Odkar je Radič v vladi. seiniti za vinar niso davM zr.ižali. Beograd, 23. oktobra 1925. Najhujše gorje za Slovenijo in naše Ijudstvo je sedaj hudo izterjevanje davkov. Denarja ni, cene pridelkom so nizke, izgleda za boljše čase pri sedanjib. razmerah ni mnogo. Eksekutorji so stalni obiskovaki kmetov in obrtnikov. Tako hudih eksekucij in dražb. kakor jih imamo danes, še pri nas ni bilo. Glasilo samostojnežev in bivših republikancev, znani »Kmetski list« je že opetovano pisal, »da so se razmere pod sedanjo Pašič—Radičevo vlado znatno zboljšale«. Kdor mirno in Irezno razmišlja sedanji gospodarski položaj, mi mora pritrditi, da se je gospodarsko stanje našega ljudstva, posebno posestnika, malega in srednjega obrtnika in delavca v zadnjih mesecih strašno poslabšalo. Davki so vsak dan večji, namesto manjši. Na Slovenskem Štajerskem so dobili ravno meseca oktobra, ko so še radičevci v vladi, mnogi posestniki in obrtniki obvestila o dohodnini za leto 192?,-^ A kaka so ta obvestila? Dohodnina je mnogim zvišar-4'^ silno zvišana. Veliko je število onih obdačencev, kiionov sedaj niso imeli predpisane dohodnine, a letos JJa- kw dobili. Niti onih revežev se niso usmilili, katere 'igori dosko leto zadela toča. Poslanci Slovenske ljudske stranke neppios v osmflx vorimo o krivicah, ki se godijo Slovencem no\r dinarjev kov. Vlagamo predloge proti previsoki in >rbija s &nodačitvi. A radičevci sedaj, kakor prej satf le 46.8 milimokratje, glasujejo s Pašičevimi radika'' so storili posebno meseca julija 1925,/ala Slovenija letoa časni proračun. Če bi radičevci drži 4 milijone dinarjev davčne krivice ne mogle tako razpa^a s ČrnOigoto je pla- So še pri nas zaslepljenci, ki še ?ala je manj kot SloRadič kaj »napravil«. Delovanje n/rednih davkov m mr poslancev v Beogradu je tako, kakcvoliko kot lani. Davefc davek za celo državo, ^^^a^an^i^BgaaHaBa^ek v Sloveniji predpSa j, r» ^ trgovcev ter kmetov, Rddicnoce preprc^1°aii ^p * * w w ¦ li ne v dovoljra m«* vanje Ijudstva s ptr^r^ Beograd, ,. , . ,.-,,. , ,"»ja letos v osmih iSiarodni poslanci dobivamo vsak da dinariev (20 vilo prošenj od strani volilcev v vseh mogo« p[Giča[a, srbija Y Tojaških, davčnih. invalidskih in mnogih drugih stvareh se obračajo prizadeti nstmeno in pismeno do svojih zastopnikov* V Beogradu leži po ministrstvih in osralnjih uradih na tisoče in tisoče prošenj, pritožb in rekurzov. Ljudje nas vsak dan prosijo, da v nujnih slučajih dregamo ministre in uradnike, da dajo akle naprej in jih rešijo. Posamezni naši poslanci dobivajo na dan po 10 do 20 takih pisem. In kadar smo doma, prihaja na dan k posameznim poslancem 30 do 40 ljudi z vsakovrstnimi pritožbami. V sedanji dobi, ko ima praviea zavezane oči, je ta pot edina, da morejo posamezniki, ki se jim godi krivica, priti do pravice. Radič je izdal sedaj za svoje poslance navodilo, da ne sinejo brez njegovega dovoljenja posredovati za kogarkoli. Vse mora iti potom strankinega tajništva. Radič pravi, da v osebnih zadevah sploh noče nikogar sprejeti. Poslanec, ki bi se brez njegove vednosti potegnil za koga, ali za koga posredoval, bo dobil ukor. Ta Radičeva »naredba« se nam zdi silao čudna. Res je, da se Ijudje mnogokrat obračajo do poslancev v zadevah, ki niso umestne za poslance. Ali vendar je v mnogih slučajih potrebno, da se volilec obrne do svojega zastopnika. štefan Radič torej odganja uboge ljudi od svojih zastopnikov. To se pravi: Njemu je ljubo, da ministrstva in razni osrednji uradi uradujejo počasi, ali pa mnogih pritožb in prošenj sploh nikdar ne bodo rešili. »Njemu je menda celo po godu, da na primer v državnem syetu (najvišjo sodišče za ceio državo) leži še danes nad 40.000 pritožb nerešehih. Ni dovolj, da Radič s svojimi poslanci in ministri dosedaj še niti besedice »i zjnil za to, da se znižajo neznosno visoki davki ii» draga bremena, sedaj še hoče prepreČiti, da bi se ljudstvo smelo obračali do svojih poslancev. Poslanci Slovenske ljudske stranke na to Radičero pot ne Ł*omo šli. Sprejemali bomo tudi še naprej rade volje prošnje in pritožbe naših ljudi. Kar se v sedanjih žalostnih razmerah da storiti, bomo vedno rade volje storili. Franjo Žebot.