. liorica"
I
izhaja vsaki torek in soboto. Ako'
pado na la dneva praznik, dan
p'oprej.
l>winištvo
se nalinjn v „Narodni Tiskarni",
iilica Vettmini St. 9, kamor je
naslavljati pisma.
Vefrankirana pisma
se nc sprejenuijo, cnako 'se ne
uviižujejo pisma brcz jYodpisa.
dopisoV &e ne vracajo.
GORICA
„(»orira"
stane na leto ID K, za pol Ida
b K, za četrt leta 250.
I'pravnistvo
se nahaja v ,,Narodni Tiskarni",
nlica Vetlurini St. 9.
/a o^his«'
se plačuje od čveterostopn« petit
vrste po 14 vin.. za večkratni
natis primeren popu&t.
V> sanie/.iic Stevilke
stanejo 8 vin. in se pioJajajo v
raznih goriškili traiikali.
St. 51.
V Gorici, v soboto dne 2G. junija 1909.
Leto XI.
Uravnava Vipave.
0 uravnavi Vipave sc jc užc
ninogo pisalo in govorilo. Poscbno na
shoi'ih prcd volitvami so hudo zabav-
ljali o dosedanjih poslancili in o drL
odhoru taki ljudjc, ki nimajo pojma o
težkočah. katcre pouzroaije tako pod-
jetje.
„(ioriea" jc u/.e mcseca marca 1.
1906 naglasala, da jc treba v prvi vrsti
skrbcti za splošni načrt o regulaciji Vi-
pave in za tozadevni stroškovnik. Toda
tudi do takih načrtov, ki stanejo tiso-
eake, ni tako lchko priti, kakor bi si
kdo mislil. V:-.ak inžcnir ni za tako
delo, niarvcč lc oni. ki sc jc s tcm pe-
čal in ima na tcm polju poscbno znanjc
in poscbnc skušnje.
V Primorju sploh nimamo takih
inžcnirjcv razcn vladnih pri ckspozitnri
v GradišČu. \rsekako se je bilo treba
torej obrniti na vlado, ako se je hotelo
doscci take načrte.
Dežclai odbor, ki uvideva nujno
potrebo vsaj dclne uravnave Vipave, se
je tudi obrnil po inicijativi odbornika I.
Berbuca na c. kr. vlado s prošnjo, da
bi ona dala svojim tozadevnim orga-
nom nalog za izvršitev splošnih in po-
drobnih načrtov v svrho uravnave Vi-
pave in vseh njenih pritokov.
Po dolgem času je došel odgovor
od notrajnega ministerstv-i, da bi ono
dalo izvesti zahtevane načrte proti od-
škodnini 6000 K, toda le za reko Vi-
pavo, dočim bi moral izdelati načrte za
regulacijo pritokov, ki se vštevajo med
hudournike, c. kr. gozdno-tehnični od-
sek za regulacijo hudournikov v
Beljaku.
Ker ni imel dež. odbor zahtevane
vsote na razpolago, obrnil se je vnovič
do notrajnega ministerstva, naj bi ono
dalo izdelati te načrte brezplačno. Ob
enem obrnil se je tudi na c. kr. polje-
delsko ministerstvo glede načrtov za
pritoke-hudournike.
Po dolgem pogajanju med obema
ministerstvoma dalo je c. kr. poljedel-
sko ministerstvo, potem ko so posegli
vmes tudi naši državni poslanci in de-
želni odbor osebno, tehnični sekciji v
Beljaku nalog, naj nacrlc izdela. fjozdni
komisar in inženir A. Scala jc imel to
nalogo, katcro jc prcd kratkem dovršil.
Scdaj imaino splošne načrte in
stroskovnik za to podjetje, in s tern jc
dan prcdpogoj, da pridemo do istinite
uravnave navcdenili voda.
Načrt objcina najprej uravnavo rckc
Vipave, potem Lijaka in naposlcd Bra-
nice. Načrt o uravnavi Vipave od Ustij
do Sočc jc razdeljen v tri oddclke, prvi
sega od km 2 do 0"5, to jc od Peči do
Bilj, drugi od km 8 do 17 ali od Bilj
do Batuj in trclji od Batuj daljc od km
21 do 31.
Iz tehničnega poročila posnamemo
za scdaj lc eden odstavek, iz katerega
jc razvidno, kako sodi o vipavski do-
lini inženir Scala. kar bode čitatelje,
posebno Vipavce, zanimalo.
„Vipavska dolina1' —- piše Scala
— „steje med najrodovitncjše in lepše
dolinc južnih kronovin, in jc znana radi
svojih izrednih pridelkov povrtnin, sadja
in vina, ki se izvažajo; zato pa je ta
dolina za pokneženo grofovino goriško-
gradiško v poljedelskem oziru velike
važnosti".
Iz stroškonika je razvidno, da bi
stala nravnava prvega oddelka Vipave
okroglih 758.000 K, drugega pa 743.000
K in tretjega 282.000 K. Skupaj bi zna-
žali torej stroški za uravnavo Vipave
1,783.000 K.
Za uravnavo Lijaka so proraču-
njeni stroški na 365,000, in za uravnavo
Branice pa na 201.000 K.
Vsi stroški za uravnavo navedenih
voda in njihovih pritokov bi znašali po
tern načrtu okroglih 2,3 50.00 0 K.
V pondeljek in torek si je ogledala
tehnična komisija, pri kateri je bil tudi
zastopnik poljedelskega ministerstva,
vso situacijo na lieu mesta ter primer-
jala in ocenjevala načrte. Kaj je na to
stran sklenila, nam ni znano; toliko le
vemo, da se ne bode Vipava tako ra-
dikalno regulirala, kakor kaže ta prvi
splošni načrt. Vendar pa bodo znašali
stroški približno 1,500.000 K. V me-
jah tega načrta je pa mogoče sedaj ta-
koj izvesti posamezna obrambena dela,
kjer dela voda največjo škodo. Name-
rava sc začcti v Renčah, kjer je most
v nevarnosti, v Dornbergu, kjer razjeda
reka najrodovitnejši svet. in v Sclu in
K'tsovljah iz istih razlogov.
I'o triletnem prizadevanju poslanca
Berbue-a in dežehiega odbora kakor
tudi naših državnih poslancev smo prišli
vendar do tch nacrtov in stroskovnika,
to je. dovrsen je prcdpogoj za financi-
ranje in izvršitev dela. Stalno je, da
bode treba še več časa za to izvršitev.
Dopisi,
Iz Dornberga. — Prctcklo ncdeljo
20. t: in. jc imelo naše izobraževalno
društvo izvanredni občni zbor, da se
pravila premene v tern zmislu, da se
ustanovi telovadni odsek. Pri tej priliki
sc je na novo vpisalo v društvo 27 mla-
dcničev, kateri bodo vsi telovadili. Ka-
kor hitro bodo pravila potrjena. ki so se
že namestništvu prcdložila, začnc telo-
vadni odsek delovati. Vseh mladenčev
je za telovadbo dozdaj prijavljenih 38,
a njih število bo še poraslo. Na praznik
sv. Petra in Pavla 29. t. m. bo pa ;melo
naše društvo ol. 3V2 popoldan predava-
nje v občinski dvorani. Predaval bo g.
dr. Peter iŠorli. Predmet podučnega pre-
davanja bo o potresu in pravih potres-
nih vzrokih. K predavanju so vijudno
Vd'oiicni vsi člani in članice društva.
S Kobariškega. — Pretekli te-
den se je mudil v nasih hribih korni
poveljnik Ekscelenca Potiorek. Nadzoro-
val je vojaštvo, ki je imelo pri tej pri-
liki obmejne vaje ter si ogledal razne
ceste, katere delajo vojaki — pijonirji.
— V sredo t. j. 16. t. m. zjutraj je šel
iz Tolmina v spremstvu višjih častnikov
skozi Voice čez Kuk ob meji v Livek,
kjer je bil slovesno sprejet. Vas je bila
v zastavah. topiči so pokali. Pozdravili
so ga g. kurat in občinski zastop, ki
mu je izrazil želje občinstva glede ceste,
katero delajo vojaki od Livka čez Stur-
me do meje. Z Livka se je nato s svo-
jim spremstvom odpeljal z automobilom
po strmi cesti v Kobarid, ki je bil ves
v zastavah. Tu so ga med pokanjem
topičev pozdravili g. dekan in občinski
zastop. Naslednjega dne se je odpeljal
v Kot, kjer jc bil povsoci slovesno spre-
jet. Iz Breginjaje potem v petek zjutraj
odrinil čez visoki Stol na Bovško. liksce-
lenca je s svojo prijaznostjo in Ijubez-
njivostjo pri sprejemih povsod napra-
vil na ljudslvo jako dobcr utis.
Komenski okraj. Y torek
dne 22. t. m. jc bila v Kumnu volitev
v cestni odbor za komenski okraj. Do
izvolitve ni prislo. Tudi do ožje volitve
ne. ker so bili giasovi razcepljeni. Bilo
je namreč skoro toliko kandidaiov. ko-
likor volilcev. Čudno je — ako ne
predrzno. da se sili v komenski cestni
odbor tudi tak človek. ali pravzaprav
dva. ki sta deležna v znani kraški trtni
aferi. Celo prejšnji predsednik. Štrekelj,
je med kandidati!!
Gospodje župani in podžupani. iz-
volite pri prihodnji volitvi take odbor-
nike v cestni odbor. na katere se lahko
zanesete in ne takih. ki se silijo v od-
bor le zato. ker je baje odborova bla-
gajna dobro naloženo — „korito"!
Polilični pregled.
Parlamentarni polozaj.
Včeraj jezbornica končala razpravo
o državnem proračunu, katerega je spre-
jela tudi v zadnjem čitanju. Do 30. t. m.
t. j. do prih. srede zbornica ne bode
več zborovala. Kaj se potem zgodi. ni
še prav gotovo, kajti „Slovanska Jed-
nota" stoji do danes še vedno na sta-
lišču, da v tem zasedanju se nima več
razpravljati o kakih zakonskih načrtih,
a najmanj pa o trgovskih pooblastilnih
zakonih. katere vlada potrebuje. V sredo
pride najprej navrstonujni predlog čeških
poslancev glede ustanavljanja šol za
narodne manjšine. Ako bi hotela vlada
priti na dnevni red s kakim zakonskim
načrtom, ki bi bil nji všeč, pa bi ne bil
po volji „Slovanski Jednoti", sledili bi
omenjenemu nujnemu predlogu še drugi
tako, da bi bila vlada primorana odgo-
diti zasedanje, ako ne pride med njo
in „Slovansko Jednoto" do kakega spo-
razuma.
UelihonncnE pazglednice.
(Študija.)
(Konec.)
Piruhje znamenje našega pri-
hodnjega vsta j en j a. Jajce se prav-
zaprav dvakrat narodi. PrviČ iz kokoši,
kedar je kokoš znese, drugič kedar se
iž njega pišče izva 1 i.
Tako tudi človek se v prvo narodi
iz matere in se v drugič skozi smrt
p r e r o d i za večnost.
Iz jajca se ne izvali po zemlji la-
zečažival, no ptice, ki letajo,
niso neobhodno navezanc na zemljo, ki
se lahko uganejo sovražniku. Taki bodo
ljudje po svojem vstajenji. Vse kar je
na zemlji, ne bo jih mikalo, le k ne-
beškemu veselju se bodo povzdigovali.
Tako ima piruh res pomen, veličasten
pomen prihodnjega v s t a j e n j a.
IV.
Na velikonočnih razglednicah vi-
dimo tudi živali : p e t e 1 i n a; kokoš,
zajca. -- 0 petelinu ni veliko govoriti.
Mala piščeta tu in tain nadzoruje, je
vodi, je varuje. Pomen je tak, kakor pri
P i r u h i h.
Kaj pa zajec? To, to je zagonetka.
Kaj ima zajec z Velikonočjo opraviti ?
Tu nam je poseči zopet v starodavne
poganske case. V „Alte u. neue Welt"
1906 p. 443 čitamo o velikonočnem
zajcu, ki — poosebljen — sam pripo-
veduje sledeče:
Ime mi je: Velikonočni zajček —
toda že sto in sto let živim. Ko so bili
stari Germani še pogani, sem bil v
službi germanske boginje: Ostara, ki je
bila böginja izhajajoče jutranje z a r j e
(Od te boginje prihaja nemška beseda:
Ostern = Velika noČ.) Ko je ta bö-
ginja se vspenjala čcz gaje in livade,
so šle za njo lastavice, štorklje, srne.
jeleni in zajci. Mi zajci smo boginji iz-
borno služili s svojimi brzimi no-
garni in zato smo bili radi hitrosti
(jcrmanom svet a žival, in našega
mesa n i smel n i k d o j e s t i. O ta-
krat je bila za nas zajec zlata doba!
Na praznik boginje Ostare sem moral
nositi piruhe (pisanke) cloves'kim otro-
kom. Rudeca so bila Donarju posve-
čena, runiena pa böginji Frey a. Kajti
že poganoni je bilo jajce simbol vedno
vračajoče se pomladnc rodovitno-
sti. Toda vsa poganska božanstva so
se morala umakniti k rš cans kern u
prav emu B o g u. Prišli so v deželo
resni možje (misijonarji ?). Zapela je se-
kira in Donarju posvečeni hrasti so po-
padali in namesto njih so možje vsa-
dili-— križ. Tudi sveti gaji so napra-
vili prostor cerkvam in samostanom.
Božanstva: Donar, Freya in Ostara
so izginila v morje pozabljenosti. Samo
jaz zajec boginje Ostare sem ostal in
pokristijanjeni Germani so me nazivali:
V e 1 i k o n o č n i zajec. Ker niso več
poganska božanstva darovala otrokom
p i r u h a, sem jaz p r e v z e 1 t a p o-
s e 1: Na Veliko noč zjutraj pokladam
piruhe v senena gnjezda, katera otroci
spletö v pužpanovem grmu na vrtu.
(Podobno Slovencem — otrokom, ki
na sv. Nikolaja dan izpostavijo prazen
čevclj na okno, da jim sv. Nikolaj pri-
nese darove.) Kako se vesele otroci, ko
na Veliko noč zjutraj najdejo pisana
jaca v gnjezdu!" Tako sam zajček pri-
poveduje. Na Tirolskem in po drugih ncm-
ških pokrajinah se dandanes nastavijo
otroci bogatih družin senena gnjezda na
vrtu v puspanovem grmu ; na Veliko
noč najdejo lepa jajca — piruhe, kate-
rih sevč ni princsel zajec, marveč skrbna
mati ali dekla, da napravi otrokom po-
sebno veselje.
I) o s t a v e k. V starem času so
govorniki v cerkvi in v soli temeljito
razlagali simbole praznikov. 0 Veliki
noči so v cerkvenem govoru delili pi-
ruhe med poslušalce, seveda le v b e-
sedi. Govorniki: Taber in Lohner imajo
cele govore osnovane posebno iz sim-
boličnega pomena velikonočnega pi-
ruha. Nekje piše Lohner, da se piruh
lahko primerja Kristusti in pravi:
Lupina piruhova pomeni umrljivo,
čisto in deviško Telo Kristusovo. Beljak
(albamen) pomeni prečisto Kristusovo
d u š o. R u d e č i piruh pomeni Kristu-
sovo grenko trpljenje. „Zakaj je pa
rudeca t v o j a s u k n j a in t v o j e
o b 1 a č i 1 o k a Is o r n j i h, k i 11 a č i j o
v 11 a Č i 1 n i c i ? (,Jz. 63,-). Kakor pa
morakoklja jajce ugreti. ali pa
umetna gorkota posebno (kakor pri sta-
rih lfgipčanih), da se strc lupina in pi-
šče izlezc. tako je morala velika ljube-
zen .Iczusa napotiti, da je strasno trp-
ljenje Mu strlo telo in da je Njegova
duša poveličana se dvignila proti nebe-
som. (Primeri Lohner: Bibliotheca con-
cimat. za Vel. noč). Jos. (I r i 1 a n c