List 41. Kako je in pa kako bi bolje bilo na Pivki. 1. Spašniki in živinoreja. Ker so „Novice" moj spis ;,Kmetovanje na Pivki" fglej letošnji 23. in 24. list) blagovoljno sprejele, ne morem drugače, kot obširniše popisati stan kmetovanja in življenja v moji domovini, da pokažem napačnosti, in sicer zgolj take, ktere se z večjim ali manjim trudom odverniti dajo, in pa razodenem svoje misli, kako bi se marsikaj zboljšalo. Začnem pa najprej o spašniki h govoriti, ker v njih leži velik velik zaklad zakopan. Njih sedanji stan je pa temelj mnogo nerodnosti, je večja nesreča, kot si jo Pivčani mislijo, je vir žalostnih nasledkov. Le ko bodo spašniki v pravi red djani, se bo pivški kmet z večjim pridom pa manjšim potom trudil. In ker so misli o spašnikih z mislimi o živinoreji tako močno sklenjene, da ne vem, kaj bi o unih govoril, ako teh ne omenim, sem oboje pod en napis spravil. Vendar bomo v pervi polovici tega oddelka bolj o spašnikih, v drugi bolj o živinoreji govorili. Poglejmo tedaj, kaj in kako se na spašnikih godi in kako jih v prid oberniti. Tominec pride že pustne dni v vas in se ponudi županu za sosekinega čednika. Kakor županu in vaščanom, tako je tudi čedniku znana že nekdaj odločena plača: tistih 20 do 30 mernikov žita, kakor je vas večja ali manjša, verh tega pa še: kolikor dni toliko poltretjih grošev. Pa da se stara šega ne overže, se vendar skličejo možje cele vasi v županovo kerčmo, da se pri bokalu s čednikom po-gode. Vipavec jih naredi zgovorne, da marskter marsi-ktero staro ali novo zblekne, ktero sosedje poprimejo ali obdelajo; največ, kar se vaške cede tiče, se ve da, in čednik jim modre svete daje, zakaj čeda mu težko na sercu leži, dasiravno je še po hlevih razkropljena. Ce je ravno tolsta nedelja, ostane še tri dni v vasi. Potem gre v Terst po kontrabant, kterega nese domu ter poproda do blizo svetega Jurja. Sveti Juri ga pa s poganjičem vred, malim To-minčkom, že na Pivki najde; zakaj po procesii sv. Marka mora po stari neoveržljivi navadi sred vasi v kravji rog zatrobiti. Krave in teleta izpuste iz hlevov; voli imajo še kakih deset, tudi štirnajst doi odloga. Po vasi je vse živo; ulice natlačene prešernih goved od zida do zida, vrata pa radovednih gledavcov, zakaj pervi dan hoče vsak viditi, kolikošna in kakošna je čeda. In res je lepo viditi, kako se oholo živinče podi, ne vede, kakošna osoda ga v kratkem čaka. Taka je tudi zvečer, ko čednik domu prižene. Drugo jutro in nekoliko dni zaporedoma se še vidi hlastenje in čuje veseli hrup. Vendar kmali začne pojemati in se s tem huje zagatuje, kolikor bolj žarko pripeka solnce. Preden pridejo binkoštni prazniki se čednik že več kot pol vasi zameri; zakaj blago kolne prav po tominsko, ga pretepa po mesarsko, ga vala vedno le po sred gmajne, ali ga pa v ponikve spoka ter se na robu pod germ vleže. Zjutraj spi, da bi solnce pod-nj posijalo, ako bi ga župan ne zbudil. In tacih in enacih uzrokov najde sosed in sosedov sosed brez števila; zato morajo Blaže iu Tonček in Nežka šolo zapustiti in keršanskemu nauku do nedelje slovo dati ter dan za dnevom blago pasti po mejah in pokrajinah. Ti mladi pastirčki pa imajo vso drugačno kri kot stari čednik. Oni zavračajo goveda za Rotne verhove in v Hude doline. Za unimi uganjajo svinko, pasejo kozo, bijejo žogo, njivčajo itd. Pa to vse prav store, — kdo bi mladi kervi nedolžne in celo potrebne igrače in kratkočasnice oponašal, da bi je le nikoli nobeden ne skupil. Al v Hudi dolini — tam je mladost ne skupi, dokler k pajdašem ne pride, ta-mošnje igrače ji ne dopadajo, dokler se jih ne poprime in potem — gorje! Pa ker se nisem namenil pridigovati v tem spisu, ampak le povedati, česar sem že zgorej omenil, vas, Pivčanje, pri tej priložnosti le spomnim, kako tožite in tarnate, kadar vam sin doraste gizdav fantalin, razujzdan ponočnjak, ne-bogljiv klatež in pretepež: kje se je takih napak nalezel? In kakošen duh je obsedel hčer! — Vse to se je na paši začelo; tam ucepilo in ukoreninilo; tu Vam sad donaša! Pa v tem, ko čednik pod germom smerči in pastirčki se v hudobijah urijo, kaj pa vaše blago počne? Dokler je hladneje, derza in derza z gobconi po golih tleh; objeda germiček, če ga najde; pa ker je vse to skoraj zastonj in solnce že zlo pripeka, se utrudcno vleže za skalo ali brinjev germ, ter prežvekuja tisto pešico piče, ki si jo je nareskalo, potem začne mahati z rogovi po nadležnih muhah in bren-celjuih in lizati z jezikom grinte in mehurje, ki se mu prevelike vročine po koži spahujejo, ter cedi sline, ktere mu pekoči žar proti na gobcu suši. Tako cerka žeje in glada. Slednjič solnce priroma skoraj do verh nebeškega stropa, in ker pastirjem tudi že po trebuhih krulji, se spomnijo, da mora kmali poldne biti. Zderve tedaj blago vkup ter ga ženo v vas. Pred vasjo v luži je še nekaj rujave vode sred blata, ki gomizi černih regeljčkov; ko jo zagleda blago, se zagati va-njo, da to spričo unega naprej ne nazaj ne more. Ker je pa gosta kot ajdov močnik, in smerdi kakor vsaka gnojnica, jo le pokusi, ne pa pije, ter se kobaca žejno nazaj na suho, da pride v hlev v lastno blato — počivat. Ko je pa vse to že skoraj verh reve dospelo, začne gospodinja tožiti: „Liska nima več mleka, verba se ne goni! jojmine! kaj bo, kaj bo!" — in gospodar: „voli hirajo, so vsi meršavi; ne vem, kako bom oral". Se ve da, kdo je pa tega kriv? Kako ti ga dan na dan čednik ali sin sem ter tje tira in pase, veš; kako ti doma v gnoji leži, tudi veš, — ali mora menda nekako mikavno biti, blago gledati zmeršeno; lakotnice, da bi gospodinja lahko kokoši v njih podložila; rebra kot nesnažen greben; stegna okovane v debele skorje blata; rep poln suhih kroglic, da prav zvon-čeljajo po stegnih! Kdo je tega kriv? Zupan in vaški možje ne: saj so pustni popoldan v županovi kerčmi vaško lužo trebili, lokve kopali, po ponikvah studence napeljavah*, bolji del spašuikov si ogradili, pustine in kamnite robove z mnogim drevjem zasadili itd.; ali vse to le z jezikom, dokler ga je v kozarcu Vipavčck namakal. — Tudi gospodar ni kriv: kolikokrat je že terduo sklenil, gnojnico iz hleva izpeljati in blagu nasteljati, da bo v suhem ležalo, ter ga cediti praha in blata itd.; al sklep je vselej le — sklep ostal! Kakošen prid vam tedaj donašajo spašniki? 326 „Naj se tam moti blago; nekaj že dobf, da odgrizne; kdo bo ž njim z mi raj v hlevu štental, in kje bomo jemali mu celo leto pokladati? In da bo »uho pod njim, kaj čem s strehe slamo stergati?" Taka se na Pivki sliši. Jez pa pravim: S tisto klajo, ktero pozimi blago po-vžije in zmendra; s tistim senom, ktero bi na sedanjih spašnikih lahko zrastlo; s tistim plevelom, kteri po njivah sadež in setev zatira, bi pivški kmet lahko celo leto v hlevu prav dobro redil še toliko goved, kot jih zdaj po gmajni strada. In za steljo bi si lahko nagrabil listja ; toda drevja si mora pred nasaditi. In tako bi ne bilo treba eed-nika ne plačevati ne rediti; otroci bi se ne spridili na paši, bi ne zanemarjali ne šole ne keršanskega nauka. Da bodo tedaj spašniki kmetom v prid ne pa v škodo, jih je najprej treba razdeliti, da dobi vsak svoj kos; potem pa z lastno pridnostjo obdelati; vendar ne po svoji glavi, ampak po zgledu umnih kmetov in po besedah mož, ki kaj vejo. Ker pa naravne lastnosti niso vseh spašnikov enake, tudi raba ne more vseh enaka biti. Te lastnosti jih pa dele v dve versti: kamnite in ilovnate. Lapornatih tal je le malo. Spašnikov kamnitih tal je največ; ti se vlečejo po gorah in gričih krog in krog doline. Skoz in skoz ilove tla imajo vasi: Grobišče, Zalog, Hrašče, Mali otok in Hreno-vice; več ali manj še nektere druge podnanoške vasi. Kar spašnike ilovnatih tal tiče, naj bi se razdelili brez pomislika in dal naj bi se vsakemu kmetu del, koli-koršen mu gre, in kterega naj si obdela, kakor mu kaže. V gojzd ga ravno ni treba premeniti, saj imenovane vasi les in derva dobivajo v postojnskem ali planinskem ali pa predjamskem gojzdu. Ako mu polja manjka, si lahko njive naredi; več kot polovico pa naj ga strebi, nepotrebno ger-movje poduši, želoda posadi in sadnega drevja nacepi. Tako mu bo tisti zdaj prazni prostor dajal sena, listja, sadja itd. Da trud ne bo zastonj, je Pivčanom porok pristranski veliki travnik, imenovan „Stevan", poln lepega hrastja; Grobiško „Brezovjea; Orehovške „Berda". Hraščane in Male otočane nezadušljiva rast jezno sramoti; če huje si reveži prizadevajo s sekanjem in požiganjem spašnike ogoliti, bolj jim hrastovje, brezovje, leskovje kljubuje. Najbolj se pa moram Postojncom čuditi, ki se štejejo, da so. Se ve, vsaj unanji del njih bitja je gosposko olikan, in da so med njimi res možje, kteri vejo „kam in kako", Postojna priča, ktera se je poslednje leta bolj olepšala, kot kterikoli terg ali mesto na Krajnskem, če edino Ljubljano izvzamemo. Al tako dalječ vendar še niso prišli, da bi spregledali, da jim založka gmajna več iz mošnje kot v mošnjo nese; ne vem kakošne dobrote iz nje vživajo: nikoli nisem vidil postojnskega blaga tam se pasti, vedno le založke gare in gure se plaziti, kot ponočne strahove. Zakaj bi tedaj, če že nočejo Založanom veselja potreti, vsaj svojega v prid ne obemili? Menim, če več ne, vsaj polovica Zalogaje postonjskega; vzemite tedaj polovico ali kar vam gre ter razdelite si. Založani so tudi že toliko obtesani, da ne bodo šli z gorjačami nad delivce, ampak rekli bodo: „\o, ker ste Vi, naj bo!" Saj jih imate na mošnji navezane, kot cigan luknjasto petico! Al kaj zaderžuje razdelitev tacih spašnikov? Konje, kteri so jih dozdaj teptali, poprodajte, ali bolje rečeno, merhe, ktere so jih dozdaj smradile, izročite konjedercom; krave redite doma in pasite jih le ob potih in preskah; volov manjim in srednjim kmetom na Pivki ni treba; potrebni so le večjim posestnikom. Ovce je ne najdeš v petih imenovanih vaseh. Postojnci pa tudi ne gonijo svoje drobnice na založko, ampak v hribe, kjer je piča za-njo veliko tečniša. Ovce tedaj razdelitve teh spašnikov nič ne overajo. Pa kako terhel je ta zgovor tudi glede druzih spašnikov, bomo kmalo slišali. Kaj pa s pašniki, po kterih ne suše merh, ampak le goveda in bravčeta stroje? Pervič tudi nič druzega ne, kot jih razdeliti v toliko posestvom primernih kosov, kolikor je posestnikov in vsakemu svojega dati. To če reči: Ima vas deset zeraelj, tedaj razdelite gmajno na deset kosov enake vrednosti. Potem bi se morda najložej ognilo vse besedovanje in prepiranje, ako bi se naredila vsakemu kosu svoja peljavka (Joz) in deset kmetov odločilo in sicer tisti za vsako zemljo, kteri je ima največji del v posestvu ali kteri je najbolji kmetovavec. Ti naj peljavke potegnejo. Ravno tako naj si potem lastniki vsake zemlje svoj kos gmajne med se raz-dele. Taka delitev bi ne bila na Pivki nič novega, ker Slavinci in Kočanci leto za letom tako dele planino ,,Vlačnotf in pa listje po soseskinih mejah. Zakaj bi tedaj mesto leto za letom enkrat ne potegnili za vselej! Ko bo kmet tako lastni dol puste gmajne imel, naj dve tretjini ali vsaj polovico nje ternja in brinja očedi; kamnje, kolikor se da, poruje in izkoplje ter iz njega krog odločenega dela zid sozida, kakor sam zna in vidi krog sedanjih ograd. K temu delu mu da pozneja jesen in dobra zima dosti časa; kar pa v enem letu ne more storiti, bo storil v dveh, treh — le naveličati se ne sme. Taka velika ograda mu bo pripraven sadni vert, deteljišče, polje in se-nožet. Ostali bolj pusti del gmajne pa naj se pogojzdi po uku g. Zupančiča, kterega smo brali v 25. listu letošnjih ??Novic", ako so namreč tla hudo gole, kakoršna je pivška stran Osojevnice. Koder pa brinjevo, leskovo, ternjevo germovje že zdaj raste, namesti ga požigati, kakor Kočanci, Orehovci, Ternjani in drugi delajo, posejajte po njem prec semena gojzdnega drevja. Tako boste v malo letih imeli lepe meje in hoste, kakoršne se sem ter tje že zdaj na mnogoverstnih tleh vidijo. Pri tej priložnosti moram omeniti, da sem že v več popisih Krasa in Pivke bral, kako je skozi in skozi vse golo; le pristranske in pa lipiške cesarske hoste se kaj živo popisujejo, ter edini zgledi Pivčanom in Kraševcom ponujajo, po kterih naj svoje gmajne prestvare. Res obojne so lepe hrastove meje. Pa kmet na to odgovori: ?5Tam lahko raste, kjer ne pasejo in ne sečejo, ampak le trebijo in s konjskim gnojem gnoje; al po naših gmajnah se drugači godi, one niso gosposke, so kmetovske". Zato se mi čuduo zdi, da taki pisavci o druzih hostah prav nič ne vedo. ka-koršnih sem jez na Pivki in na Krasu že več vidil, dasi-ravno sem še malo po tistih pustih goličavah rogovilil. Kraških ne bom našteval, ker le o Pivki govorim. Na Pivki ti pa razun že zgoraj omenjenih te-le krasne hoste pokažem: „Slavinski boršta na lapornatih tleh. V njem se nahajajo po verhuncih in rebrih stari hrastje, debeli in široki, ka-koršnih bi zastonj po Lipiškem in Pristranskem iskal, če jih niso že poslednje štiri leta izsekali; po žlebovih iu potocih, kodar so tla zrniraj mokre, je pa vse zarašeno z jelšami. Koška „Sušicau na enacih tleh, v kteri je drevje iiame-šano, največ je hrastovega, potem pa bukovega. Sušica je mlajšega zaroda kot „Borštu, vendar se tudi v njej hrastje nahajajo, kakoršni bi nobeni krajnski hrastovi meji sramote ne delali. ;,lvanica", v kteri raste lepo cerovje. „Dobjeu, 5)Trebež", tudi „Ternski boršt" je pomina vredeu. Med bukovimi hostami je pa „Orehovška loža" , ktera je nima v dolini verstnice. Ona pokriva skaloviti hrib za Orehovškim gradom, kterega lastnina je. Po vseh teh mejah pa sejejo, listje grabijo, želod pobirajo, nekteri tudi sečejo, kolikor smejo in morejo, vendar jih še niso zaterli. Hvale vredni so Kočanci in Slaviuci v tem, da svoje hraste iz lastnega nagiba tako zvesto varujejo, da jim kar veje ne odneseš. Soseskina postava o tej reči je taka, da se nobeden ne prederzne pregrešiti se, dasiravno vaški čuvaj, ki ga „vardijanau imenujejo, več v kerčrni čepi, kot hosto varuje. Le v tem so oboji ne le graje, ampak tudi milo-vanja vredni, da se zdaj niso spoznali, kaj se pravi za gmajno pravdati se. Prav podobni so tistima kmetoma, ktera vlečeta kravo eden za rogove, drugi za rep; dohtarja pa ji ne molzeta samo mleka, ampak tudi meso režeta z nje. 327 Koliko poti v Postojno in Ljubljano so že morali možem plačati v tistih menda dvajsetih letih pravdarije; koliko najlepših hrastov so že iz Boišta in Susice izpeljali, da so dohtarja plačali, dasiravno sebi le kolnic ali pesta ne privolijo ; koliko jeze, kletvine, pretepanja pastirjev in blaga se je v tistih 20 letih že zgodilo, pa se vendar se vedno pravdajo! Marsikdo se bo morda začudil: 20 let! Kdo bi se ne čudil — toliko pravdnih dohtarjev, toliko sodnikov in pisavcov, pa dokler hrastje zeleni, tudi pisarske mize na terdnih nogah stoje! Tam na virih Nila, kjer jim solnce navpik sije, da so černo zatamneli, jih še ni razsvetlila luč modrije pravdoznanske prižgana na visocih šolah; zato se le enkrat vdarijo: kdor zmaga, on je mož; gojzd je pa le za kakošen hlod poškodovan. Ker je pa že taka, menim, da bi delavci v vinogradu ne mahnili z lopato čez mejo lastne brajde, ako bi skusili terto tudi te lizavke kolikor toliko oprostiti. Vem, da se ta in uni boji lopato na kamnu skerhati; pa vedi, kovač je moder mož: jo bo prevari!, kakor ve in zna. Al sebičnost tako rada tlači roko za hlačui pas in vleče mreno čez mesto, terg in vas, kakor pajk čez brinjev germ in tertni plod. Pa naj bo — „videant con-sules!" Mi pa poglejmo kaj in kako še dalje. (Dalje sledi.) 335 Kako je in pa kako bi bolje bilo na Pivki, J. Spašniki in živinoreja. (Dalje.) Prav dobro, sodim, bi bilo, ako bi kmet skcrbel, da bi Be mu tudi praprot zaplodila po prostoru, kterega ne misli obdelovati; zakaj praprot, kakor Pivčaui sami dobro, vejo, da živini zdravšo posteljo in njivi boljši gnoj, kakor samo listje. Ko bo kmet tako lastno hosto imel, bo imel tudi derva na svojem in tako rekoč doma, mesto da zdaj celi dan po senožeški Loži cime pobira ali pa zlo v strahu in trepetu krade, kar se godi vsem vasem na levi Pivke od Studenca do Šempetra. Yrasi na desni Pivke od Postojne do Knežaka imajo sicer vse pravice v postojnskem ali snežniškem (sne-perskem") gojzdu; al tudi kako daljecl Po tri, štiri ure krevsa kmet, da pride od vasi do bukve. Pri tej nadlogi so pa nekteri tudi tako pametni, da pozimi doma kimajo, poleti pa se gredo v največjem delu v gojzd hladit. In ko bi prav vsi najboljo voljo imeli, se vendar dostikrat pripeti, da se kmet nikakor ne more pozimi z dervmi pre^kerbeti. Kaj pa z ovcami, ko bodo spašniki tako razdeljeni? — bo morda marsikdo vprašal. Na to se prav lahko odgovori. Al kdo ve, morda so Pivčani ravno zato bravčetom v figo pokazali, da bodo spašnike ložej delili? Žalostna prikazen je, da vasi komaj po 50 ovac štejejo, ktere so jih še pred petnajstimi leti po 300 "repov redile. Tega je marsikaj krivo. Neke leta, se mi zdi, od 48. do 52. leta so ovce za metuljih zlo bolehale in cerkale. Potem pa kmetje ali dnarja niso imeli, da bi si bili drugih kupili, ali pa so se bili preveč zamaknili v vozarijo in pozneje v železnico, ktera jim je proti krajcarje štela za turšico in sol in tudi za suknjo. Al zdaj je vse drugače: furanje je preč, železnica že kdaj dodelana; vidi se pa tudi ne da bi se goveja živina kaj bolj kojila, odkar ni več ovac po spašnikih. Ne vem, kaj bi mogel Pivčanom bolj priporočati, kakor da se spet poprimejo, kolikor morejo, reje blaga, ktero je tako koristno in vendar tako malo truda prizadene. Da je le tako, se pase po planem, ni treba druzega, kot zjutraj ga iz hleva izpustiti in zvečer vgnati in le vsaki štirnajsti dan #) se mu da malo soli zmešane v prijišče posevkov. Tiste zimske tedne, ko sneg spašnike pokriva, je zadovoljno z najslabšo klajo. Kaj pa donaša? Najboljši gnoj, dvakrat na leto volno, tečniše mleko kot krave; spomladi, ko nima kmet kje vzeti krajcarja, mu prinese Teržačan cvenka za jagneta itd. Po vseh pivških vaseh, razun petih zgorej naštetih, polzemljakar po 10 do 30 ovac lahko redi; en sam ovčar jih lahko do 100 glav pase, kterega bi po razdelitvi spašnikov ravno tako lahko soseskinega imeli kakor zdaj, in tako bi moralo biti; zakaj ovca na paši ne obstoji na mestu, kakor govedo, ampak predirja veliko prostora. Zato sem rekel, da bi morali le obdelane kose ograditi, ne pa pogojzdenih. Ali morda ni vse eno, ako soseskini ovčar po soseskiiiih spašnikih pase, ali pa po posamesnih posestvih? da le ne goni na spašnike tistih, kteri mu ovac izročili niso, ker jih nimajo. Takim bi se potem saj škoda ne godila, kakor se jim zdaj godi. Ravno tako kakor z ovcami so poslednje leta Pivčani tudi z govedino v nič. Kmet, ki je redil za moje pameti po deset živinčet in čez, jih ima zdaj komaj po troje, čvetero, in takih, da še orati ne more drugači, kot združen s sosedovo močjo, ki ravno tacega pesa jezdi. In kaj je tega krivo? Uzrokov je tudi več, med kterimi slabe letine, veliki davki in goveja bolezen. Kar pa letine, plačila in bolezen niso same ob sebi storile, je nespamet in nevednost o priložnosti junaško pripomogla. Ko so kmetje vidili, da jim polje pičlega prida obeča in donaša, so svoj pozor na druge pa napčne vire blagostanja obernili. Namesti da bi bili s toliko večjo pridnostjo in umnostjo se ozirali, kako bi dosti piče za se in za blago zemlji iz naročja izpulili, in kako bi se blago pri boljem stanu in zdravju ohranilo, so raje obema herbet obernili in bolj pogostoma začeli na cesto zahajat. Najpriserčniša ljubica pa jim je bila železnica, kakor hitro so jo začeli na Pivki delati. Spomladi, poleti, v jeseni, kolikor se je dalo, tudi pozimi, je vse le tje vrelo, polje pa se zanemarjalo, da delavca ni bilo več dobiti razun Vipavca in Krašovca, ki je se ve da tem večje plačilo terjal, če več Pivčanov se je za-nj ruvalo. Tako je kmet unanje delavce v travnik in skedenj zagnal , sam pa krave vpregel ter šel na železnico vozit, da jih je mogel plačati. Krava pa mleka ne da, če ji celi dan voz kamenja *) Pac premalo! Od tod marsiktere bolezni! Pa kaj! kjer ni dnarja, ni soli. Vred. v 336 v za repom ropoče. „Čemu tedaj krave? — se je marsikak Pivčan vprašal — z voli bom več zasluzil!*' In ko je Po-stojoce in tujce vidil s konji, si misli: „a, še več si bom na dobičku s konjiči!" In res — ni bil bela vrana goveji hlev, ki je oropan svojega blaga moral konjski smrad požirati. Potem pa, kmet, molži mleko, vprezi vola v plug in oraj pognojeno njivo! — Merhe ni vajen, zato se mu kmali stegne; in pri hiši ne ostane več živali razuu miši, če niso Še one zavolj lakote raje k sosedovim šle. Slednjič se je železnica vendar dodelala, zaslužka ni bilo nikjer več; hlevi pa prazni in polje huje zanemarjeno, kakor Bog ve kdaj pred. Davki se pa vendar vedno povik-šujejo, zraven pa tudi nepotrebne potrebe množe, lišp in snedenost se širi in raste. Kam mora to drugam vleči, kot v večje in večje dolgove, da nazadnje se kmetije prodajajo? Pa po čem? Po nič; tako da sta reveža, kdor ima dati in kdor ima prejeti. Kako pa takim revam v o kom priti, da ne bodo Pivčani nazadnje primorani celo beraške bisage čez ramo vreči? Ne vem, kako drugači, kot, da se umno in n e- utrudljivo poljedelstva in živinoreje spet popri- mejo. Pa reči je marsikaj lahko, al storiti silno težko. Kako se bo poljodelstva poprijel, če nima blaga, ne orodja, ne dnarja; le puste njive, in morda še tiste tako zadolžene, da si ni svest, bodo li še jutri na njegovo ime zapisane? Pa o tem pozneje. Kako bi se živinoreje spet poprijel, če ga nima več repa v hlevu, ne krajcarja v mošnji? Prav za prav sem se namenil, svoje misli povedati, kako bi se na Pivki živinoreja na prejšno in še na višjo stopnjo povzdignila. Pa ker se na to vprašanje odgovoriti more le tistim, kteri vsaj nekaj živine imajo, se mi potrebno zdi, pred tistim nekoliko besed reči, kterim je mnogotera osoda hleve do zadnjega repa izpraznila: kako bi počasi spet k blagu prišli. Takim možem je najkrajši in dosti umeven odgovor domači pregovor: „Cič ne da niča. (Konec sledi.) 342 Kako je in pa kako bi bolje bilo na Pivki. I. Spainiki in živinoreja. (Konec). Malokdo po zgolj nesreči ob vse blago pride; zadol-ženje skorej vsakemu ne samo pred vest, ampak tudi pred nos kaznovavno preži. Vsaj par kravic bi še imeli v hlevu, kakor njih sosedje, kterim je že ložeje zarod pomnožiti, ako bi malo bolj delo ljubili, in malo huje kerčme sovražili. Ker so pa dozdaj tako nesrečni ali marveč nečimerni bili, naj bi vsaj zdaj spregledali, dokler so njih kmetije še na njih imena zapisane, zakaj potlej bo prepozno. Laž je. da si taki nikakor več ne morejo na noge pomagati, ker si le nočejo. Kmetije so dali večidel v najem, otroke pa pognali v službo, le hišo so si še prihranili, da pod lastno streho stradajo. Kdor takih nadaljnje življenje opazuje, jih mora obsoditi in njih lastni otroci jih morajo studiti. Niso pa vendar vsi ti početki že sami na sebi napčni, potem, ko jih je, se ve, da največ zadolžena reva k njim navila. Vrsak lahko previdi, da kjer blaga ni, se kmetija ne da obdela-vati, in kjer ni dela, čemu bi bili delavci pri hiši? Z otroci tedaj le v službo, pa vendar ne v Babilonijo; pri dobrih gospodarjih naj čakajo srečnisih časov, rešitve in vernitve v očetovo hišo. In kmetijo le v najem, pa kmetovanja zato nikakor ne na kljuko! Kmetov je dosti na Pivki, kteri radi polje v najem jemljejo, ker imajo sami premajhno posestvo. Pa hišo, vert, par njiv, kako manjšo mlako je treba doma 343 v prihraniti, kar kmet s samo ženo lahko obdela. Časa, kteri mu ostaja, naj ne trati; pri soseda je dosti dela in jela. Pozimi pa, ko dela nikjer dobiti ni, ga je doma dosti: grablje, vile, koše, kola itd. si lahko sam naredi. In tisto kamnje, ki na vertu ali na njivi iz persti moli, bi vse lahko pokopal. Tako naj mati in oče doma delata. Otroci pa naj od gospodarja zaslužka v roke ne prejemljejo, temuč gospodar naj jim potrebne reči kupi; kar je od več, naj se pa pri njem nabira, da bo ob času kaj v roke prijeti. Le tako se more sčasoma toliko nabrati, da si bo čez leta par krav kupil, zakaj stantnina mu malo več kot za davke donaša. Vendar vsega zaupanja ne sme v denar staviti, kterega si je ta nabrati namenil, ker koliko in kdaj bo kaj! Najhitreje spet k blagu pride, ako vzame kravo na spoli. Kaj se to pravi, Pivčanom ni treba razkladati, ne jih prepričevati, koliko prida donaša ne le posestnika, temuč tudi redniku. Uni denar tako bolje oberne, kakor ko bi ga po pet od sto naložil; ta pa tudi dobiva gnoj, nekaj mleka, masla, in ko bi prav vse to posestniku krave spadalo, si vendar lahko v lastnem hlevu od krave junico priredi itd. Veliko ložej si pomaga, kdor kolikor toliko blaga že ima. Vendar volarji in konjarji se boste na Pivki zastonj potili! Čemu so voli kmetu na Pivki? Da mu toliko hitreje tisto mervico piče požro in pomendrajo, ktera se s toliko trudom po gorah nadergne. Preden je bila železnica narejena, so se saj izgovarjali, da morajo z voli na cesto; zdaj jim pa edin izgovor ostane, da morajo z voli po seno na gore. Pa če jih dalje izprašuješ, zveš, da kose po gorah samo zavolj volov, zakaj za krave jim doma dosti zraste. Mar bi vole prodali, bi ne bilo treba se truditi in časa tratiti po gorah. Namesto dveh volov pa tri krave v hlev, malo več detelje sejati in bolj gospodarsko jim po-kladati; tako bi bilo veliko več dobička. Kakošen prid konji na Pivki donašajo, dosti očitno in umevno pivški pregovor pove', kteri jih oponaša, da jedo: 55Ob grent, ob grent!" In skušnja kaže, da so res konjarji večidel ob grunt in ob vse prišli. Nasproti so pa najbolji kmetje bili in so še tisti, kteri so si krave pridno redili. Taki niso nikoli po cestah vozarili, ne po cesarskih gorah sena iskali; celo svoje gore so raje v najem dajali, da so več časa imeli doma si polje obdelovati. Detelja, otava, slama in seno iz domačih senožeti jim je dosti za 5 do 8 krav rediti in ravno toliko telet, ktere so redili do tretjega leta, potem pa prodajali. Sosedje nekteri so občudovali tako gospodarstvo — al ne vem, zakaj ga ne posnemali? Ali niso znali, ali so pa bili preleni. Ce je bila lenoba kriva, se jim pač lahko dokazuje, da lenoba sama sebe tepe. Pa kdo bo to verjel? kaj morda kaj več dela prizadene krave v hlevu gleštati kot z voli po gorah štorkljati? Kdor jih pa posnemati ni znal, je revček milovanja vreden; naj bi bil hodil soseda raji v kravji hlev obiskavat kot na ognjišče! Nekteri se izgovarjajo: 55Kako bom oral s samimi kravami!" Vsak lahko ve, da voli več vlečejo kot krave; pa Pivčani tudi lahko vedo, da štiri krave vsako pivško brazdo zmagajo. Tega so jih ravno tisti kmetje prepričali, kteri le krave rede. Ali je morda njih polje zanemarjeno , ali kako drugo zlo tare njih hiše zavolj krav? Vse ravno nasproti. Njih polje je vselej o pravem času in najlepše obdelano; derv si napeljejo v zimskem sneženem času; pridelke, kterih doma prodati ne morejo, s kravami v Terst izpeljejo. Pa morda povžijejo krave, da so suhe mavre? Ni res. Tudi ne terdim, da razun teh nima nobeden lepega blaga; so tudi, ki imajo lepe vole, pa vendar ravno le večji posestniki. Vsi drugi srednji in manji kmetje so revčki s svojimi voli. Kakor sem že rekel, namesto tistih dveh cempetastih volov naj si kupi kmet h kravi še tri druge, tako bo imel dva para za vpreči, več gnoja, zraven tega pa še mleko in teleta. Pa bo spet ta in uni rekel: ,?Teleta, teleta in mleko, se ve, kolikokrat sem že gnal kravo k biku, pa sem le petice tje metal; in če se je vendar ubrejila, največkrat je zvergla, ali je pa tele potem cerknilo! Moj hlev ni zato, denarja pa nimam, da bi ga prezidaF. Dober godec v izgovarjanji, res! Ko bi tako prebrisan bil v pretehtovanji reči, ki se tičejo živinoreje, bi se ti krava vselej ubrejila, bi nikoli ne zvergla in tele bi nikoli pod zlo ne prišlo. Ali veš kaj, vozi s kravami, kakor vozijo umni sosedje, stelji jim ter cedi jih blata in praha, da ne bodo dan in noč v nesnagi tičale, pa bo vse bolje. Hlev si pa sam lahko popraviš. Ce ne veš kaj in kako, prašaj soseda, kteremu gre reč boljši spod rok. Menim, da ^Novice" so že več ko enkrat popisale, kakošen mora hlev biti; čemu bi ga spet popisoval? Se nekaj je, kar bi Pivčanom rad globoko v serce vcepil, in to je — kermenje (futranje). Kako, Pivčani ne znajo kermiti? bo morda marsikdo vprašal. Na to vprašanje sem odgovoril že v 24. listu letošnjih „Novic". Res čudno je; zato Pivčani sami ne verjamejo, da ne znajo, in ravno zato je tako težko, jih naučiti. Jih bo morda moj spis navadil? O, koliko lepih naukov so že „Novice" kmetom prinesle, pa koliko Pivčanov so zmodrovale! Zato vem, da bo moj spis le ^Novicam" prostor kratil in manj koristil kot beseda, ktero mož o pravem času reče. So možje na Pivki, ki potrebe Pivčanov ravno tako poznajo kakor jez, če ne bolj; ki imajo priložnost, ljudstvo podučiti; ne samo priložnost, dolžnost in lastni prid bi jih moral pri-morati. Ljudstvo sprejme besedo iz njih ust, kakor dete iz maternih. In ker se sami „očete ljudstva" imenujejo, kdo bi se silil, jim očetovsko ljubezen in skerb v sercih buditi! Možje so iz krajev doma, kjer njih očetje blagu umniše pokladajo kot Pivčani, to dobro vedo in v družbah to tudi pripovedujejo — al kmeta se je treba pred privaditi! Ker je pa taka, zato le kratko to-le o živinoreji zapišem : Da se živinoreja na Pivki zboljša, je najpervo in najpotrebniše, da Pivčani umno in gospodarsko s klajo ravnajo. Odvaditi se morajo cele koše sena, detelje in slame blagu v jasli in lojtre valiti; navaditi se pa morajo vso klajo rezati in z rezanco kermiti živini.