DS. Razen tega bo občinski svet ZS Radovljica organiziral tudi posebne enodnevne seminarje za vodstva osnovnih organizacij ZS ter enodnevne seminarje za predsednike in člane organov samoupravne delavske kontrole. Stroške seminarja bo kril občinski svet ZS Radovljica.
J. R.
Zborovanje škofjeloških radioamaterjev
Škofja Loka, 19. januarja - Člani Radio kluba Škofja Loka se bodo sestali v nedeljo, 22. januarja 1989, ob 9. uri v škofjeloški osnovni šoli na rednem letnem občnem zboru. Približno dvesto članov je v preteklosti delovalo v sekcijah v Skofji Loki, Železnikih, Hotavljah in Žireh, lani pa so ustanovili tudi novo sekcijo v škofjeloškem centru slepih in slabovidnih oseb, kar pomeni širjenje radioamaterske dejavnosti. Na občnem zboru bodo pregledali opravljene naloge v lanskem letu in spregovorili o težavah, ki so jih spremljale ob tem. Med osnovnimi problemi je gotovo pomanjkanje denarja za dejavnost, saj gre večina dotacij za najemnine prostorov in elektriko. Na zboru bodo sprejeli tudi program bodočega dela.
S. Saje
Stranske postaje tudi glavne
Kranj, 19. januarja - Ko je bil v kranjski občini pred dvema letoma pri občinski konferenci Socialistične zveze ustanovljen Odbor za izgradnjo kabelske in satelitske televizije, katerega predsednik je Jože Jenšterle, so imeli takšen sistem že na Mlaki v krajevni skupnosti Kokrica. Od takrat pa se je zanimanje za izgradnjo kabelske in satelitske televizije v občini zelo povečalo.
Lani se je na primer Mlaki pridružila krajevna skupnost Orehek-Drulovka, pa tudi v nekaterih drugih krajevnih skupnostih v občini so se že lotili priprav ali pa celo že začeli delati; tako na primer v Voklem oziroma Vo-gljah, na Kokrici, Visokem... Kolikšno je zanimanje in kako daleč so na tem področju v posameznih krajevnih skupnostih pa bo konec prihodnjega meseca ali v začetku marca na podlagi poročila Odbora razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine.
Takšno je bilo pojasnilo na zadnji seji Odbora, ki se'je na razširjeni seji sestal v sredo. Na seji je bilo poudarjeno, da je kranjska občina še vedno edina v Sloveniji, ki se je odločila za izdelavo idejnega projekta za izgradnjo ka-
belske in satelitske televizije. Po tem projektu je načrtovana glavna sprejemna postaja na Smarjetni gori. Po dveh letih, kar zadeva lokacijo te postaje, od koder bi signal dobivali na stranskih postajah v krajevnih skupnostih, ni nobenih sprememb. Novost je le ta, da bi stranske sprejemne postaje marsikje lahko prevzele vlogo glavnih sprejemnih postaj in bile povezane z glavno na Smarjetni gori le za tiste zemeljske programe, ki jih same zaradi slabega signala na svojem območju ne bi mogle kvalitetno sprejemati.
Sicer pa je bilo na seji odbora, ki so se je udeležili predstavniki iz domala vseh krajevnih skupnosti v občini, največ govora o sodelovanju Podjetja za PTT promet Kranj pri to-
vrstnih akcijah v krajevnih skupnostih oziroma v občini. PTT podjetje Kranj namreč pri izgradnji sistema oziroma sistemov še naprej odklanja kakršnokoli sodelovanje z Odborom pri občinski konferenci SZDL kakor tudi z odbori v krajevnih skupnostih. To pa akcije predvsem zapleta, da ne rečemo zavira, saj so izgradnje tovrstnih sistemov zaradi potrebnega soglasja PTT napol legalne. Zanimivo pa je, da je takšen odnos pravzaprav posebnost le kranjskega PTT podjetja. Drugod v Sloveniji, je bilo poudarjeno na seji odbora, s PTT podjetji celo zelo dobro sodelujejo. Zato je skrajni čas, da v občini odgovorni (to pa so predvsem izvršni svet in njegovi organi) čimprej razrešijo odprta vprašanja in na ta način omogočijo, da načrtovane akcije pri izgradnji kabelske in satelitske televizije ne bodo še naprej »v zraku«.
A. Žalar