Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike. A. M. Slomšek. Vsebina Stran Pouk. Berilo..................................81 Sprehodi po prirodi.....................82 Zabava: Maža za kugo. (Dalje.)..................84 Kletev na šnops . . 88 Kes.....................................88 Razgled po svetu. 89 Dekliški vrtec: Dobra gospodinja .......................89 Začetek spomladi — treznost.............89 Pogovor med delom.......................90 Društveni glasnik: Iz Čemšenika na Kranjskem...............92 Studenice ..............................92 Sv. Peter pri Mariboru .................92 6. zvezka: Stran Hoče pri Mariboru Mozirje Marenberg Jarenina Sv. Križ tik Slatine Sv. Jurij v Slov. gor Sv. Rupert v Slov. gor . 92 . 92 . 92 . 93 . 93 . 93 . 95 Govorniške vaje: Veliki pomen društvenoga življenja . 95 Drobtinice: Petdesetletnica združene Italije . . Oves zdravilo proti pljučnici . . . Kako ravnati z razpokanimi rokami?. . . 96 . . 96 . . 96 Poštni predalček. 96 Nove knjige. 96 Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva 11. sušca 1911. 01 11 v * v (k K/A V/ I VIJVA ■ X 1 VAA V V J V V KJ1 11 A I W AS V AAA . Cenjenim naročnikom! Minula sta že dva meseca 1. 1911, in vendarje še mnogo nar o č n i ko v na do Igu naročnino za 1. 1910. Naše upravništvo mora vsak mesec nasproti plačevati velike svote za tiskovne stroške. Ako pa hoče upravništvo to dolžnost natančno izpolnjevati, morajo seveda tudi naročniki storiti svojo dolžnost in list pravočasno plačati. Zato danes prosimo in opozarjamo vse tiste naročnike, ki še lista niso plačali do konca leta 1910, da nam pošljejo dolžno naročnino najpozneje in zanesljivo do 1. aprila, ker drugače se jim bode list od 1. aprila naprej brezpogojno ustavil. Tisti naročniki, ki so še list na dolgu za leto 1910, imajo na ovitku današnje številke velik rdeč križ, da tako spoznajo svojo dolžnost. Upravništvo. Pouk. Berilo. \ U. zvezku letošnjega „Našega ik'ina* sem bral na platnicah sledeče: -"1'red nedavnim Časom je dobil naš urednik pismo od nekoga dekleta, ki Piše: Ne bom več naročena na „Naš ker grem med tuje ljudi služit." ■o pravici je urednik temu dostavil: Pirota, ravno zdaj bi an potrebovala bajbolj 1 Kaj sem si pa. jaz. pri tem mislil, povem tukaj-le. Naši ljudje brez dvoma veliko be-J'ejo, .morebiti desetkrat več, kakor so Sv:oje čase, ko ni nihče navajal Ijnd-^b'a, da bi bralo, razim duhovnik. Či-talnice in bralna društva so bila le za gospode. Danes pa bere ljudstvo poli-^'čne časnike in strokovne liste, knji-8° leposlovne vsebine in gospodarske, ra — cimo kar naravnost, p r o k I e t a. A-m e r i k a , Ua sc polnijo z nažimi sinovi in hčerami nemška velika mesta, k' m e č k i stan j) n, u m i r a na pomanjkanju pridnih delavskih sil. To bi bilo kljub nepovoljnim socijalnim razmeram, ki danes vladajo, nemogočo, če bi so bili naši ljudje iz naših knjig nasekali vsaj nekaj ljubezni do domače grude, do svojih pradedov in do svojih običajev. Tudi Časopisov no znajo mnogi naši ljudje brati. Všeč jim je samo drobiž, novice, političnih in gospodarskih člankov se le s težavo lotijo. Neumno in umazano časopisje se zato vedno bolj razširja. Ce kak list zabavlja zoper duhovnika, opravlja bližnjika, o-pisuje na široko škandale, prinaša čenče, razklada umazane reči, da ščegeta izprijene čute, to mnogim veliko bolj ugaja, kakor resne stvari. Kakšno prav zabeljeno notico, ki namigava na fo in ono, bodo ljudje raznašali od gostilne do gostilne, brali po skrivnih kotih in se zanjo trgali, kakšen važen političen dogodek pa jih bo pustil popolnoma hladne, kvečjemu jim je mar, če ta ali oni poslanec vloži kakšno interpelacijo, ki se tiče kakšne naprave v domačem kraju, ki je za splošnosl majhnega pomena. To zlo kolikor mogoče odpraviti, se proti njemu braniti in ljudstvo privaditi branju, ki mu bo kaj koristilo, to je tudi naloga zlasti naše mladine. Mladeniška društva in Orli naj bodo tudi Šole pravega branja. V to svr-ho je treba, da začno mladeniči v naših društvih pod vodstvom duhovnikovim s k u p n o b r a t i , da jih voditelj na lepa in pomembna mesta opozarja: na opisovanje narave, ua čustva, ki jih opisuje pisatelj pri svojih junakih, na to, kakšen je njihov značaj, na. zgodovinsko važna mesta, ua tiste strani, ki se pečajo z narodnim življenjem, z v strajnosijo, s katero st; je nekdaj oklepal svojo grude, svojega jezika, svojih šeg in svojega kmečkega dela. kotom je treba, da voditelj navaja fante, da se najlepših mest v knjigi, ki se tičejo omenjenih reči, na pamet naučijo ali jih znajo vsaj pri- bližno ponoviti; k temu se mora pridružiti deklamacija pesmi. Prav tako-se morajo pa tudi Časopisi skupno brati in razlagati. Veliko knjig se, razpošilja zadnje Čase na mejo. Koroška slovenska mladina. se n. pr. v zadnjih časih zelo preskrbuje z dobrim berilom. Toda vse to utegne ostati brez pravega in zadostnega sadu, ako se obenem izobraževalna in mladeniška društva, ne lotijo tega, da bodo svoje člane sistematično učila brati in brano tvarino prebavljati. Potem bo knjiga postala res zelo važen činitelj v p robu ji našega ljudstva, sicer pa —- če to delo zanemarimo - bo ostalo pri starem: ljudje bodo čitali edino-le za zabavo, v srce pa jim berilo ne bo pognalo korenin. Torej: učimo ljudi Selo prav brati, v prvi vrsti pa jim odprimo oči in dušo za to, kar je zlasti potrebno, daše iz naših dobrih knjig navzamejo: 1 j u b o z n i , u d a n o s t i i n z v e -s t o b e d o d o m a č e z e m 1 j e , do slovenske zemlje, do zemlje, ki čaka naših rok, našega znoja, naše volje,, da jo obdelujemo, negujemo in oboga-tujemo dalje! Sprehodi po prirodi. I>il sem na polju, lu zlatornmena pšenica jc dozorevala. l’o vseli njivah je cvrčalo in pelo. In vriskala je tudi moja, duša. Sol učeče me je peklo, pa mu nisem zameril. In težki polni klasovi so sc razveselili, kadarkoli so jih prišle obiskat božajoče sapice. In mojemu očetu so žarelo oči: ,,,Zahvaljen Gospod, ne bomo stradali. Da bi le no bilo kako nezgode!“ In jaz sem rekel tiho pri sohi: „Večni stvarnik, lihv-goslovi delo iu trud in odvrzi nesrečo ter podeli vse dobro mojemu očetu in vsem, ki delajo!“ Ko sem se vračal, sem videl moža, ki je imel nered v glavi in nestanovitnost v nogah. In gledali so ga grmovi in se čudili, da se jim zdaj približa, kakor gnan od ljubezni, zdaj zopet ogne v nasprotno stran. In meni — B3 — zdelo, da mu peSajo moSi. In sem liotel pomagati. „Pusti mo, če ne, te zdrobim, za-•‘util boš mojo moč!“ In jo šel naprej. 11 jaz sem hitel proti rodnemu domu. In sem začul, da se smejejo mlade žar niče v sosednji mlaki. In sem pogledal nnzaj . . . In doma sem zaklical bratu: „Pojdiva oba: inož je jmdol in se ne •nore dvigniti!“ 8. Šel sem na pašnik, da bi pazil na nogastvo našo hiše. Sicer jo že pasel |>rat Tine in najmlajša sestra Anica, |oda oče so rekli: „Pojdi še ti, zdaj nuaš čas, in pazi!“ In jaz sem šel. In razveselila sta se brat in sestra; veli-ko nas j’e, toda radi se imamo. Kravi-00 so niso zmenile, pač pa je gledal teliček in rekel: „Kdo spet prihaja?!" " In sem šel k teličku in ni se bal ter me jo počakal. In jaz mu rečem: „Teliček, zakaj me gledaš?" — „Ker s' človek!" — „Ali mi zavidaš, teliček ?“ __ Me zavidam, zakaj vsaka stvar naj bo tam in to, kar je hotel štvarnik." — „Kaj bi storil ti, teliček, (!(! bi bii človek?" — „Vsak dan bi si ! efcel: Nisem vstvarjen za to-le zemljo I11 človeka, za kaj višjega sem vstvarjen ! “ v. „Teliček, ali si zadovoljen, da imaš živalsko dušo, in da si vstvarjen za zem|jo in človeka?" „Zakaj no bi bil zadovoljen, ako je tako Stvarniku všeč? Gospod je hotel, (Ja bodi razlika v stvareh. Zato pa se čudim, da so ljudje, ki niso zadovolj-[V s človeško dušo, in bi imeli rajši — živalsko ..." — „Peter, Peter, kaj ti te teliček povedal?" vprašata Tine in Anica. In jaz sem jima hotel vSe od-kr'ti. še preden pa sem končal, reče "lala, sestra: „E, Peter, kdo hi pa potem živino Pasel?" —. Meni pa se jo pri srcu milo P.1 mako storilo. In sem vzdihnil v du- Gospod, prosim te za očeta in ma-;?r, za brate in sestre! In priporočam .vso mladeniče in devico: daj nam nplost, čisto in zdržim živeti! In pro-Slm te za vse ljudi: Za kaj višjega smo vstvarjeni! “ Storilo se mi je 'mako in grenko. „Usmili se, večni Stvarnik, vseli, kr še hodijo po blodnih potih!" „Gospod, Čemu bi nam bila razumna duša. Čemu hrepeneče srce, ako bi se naše življenje končalo za vselej — na zemlji!" * * * In zvečer sem gledal svetle zvezde. Nebo je bilo jasno in globoko in skrivnostno. In prijazne lučke so trepetale. In nisem hotel iti spat. „Zvezdice mile, gledal bi vas naprej in naprej! Stokrat pozdravljene, zvezdice krasne! * Zvezde pa so pole veličastno pesem božji 'Modrosti. „Celo večnost bi vas gledal, sestre drage, celo večnost poslušal! O, da bi. ne bilo treba spati . . .!“ „Pojdi počivat," rekle so zvezde,, „pojdi, Peter! Potrpi: še toliko in toliko let, in gledal boš Tistega, ki je nas-razpostavil po neizmernih prostorih!" šel sem počivat in srce se mi je* smejalo: „Za kaj višjega smo ustvarjeni.. Za tebe, Neskončni! Kdaj te bom zagledal, moj Bog, v brezmejni lepoti in slavi! “ * * * Bila je nedelja. In proti večeru sem šel zopet v prijazno prirodo. In vse me je pozdravljalo in vsaka stvar mi je govorila. In smehljalo se je modro-jasno nebo mul mano, zeleni travniki so kramljali in cvetlice so pele pesem nežne hvaležnosti. In sem šel v gozd ter gledal vitke smreke in košate bukve. Vse je kipelo proti nebu in gledalo sobice, ki se je že nagibalo. Šolni ni žarki so postali rumeni in nepopisno milobni in kakor otožni: prej so bili beli in kakor otroci razposajeno veseli. — Vso prirodo je prevzemalo koprneli je. Tudi moje srce je zahrepenelo, in sem pozdravljal smreke, kipeče proti nebu, proti sobicu. In sem se vrnil nazaj. Sobice se je nagibalo bolj in tmlj: lehko sem gledal v, žarečo kroglo. Ko pa sem korakal nazaj proti domu, som zagleda! deklico: poslednji solnčni. žarki f50 jo obstopili in odeli njeno lice. In rekli so mi solnfini žarki: „Želi ji, kar si sama želi!*1 — In jaz sem jo vpražal od daleč: „Božja stvar, kaj si želiš ?“ „Da bi bila Čista in sveta! Da bi mogla gledati večno Sobice!“ — In tisti trenotek so začeli solnčni žarki jemati slovo: žareča krogla se je potopila - in izginila. Jaz pa sem šel mimo deklice in moje srce je reklo: „Gospod, moj Stvarnik: tvoja naj bo ta stvar, samo tvoja! In jaz samo tvoj! In naj ljubi tebe, neustvarjono Solnce! In ako hočeš, da ostane devi-•ea, Gospod, naj ostane vedno čista: nihče naj je ne oskruni! Ako pa, jo kličeš \ zakon, nakloni ji drugo srce! In daj obema Čisto in sveto, ljubezen in, ljubezen do doma in dece! Mine .50, 00 let, in oba bosta pri tebi! In pred tvojim obličjem bomo kakor angeli. In to bomo gledali, večno Solnce. Po tebi koprnim, moj Bog; vse mi kliče,naj te ljubim! In vsa priroda koprni in se veseli tvojega prihoda. In glej, moj Bog, jaz sem tvoja stvar in ljubim vse, kar si ti ustvaril!" Zašlo je solnce, toda vse stvari so zapele sladko pesem in klicale: „Pojmo vedno novo pesem Gospodu, pesem otroške ljubezni P* Peter Trobenta. Zabava. Maža za kugo. Pove« iz Florence iz šestnajstega stoletja. Poslovenil J. R. (Daljo.) Peto poglavje. Mošeh Kosriin. V najbolj odročnem delu mesta, Florence je stanoval MoŠeli Kosrim, Kos-rim in njegova hiša sta si bila popolnoma podobna: obastara, temna, skrivnostna, Kosrim je bil star okoli 70 let. Siva brada mu jo segala, na prsi, r-deče obrobljene oči so se komaj videle globoko pod čelom in njegovo, že skoraj golo glavo je krasilo le Še nekaj 'kodrov. Kosrim je bil zdravnik. Judje so .si namreč izbirali tedaj kaj radi ta poklic. Mošeb ni bil nespreten zdravnik, bil pa je, kakor vsi Judje pohlepen po denarju. Ni Šel k ubožnim, če mu niso plačali vsakega koraka, nikdar ui stopil zastonj bil jo poosebljeno nasprotje Porcijijevo. Tudi Kosrima so radi klicali k bolnikom, posebno Judje so ga čislali, katerih jo bilo takrat dovolj v Florenci. MoŠeh si je domišljeval, da je najboljši zdravnik v coli Florenci. Zato je sovražil vse druge zdravnike, najbolj pa Perettija. Nekoč so namreč poklicali Kosrima k nekemu bogatemu trgovcu s svilo. Bd je to neki mohamedanec, doma iz Male Azijo. Imel jo edinega sina, ki mu je zbolel na smrt. Vse svoje nade je stavil na Kosrima. Ta res pride in zdravi od začetka z uspehom. Že so mislili bolnikovi stariŠi, da je vsa nevarnost pri kraju, kar se ponovi bolezen z vso silo, tako, da je bil bolnik zojiet v smrtni nevarnosti. Kos-rimova zdravila niso pomagala nič več. Bolezen ni hotela nehati, tako, da je slednjič Kosrim izjavil sam, da ne more pomagati. Bogati trgovec je bil čisto obupan, ko je izvedel, da izgubi sina-edinca., katerega je ljubil bolj ko samega sobe. Nekega dne je prišel k njemu njegov prijatelj, ki je bil tudi trgovec in rojen v Florenci. Bogati mohamedan mu je potožil svojo bol. „Pojdite k drugemu zdravniku," mu je svetoval prijatelj. „Jaz ne vem za nobenega boljšega, ko zn Kosrima." „Pošljite po Perettija. To je najboljši zdravnik v Florenci." Bogati mohamedanoC je storil to. Poretti je prišel in videl, da je bilo stanje bolnikovo zelo nevarno, a še ne brez upanja. I n res se je posrečilo - 85 njegovemi’ napoi'u," rešiti dečka. Ko je Kosrim to zvedel, je začel hudo sovražiti Perettija, Tega pa je obdaroval bogati mohamedanec prav po knežje, ‘n od tedaj je bil Peretti njegov najboljši prijatelj in hišni zdravnik. Na tak način je prišlo, da je Kos-■'im tako sovražil zdravnika Perettija. Uvidel je, da ga Peretti nadkriljujo v znanosti in da zato nima sam tistega ogloda, o katerem jo prej sanjal. Mošeh Kosrim jo bil ravno v svojem kemičnem laboratoriju, ko je potrkala njegova hišna oskrbnica, na vrata iu mu naznanila, da ga čakata dva mlada gospoda v predsobi. Starec si mrmra nekaj pred še in Sre iz skrivnostno delavnice, kamor ■d smel nihče stopiti, razven stare služkinje. V predsobi zagleda Karola Ferro-nija in njegovega prijatelja, od katerih lin ni poznal nobenega. A ker vidi na njuni obleki, da morata biti dva imenitna gospoda, ne vpraša za ime, am-Pnk samo, s čim jima sme postreči. „Kosrim," pravi Pavel,‘..Vi slovite Po vsej Florenci kot posebno izvrsten zdravnik." Mošeh se pri teh . besedah priklo-111 in se zadovoljno namuzne. Pavel pa nadaljuje: „Midva sva prišla k Vam v posebno važni zadevi. Nisva bolana, ampak Prihajava kot prijatelja, ki potrebuje- vn Vaše pomoči in neke posebne stva„ ri.K Kosrim vleče poželjivo te besede na ušesa in povabi prišleca v svoje stanovanje, kjer bodo lažje razprav-‘iali o tem. Ko pridejo tje, se vsedeta. Pavel in Karol na ponujana stola, Kosrim pa se vstopi pred njiju in čaka, kaj mu bodeta povedala. „Vi nama morate pripraviti mažo za kugo," mu pove Pavel brez vsakega uvoda. „Zahtevajte za njo, kar hočete." Starec se dela prestrašenega in zavpije: „Mažo za kugo? To ni mogoče, gospoda moja!" „Ni mogoče? Vam to ni mogočo. Kosrim," pravi zdaj Ferroni. „Kaj pa je to posebnega, ako izpolnite najino željo. Pomislite, da Vas midva dobro plačava za to.“ „Pa vesta tudi, kako strašno moč ima ta maža?" vpraša Kosrim. „Ravno zato jo hočeva imeti," odvrne Ferroni. > „jaz je ne morem dati in je ludi. ne dam; Kosrim noče . . .“ „Ne bodite smešni, Kosrim," mu seže v besedo Pavel, in vzame iz svilene denarnice 10 zlatov. Tu imate plačilo za Vaš trud. Zdaj pa hitro na. delo, Kosrim, midva bova do tedaj tu počakala." Kosrim ogleduje nekaj časa rumeno zlato. Toda čeravno ga silno miče blesteči se denar, vendar Še noče pripraviti nevarne maže. Pavel in Karol uvidita, da na ta način ne moreta priti do zaželjenega smotra. Mislila sta prej, da bo šlo "to veliko lažje. Zdaj si naskrivoma namigneta in takoj spregovori Karol: „Ati potem dobiva mažo, če Vam povem, zakaj potrebujeva?" „To bomo šele videli," mu odgovori Kosrim že nekoliko bolj prijazno. „Midva jo potrebujeva za tistega, katerega tudi. Vi sovražite iz dna duše," nadaljuje Pavel. Kosrim ga pogleda neverjetno. „Poznate tistega, ki ga jaz tako sovražim?" vpraša previdno. „Peretti," mu odgovorita oba skoro istočasno. Kosrim ju gleda nekaj časa presenečen, nato pa z vedno jasnejšim* obrazom. „Smem Ji vedeti, zakaj želita temu možu nesrečo?" „Ker naju je razžalil, strašno razžalil," mu odgovori Pavel kratko in mu da tako na znanje, naj ne izprašuje več o tem. Kosrim ume to. zato samo pravi: „.la/, vama pripravim to mažo, toda samo pod pogojem, da se, gospoda moja, zavežeta pod častno besedo, da ne izdasta o tem nikomur ničesar." „Kaj pa mislite, Kosrim!"1 pravi Ferroni. „Saj vendar nisva otroka L "Vsak dan sva v vojvodovi družbi in njegova najboljša prijatelja.” Kosnm so zopet globoko prikloni. „Kako dolgo bodete pa pripravljali mažo?” ga vpraša Pavel. „Tri do štiri ure,“ mu odvrneKos-rim. Dragocene snovi, iz katerih sestoji maža, se morajo prej dolgo kuhati. prodno se dajo zmešati.” „Dobro, pa prideva čez štiri ure zopet,” ga zagotovi Pavel, „potem pa jo morava dobiti čisto gotovo.” „Ce me le ne bodo poklicali h kakemu bolniku, Česar seveda še ne vem sedaj,” se izgovarja Kosrim. Prijatelja se poslovita od Kosri-ma, ki ju še spremlja do stopnic,. Ko korakata, že po ulicah, naletita na črn voz, v katerega je bil vprežen osliček. Voznik kliče že od daleč: „Pozor!” Toda prijatelja so ne ozirata na to in stojita zdaj tik pred vozom. Prestrašena odskočita nekaj korakov od voza, na katerem je ležalo truplo na kugi umrlega človeka. Hitro tečeta v najbližnjo stransko ulico in odbežita iz umazanega dela mesta. Ko gresta mimo neke velike hiše, slišita, kako se pogovarjata dva soseda s preplašenimi obrazi, da sc je kuga zopet ponovila. Karol in Pavel se tej novici tem bolj čudita, ker sta mislila, da je kuga že ponehala. „Meno prav nič več no veseli, da bi šel še enkrat v to umazano gnezdo,” pravi Karol. „Kako pa naj dobiva mažo?” „Pojdi ti po njo!” „Jaz? Jaz že nikoli! Zakaj bi hodil jaz sam v nevarnost? Ti imaš isto pravice in isto dolžnosti, kakor jaz. Najboljše je, da greva zopet oba skupaj h Kosrimu.” „Na mene je napravil grozno slab utis ta stari stiskač v svojem kaita-nu.“ „Na ta utis se ne smeš ozirati!, Meni tudi ne ugaja, pa v takem slučaju sta mi jud in kristjan vse eno.” Med takim pogovorom prideta prijatelja do stolnega trga in do Cattani-jeve hiše, kjer vstopi Karol s svojim opremljevalcem. Šesto poglavje. Ribičeva žena,. Takoj ko odideta obiskovalca od Kosrima, se odpravi ta takoj v svoj laboratorij, da, bi napravil naročeno mažo. Hitre napravi ogenj v mali peči, napolni razne posode z raznovrstnimi tekočinami in trdimi snovmi ter postavi vse skupaj nad ogenj. Potom vzame neko staro knjigo, jo odpre in čita iz nje nerazumljive besede, in dela čez ogenj z rokami razna znamenja, kakor da bi zagovarjal samega zlodeja, ali pa čaral. Nenadoma Čuje od vrat tri močne udarce. Kosrim preneha in zakliče jezno: „Kaj je?” „Gospod, kličejo Vas takoj k bolniku.'1 Kosrim nekaj nakremži obraz, zapre knj'go in pogasi ogenj. „Kuga naj vzame tega ali ono, k* me moli ravno zdaj,” se jezi, ko odpira zapah, s katerim vedno zapira vrata, kadarkoli ima kako važno opravilo. Zunaj ga čaka stara služkinja. „Kaj jo?“ jo vpraša robato. „Neka ženska čaka v predsobi.” "• Kosrim gre tja in ugleda tu bledo, siromašno oblečeno žensko. „Sle mo Vi klicali?” zarenči nad njo. „O, gespod, hitro pojdite, moj mož je lupio bolan,” ga prosi žena. „Imate s čim plačati? Moj čas jc dragocen.” „Mi smo zelo ubožni,” mu odgovori žena jokajo in stika po žepih. „Toda nekaj krajcarjev . . „Dva dolarja — nič več in ntf manj,” se odreže mrzlo in odurno starec. „Ce grem z Vami, sem najmaid za 20 zlatov na izgubi.” „'Jezus in Manja!” ga prosi uboga žena. „Dva dolarja! Gospod, usmilite so . . . jaz imam samo nekaj krajcarjev . . . Vzemite vse, vso naše pfe' moženje, pa usmilite sol” „Za tiste krajcarje še skozi oko0 87 »e pogledam," odgovori surovo in ji •obrne hrbet. Zdaj zavre ubogi ženi kri. ,,1’roklet bodi, ti brezsrčni vrag!" zavpije hripavo. „Orna kuga naj te zadavi ... ti denarja gladni, judovski skopuh!“ Kosrim se pa ne zmeni za razdraženo žensko in gre zopet v svoj laboratorij, „S tako beraško drhaljo sc sploh ne pečam," si zamrmra in napravi zopet ogenj ter pari dalje svoje tekočine. Zona zapusti hišo, pa še ne pride daleč, ko jo sreča znanka, ki jo vpraša, zakaj je tako potrta. Ta ji pove vse o brezsrčnem Judu. „Pa kako, da greš k temu staremu Hebrejcu," jo vpraša znanka. „Zakaj ne greš raje k. zdravniku Peretti-Ju?“ „Si ne upam. Ta hodi samo k bogatašem." „Ti ubožica, ti! Ravno on gre tudi k nam ubogim ljudem. Da tega ne veš! in ne zahteva ničesar za. svoj trud, če vidi, da je bolnik ubožcu." „Kje pa stanuje?" „Pojdi z menoj, ti bom pa jaz pokazala," ji obljubi dobra znanka, jo pelje do Perettijove hiše in se nato poslovi od nje. Zdravnik vsprejme prijazno ubogo ženico in gre takoj ž njo, ko izve, po kaj je prišla. Nenadoma pa obstoji ribičeva žena pred hišo — Kosrimovo. „Saj vendar no stanujete tukaj?" jo vpraša Peretti začuden. „Ne, pa imam še nekaj opraviti tukaj," mu odvrne žena. „Oprostite, gospod, pridem takoj zopet." Peretti majo molče z glavo in so čudi, kaj išče ženska pri Kosrimu, ko jo je vendar že enkrat napodil, kakor mu jo pravila. Med tem izgine ženska v Kosrimovi hiši, a pride prej nazaj, ko pričakuje Peretti. „Škona," pravi, „da ga ni več doma. „Sol jc k bolniku, ki lahko plača. Hotela som mu še nekaj povedati, tej revi!" Peretti miri žensko in ji veli, naj gco iniio ž njim, ker jo njen mož v nevarnosti. In res gresta hitreje naprej. Ko zapazi Peretti jeva spremljevalka staro, sključeno postavo, ki gre ravno mimo njiju. „Greste že zopet h kakemu bogatinu, Vi lakomni lopov! Prokleti Vas mora Bog zaradi Vaše trdosrčnosti!" Kosrim je naletel na slabo, da je šel k nekemu Judu ob istem času, ko je šla ribičeva žena s Perettijem na svoj dom. Ravno nekoliko prej je šol z doma, ko ga je iskala v drugič ribičeva žena.. Kosrim se ne zmeni zn ženine psovko, pač pa gleda sovražno na svojega nasprotnika Perettija. Ta se podviza, da bi ušel mučnemu prizoru. Nabralo se je namreč že mnogo ljudi, katere je zvabilo skupaj kričanje ribičeve žene. Ubožno hišica ribičeva ju sprejme j)0(l svojo streho. Peretti se boji \ začetku, da jo ribič bolan na kugi, pa kmalu uvidi, da je neka druga, no posebno nevarna bolezen. To zelo potolaži bolnika in njegovo mnogobrojno družino, posebno še, ko izjavi Peretti, da bo gospodar v treh ali Štirih dnevih že zopet zdrav, Nato še vpraša, kakor po navadi, v kakih razmerah živi družina, in izve, kar je itak že sam videl, da jo zelo ubožna. Zato stisne1, ribiču pri odhodu nekaj denarja v roko in obljubi, da, bo skrbel za njega in njegovo družino, dokler ne dobi dela. Ko so vrača Peretti domov, vidi prihajati nasproti dva moža, ki se mu zdita zcio znana. Cez nekaj trenutkov že stoji tik pred Ferronijem in Catta-nijem. Takoj vidi, kako neprijetno jima je bilo, da sta ga srečala, kor sta, gledala oba na drugo stran, kakor da bi ju tam kaj posebno zanimalo. Peretti koraka mimo njiju, kakor da bi ju videl danes prvič. Takoj ve. da ima dva nova sovražnika v Florenci. Vendar ga to prav nič ne vznemirja. Drugače je to pri onih dveh. „Si videl, kako predrzno naju jo glodal?" siče Pavel, ko odideta mimo Perettija. „Ničesar nisem opazil, jaz ga nisem nui pogledal." — 88 — ...In/, pa, čeravno sem se delal, kakor da bi ga ne opazoval. Sicer bo pa zdaj že dobil svoje zasluženo plačilo.“ Oba sta ravno na potu li Kosri-tnu. Ko gresta že po stopnicah, juua pride nasproti stara Veronika s poročilom, da je moral iti gospod k nekemu bolniku in da zato ni mogel izvršiti naročene reči. „To je pa nerodno,“ pravi Pavel. „Povejte gospodu Kosrimu,“ naroči Karol, „da prideva jutri popoldne zopet. Do tedaj pa mora biti stvar pripravljena." „Je že dobro, gospoda, mu bom že povedala." Prijatelja odideta, zelo nevoljna. Hotela sta svoj kleti načrt izvršiti že prihodnjo noč, toda. zdaj ga morata, odložiti na poznejši čas. Kosrim je bil med tem pri bolniku. katerega se je lotila kuga, kakor so kazala vsa znamenja. Odločil se je, da no pojde nič več k temu bolniku; bal se jo namreč, da bi se ga morda le prijela črna kuga, s katero mu je tako grozila beraška ribičeva žena. Ko pride domov, se zapre zopet v svoj laboratorij in začne zopet od kraja pripravljati mažo, ker so ga prej vedno motili. Svoji oskrbnici naroči, da naj reče vsakemu, kdor bi ga prišel isKal, da ga ni doma. To tudi stori zvesta oskrbnica. Kosrima ne vidi tega dne nihče več. Ko sc zmrači, mu postavi oskrbnica pred duri preprosto večerjo, potrka na vrata in takoj zopet odide, kakor ji je že prej naročil Kosrim. Na, to znamenje odpre Mošeh duri in si vzame pripravljeno jed. Počasi se zmrači, starec pa si razsvetli temno, neprijazno sobo z navadno oljnato svetilko. Že 'štiri ure se parijo v loncih nad ognjem snovi, iz katerih hoče napraviti Kosrim mažo za kugo. Zato jih zlije Mošeh vse skupaj v pločevinast lonec, meša pridno to zmes in mrmra polog nerazumljive besede. Ta tvarina so hitro hladi, postaja gosta in zo-lenkasto-rumene barve. Hitro jo spravi Kosrim z železno žličico v malo pločevinasto Škatljiro, katero skrbno zapre. Ko vse to stori, šole potem gre starec iz laboratorija in se spravi spat. (Dalje prihodnjič.) Kletev na šnops. Sovrag srditi, krvoločni! Ti v rod slovenski močni Razstrosil si brez mej gorja, Ta kletev tebi naj velja ! Ti vničil si nam kmete, Ti kvariS že nam dete; Ti mladim strl življenje, Ti starim dal trpljenje. Ti v bratu vbil si brata, Ti v sinu klal si ata ; Ti strup si za družino, Ti storiš ž nje živino. Zato preklinja te povsod, In vedno bo slovenski rod. Naj Nemec vpije hola hops ! Proklet ti bodi nemški »šnops« ! Kes. Tu v srcu, tu v srcu me peče, kot ogenj v njem bi gorči, in grize tak6 me skeleče, kot gada v njem bi imel. Po dnevi mi delo nobeno ne gre več takč izpod rok, po noči me plašijo sanje smiluj se, smiluj se, o Bog Smiluj se, Sodnik me pravični, odpusti, odpusti mi greh v in Starogorski. trenutkih slabosti storjeni, srcu spet pošlji — uteh ! Razgled Na Francoskem je odstopilo mini-sterstvo, kateremu je načeloval minister Briand, bilo je zelo sovražno veri, a nekaterim še vse premalo. Novo mini-sterstvo bo najbrž še slabše. — Crna kuga v Mandžuriji že pojema. — Bojna nevarnost med Rusijo in Kitajsko je minila, ker so Kitajci ugodili ruskim zahtevam, da varujejo ruske trgovce. ~7 Lahi pripravljajo letos velikanski dirindaj. Zbobnati hočejo v Rim brezverce celega sveta in obhajati 50 letnico združene Italije. Svečanost je naperjena preti poglavarju katoliške cerkve, katerega bi radi spravili iz Rima. Noben Pošten katoličan letos ne gre v Rim, ker z velikim številom tujcev hočejo bahi pokazati, da je ves svet proti pa-Pežu. Izvabili bi radi v Rim našega cesarja ali vsaj cesarjeviča pa nemškega cesarja, pa nobeden ne gre. Nemški cesar je sicer luteran, a Petrovega naslednika vendar spoštuje, bolj, kakor rnarsikateri ničvreden katoličan. Prvi vladar, ki je prišel letos v Rim, je bil srbski kralj Peter. Pomenljivo ! Kralj po svetu. Peter sedi na krvavem prestolu. Ž njegovim znanjem in po njegovem podpihovanju so umorili njegovega pred- ‘ nika, kralja Aleksandra in njega posadili na srbski prestol. Tak mož pač sodi k rimskim svečanostim, kjer se proslavlja rop. — V Budapešti so se 4. marca zaključile delegacije, v katerih so se dovolile ogromne svote denarja za vojsko in mornarico. Nič ne pomaga; v bližnji bodočnosti bomo bržkone imeli vojsko. Če bi nas sovražnik našel nepripravljene in nas premagal, bi bilo še hujše. Dne 7. marca je zopet začel zborovati na Dunaju državni, zbor. Dobimo bojda novo društveno postavo, po kateri se bodo društva nekoliko prosteje gibala. — Dne 26. februarja je preteklo 50 let, kar smo v Avstriji dobili državni zbor. — Na Portugalskem so brezverci začeli preganjati škofe in duhovnike. Vlada ne pusti brati pastirskih listov. — Na Jožefovo, dne 19. marca bo v Trstu posvečen nov tržaški škof, ljubljanski kanonik dr. A. Karlin. Dekliški vrtec. Dobra gospodinja. Torej danes no-‘4U o ribah. V prvi vrsti opozarjam 1111 dvoje: 1. Pripravljajte le ribe, o Katerih, ste prepričane, da so sveže, to se pravi, pred kratkim vlovljene. 2. Ob-ra6ajte posebno pozornost na snaženje 111 splav a n je rib. Ozirala so bom tudi l,r' teh receptih osobito na ribo, ki se 'nahajajo pri nas; mogočo, da pozneje, preostaja čas, pripomnim Še nekaj o juorskin, osoljenih, suhih ribali. Naj v’°do v sledečem označena najbolj običajna pripravljanja rib: 1- Ribja juha; ribji paprikaš; 3. kuhana riba; 4. Pečena riba; 5. ocvrta riba; G. ribji zrezek. - Ribjo juho pripravljaj, ka-pišho v obari, ribji paprikaš pa Kakor paprikaš iz mesa. Pri kuhani n a pa pomni sledečo: Uporabljaj le 'ečje, takozvane Črne ribe; kuhaj jo v s9'ieni vodi z dodatki, kakor pri kuha-nd> pljuč;, pazi, da se ti ne razkuha, ker jo moraš celo nepoškodovano spraviti na oval, katerega rob okinčaj s peteršiljem, luninimi Suitami, če hočeš in imaš na razpolago, tudi s karfijo-lom. Da bi se riba ne razkuhala, sv etujem, da jo zaviješ pri kuhanju v snažno ruto, vakor se dela to pri kuhanih štrukljih. Taka kuhana riba se nudi mrzla; jesih in olje morata biti na mizi na razpolago, da si vsak posamezni sam na svojem krožniku dela, zmes po svojem okusu; da solnica in poperni-ca na mizi ne smeta manjkati, se razume samo ob sebi. Prihodnjič nadaljuje — stara kuharica. Začetek spomladi -- treznost. Solnce že prijazneje gloda na nas in s svojo gorkoto ogreva naše vrte. Kmalu bomo lahko sejale cvetlico, ki nas dekleta zelo vesele. A še bolj smo vesele, ko jih trgamo in nesemo pred tabernakelj in na oltar Marijin. — Pre- 90 — draga dekleta! Me imamo Se drug dekliški vrtec, v katerega sejemo cvetlice lepili čednosti. Lepo bi bilo, ko bi se mladenke sedaj v postnem času vzdrževale vseli alkoholnih pijač, z namenom, da bi s tem Bogu zadostovale za grehe, ki se zgodo v predpustu s plesom in s pijančevanjem. Gotovo bi ljubi Bog z veseljem sprejel tudi to cvetlico z dekliškega vrta! Obenem bi se pripravile za vstop v družbo „abstinentov1, ko bi spoznale, da ni tako hudo, kakor si mogoče katera misli, vzdržali se alkoholnih pijač. Veliko uspeha in veselja pri dovršenem delu želi — mladenka iz vipavske iare! Pogovor meti delom. Popoldne, bilo .nas je pet na njivi za vrtom, sami domači, ali kakor je moja navada, da imenujem svojega brata in sestrice: n» ša „banda ljudi"! Kakšno delo smo opravljali v tem, še zimskem Času na polju? „Hmelj smo. odkopavali, kakor navadno vsako lclo!“ Ravno jo odbila ura dve v stolpu deset minut oddaljeno cerkve, kar z nagledajo moji dragi, da nekdo' maršira na njivo. Ozrem se in zapazim, da to ni mlajša sestra, niti njena prijateljica, učiteljska kandidatinja, okrogla gdč. Marica, katera je že par4 dni pri nas na obisku in katera si s sestro izpopolnjuje znanje v njunem skupnem poklicu; ni ta, ne sestra, ampak moja najljubša prijateljica, poštna prakti-kantinja, katera me je danes počastila. Gdč. Ivanka, tako jo namreč kličemo, je moja koleginja izza Šolskih let. „Ne zabim let, ki so bile nama le urice, ko sve so vozili z vlakom, ali pa, kadar nama je ta pred nosom odpihal, hodili peš domov!" Seveda sem bila vesela, ko sve se danes zopet prijateljsko pozdravili, pa tudi v nemali zadregi, da jo sprejmem na polju. Pa kaj to, ko pa je bila gdč. Ivanka že od nekdaj vajena tega. Torej se ruti opravičevala nisem, ampak prosila sem gdč. Ivanko, da nas oprosti, ker bodemo kljub njeni navzočnosti mahali z motikami, potem da jaz nikakor ne grem ž njo domov takoj. ampak mora se za par uric zadovoljiti z razgovorom na polju — mod delom. Kaj pa smo se pogovarjali ? —Najprej seveda, kako se jo narava v najkrajšem času spremenila, kako nam o-beta krasno pomlad itd. Brat je razlagal vremenski pregovor, da „sušeov prah gre z zlatom na vago", dočim pa si ga mora on vsak dan iz čevljev krtačiti. Opozoril nas je, da bi on že davno obogatel, ako bi imel pn takšnem delu kakšnega tovariša RotŠilda, kateri bi ves prah njegovih čevljev z zlatom odtehtal. Zaupal nam je celo, da bi koncem meseca sušca spravil vse Rotšiide na boben. Med drugim pogovorom smo se spominjali posebno na mesec april. Z veseljem smo se spominjali prvega aprila. Gdč, Ivanka nam jo povedala, da je ravno 1. aprila njena dobra gospa mamica spekla veliko torto, ker se je nadejala boljšega obiska, kakor jej je ona nalvezila. Sele, ko je bila torta \ pečena, jo opomnila mamico na prvi april. No, in mama je bila tudi pametna ter razodela Ivanki, da je vlila v torto strupa, zatorej se nikakor no o-smeli, podati jej lep kos torte, ker bi znala enkrat prav gotovo umreti, pa da ona to ne dopusti, ker jo kot njena mamica zelo ljubi, bolj kot njene bratce in sestrice, katerim je potom razdelila torto. Povedali smo tudi mi vsak svoje mnenje, ter se v mesecu aprilu spomnili na „Veliko noč", oziroma na „Veliko soboto", ko naša vrla dekleta m, / žene neso v cerkev jedila blagosloviti- 1 Jaz sem morala po Ivankinem 12' praševanju sobi v sramoto priznati, da še nikdar nisem opravljala tega častnega posla, katerega so pa opravljal že vso mojo sestre. A tudi gdč. Ivam ka se je pohvalno izrazila, da jo nesla, toda samo enkrat, okroglo ko' šarico, seveda v cerkev, oddaljeno dm vet korakov od njenega doma. Pa ker moja prijateljica ni tukaj^ nja rojakinja, ampak je prišla semkaj že, ko smo jo klicali „Irajlica", tor®! — 91 ui cucla, ila jo je zanimalo, kakšne šege in na\ade, oziroma kakšne prazne vere ima tukaj pri nas ženski spol, kadar nese velikonočna jedila blagoslovit. Seveda brat je bil prvi, kateri je drage voljo ustregel njenemu vprašanju. Povedal je, da dekleta trdno verujejo v to, da katera prva pride iz cerkve domov s košarico na glavi, se tisto leto prva, ali pa vsaj gotovo omoži. Žene pa, pristavila jo starejša sestra, ki imajo že vsaka svojega moža za pokoro doma, torej nimajo in se tudi nikakor ne osmclijo gojiti istega u-panja kot dekleta, zato pa jih tolaži dejstvo, da bodo vedno prvo gotovo s poljskim delom, kot gospodinje, posebno s proseno pletvijo. Pripovedovali smo si, kakšni smešni prizori se dogajajo, ko lete dekleta in žene s košaricami na glavi iz cerkve, kot da bi jih kdo s preklo gonil. Sama sem nekje videla, kako sta dve ženski s košaricami trčili skupaj v najhujšem diru; kako je potem neki mamici padel kolač na tla ter so kotal po cesti, seveda blatni, ter so med groznim smehom gledalcev obojega spola prikotal v cestni jarek. Nič ni pomagalo, čeprav je dotična mamica hitela za kolačem, se pripognila, hoteč ga pobrati; a ker jo v veliki razburjenosti pozabila, da ima košarico na glavi, se je nagnila ter še ostalo izšola iz košarice. Nič bi ne bilo iz tega, da bi se ne zgodilo sredi vasi med toliko množico ljudi, samo da ne bi med kračami, hrenom in jajci padla tudi rdeča batiranka, to je krilo, ki jo med ‘vrbnim blagom in podlogo nama-šeno predivo ali vata, in katerega so nekdaj nosile priletne ženke. Ona mamka je sicer takoj pomašila baiiranko nazaj, oči koder je kot nepoklican gost padla, ter povzročila takšen vrišč in krik po vasi. — Pa kaj Šo to! Nesreča pa je bolela, da je mimo pri teke. konj, vprežen v voz, na katerem je sedel voznik in dve mladi punčki, kateri sta hoteli gotovo biti prvi doma in skozi prazno vero dospeti do s\ojega največjega cilja. Mlad konj, ki jo zagledal, da je iz mamičnega jerbasa padla takšna rdeča pošast, se je ustrašil, skočil na drugo stran ceste, in Še trenotek, pa sta se znašli punčki v cestnem jarku. Ljudje so bili takoj na mestu, pripravljeni za pomoč. Neka, ženska je pričela vpiti ter kazati na umetne zobe, ki so padli iz ust eni izmed punčk, druga pa je pobrala kakor konjski rep debelo kito iz las, katera pa jo bila last druge punčke. Kričali sta, kakšna nesreča da so je zgodila, namreč, da je eni izmed deklet pri padcu odbilo čeljust, a drugi da je odtrgalo kito. V v odricali so prinesli vode, hoteč zmivati lane dekletoma, a tega ni bilo treba, ker zobovje je kmalu izginilo v ustali prvega člekleta, a druga je kito smuknila v žep. Pač pa so pobrali kolače, kračo in drugo ter izpraševali, odkod sla bili beli blazinici, ki ste na tleli poleg košaric. Deklici sta zardeli ter se zlagali, da to sliši k. vozu, da se lažje na njem sedi, da se torej rabita blazinici kot sedeža na vozu. To je bilo sicer vse zlagano, kajti videla sem, kako sta padli deklicama blazinici iz košaric. Takšni smešni prizori se večkrat dogajajo. Na Ivankino vprašanje, zakaj so dekleta, oziroma žene tako neumne, da dajejo takšne reči pod jestvine in med klobase, sem morala odgovoriti, da gotovo zato, ker imajo zopet ali kakšn prazne vere, ali pa zato, čla je videti košarica bolj polna, pa da jo vkljub toliki teži vendar prineso lahkih korakov v cerkev. Take in enake pogovore smo imeli na polju. Zaslišali smo žvižg vlaka, ki pripiha v naš kraj navadno ob 'AS. liri. Mamica so nam prinesli južino. — Med tem, ko so drugi pojedli. ter izpremenili dosedanje delo, bila sem tako prosta, da sem spremljala prijateljico na moj dom. Tukaj smo se nekaj časa zabavale s sestrino prijateljico gdč, Marico. Ločili sve se, toda ne za dolgo; kajti gdč. Ivanka mi je obljubila, da me, ko topile zopet prosto, gotovo olt-išfte. Napotila- sem se v kuhinjo, kuhat večerjo, kajti ravno ji1 zazvonilo „Ave .larijo i ‘ Med tem delom sen s kuhljo v roki jnemiSljevala ter ugitoalu, če se bodo naša vrla dekleta in žene v tem oziru spametovale in enkrat za vedno opustijo prazne vere. Dekleta, bodimo pametne na Veliko soboto1' popoldne, ko bodemo nesle jedila blagoslovit',, da nam- ne-bo treba na ..Veliko noč“ jesti na različne načine opotičenih kolačev, pobranih 'ik cestnih jarkov! Pustimo enkrat za- vedno neumne prazne vere. Saj nam nr neznan pregovor, da: „Prazna vera, grd prepir-nam podira ljuhi mir l“ Društveni glasnik. Iz Čemšenika na Kranjskem. Ker imaS, dragi »Naš Dom«, tudi v naši okolici dokaj: naročnikov, upam, da mi g. urednik ne bode zameril, ako dobi enkrat dopis tudi iz našega, od vsega sveta pozabljenega Čemšenika Vedno beremo v »N. D «, kako vrlo napreduje slovenska mladina v že ustanovljenih društvih, kako si ustanavlja nova, kako napreduje v verski in narodni zavesti. Tudi mi Čem-šeničani zasledujemo z zanimanjem to gibanje. Pa si mislimo: če povsod gre, zakaj bi pri nas ne šlo? Začeli smo že itak. Že nekaj let imamo mladeniško in dekliško Marijino družbo. Tudi izobraževalno društvo deluje, če prav bi bilo želeti nekoliko več življenja. Toda tudi tukaj se je v preteklem letu obrnilo mnogo na bolje. Lansko leto se je predstavljalo pet iger : »Sinovo maščevanje«, »Pri gospodi«, »Sv. Cita«, »Repoštev« in »Tri sestre«. Pri vsaki predstavi se je tudi deklamiralo ter je igral »Tamburaški zbor«, katerega smo ustanovili lansko leto. V istem letu smo zaigrali že nad 20 komadov. Na tem lepem uspehu pa se imamo zahvaliti v prvi vrsti našemu požrtvovalnemu organistu, g. Albinu Arhu, kateremu naj bode na tem mestu izrečena najprisrčnejša hvala. Vam pa, čemšeniški fantje kličem: Naprej, da ne bo- demo zaostali za našimi vrlimi Štajerci! Tamburaš. Studenice. Glas iz mladeniške zveze. Ni zastonj, Če »N. D.« da kak nasvet in butne koga pod rebra. Kar je priporočil lani v. 20. številki str. 319, smo uprizorili letos prvo nedeljo v postu namreč svetopisemsko igro »Egiptovski Jožef«. In nekoliko se že smemo pohvaliti, da smo jo dobro pogodili. Večnolepi svetopisemski dogodek smo predstavljali in pri tem imeli primerne kostume. Gotovo. se nam je to lepše podalo, kot razuzdancu pustna divjačina. Pozdrav v začetku, dobro naučena igra in naše po g. nadučitelju naučeno petje ob sklepu, je srčno razveselilo dobre gledavce in gledavke. Šolska mladež se je posebno veselila in zanesemo se trdno da nam iz vrste nekaterih šolarjev dorastejo izvrstan vrli, po čednosti in izobrazbi koprneči mladeniči. 1 mi odločno hočemo biti krepostni- Jpžefi, nn lahko. mišljeni, ampak poboljšani bratje mladeniči-. Naprej za svetimi višjimi cilji! Bog z nami ii* sreča junaška! Prihodnjo nedeljo 12. t. m. pst še igro ponovimo. Sv. Peter pri Mariboru. Naša dekliška* zveza, ki je tesno združena z Marijino družbo-je dobro začela novo leto. Priredila je letos že dva sestanka in sicer 8. jan. in 12. sveč. Slišale-smo mnogo lepega in koristnega. Pri prvem shodu smo spremljale v duhu ljubo Mater božjo-na begu v Egipt ter smo sklenile istotakb čuvati božje dete v lastnem srcu po čistem življenju in v srcih ljube mladine po dobri domači vzgoji. Potem nas je razveselila Hamer L. z (ljubko pesmico »Lilija«; Bračko R. je prednašala zgodovinsko povest: »Lora Hirti-nova«. Jenuš T. je deklamovala : »Malo in veliko«. Tajnica Mimika Muršeceva pa nam je podala iz svojega teharskega zaklada zanimivo-razpravo o domači perutnini. Pri drugem shodm so nas vlč. g. duh. vod. prisrčno bodrili, posnemati Marijo Lurško ter pogumno delovati-in se žrtvovati za naše prevzvišene in večne cilje. Po pesmici: »Nevestica« smo se ob šaljivem prizoru: »Stara goljufka« prisrčno nasmejale. Potem pa smo zopet z vso resnobo im vnemo poslušale deklamacijo: »Slovenska govorica«. Tako, sedaj,pa z Bogom za nekaj časa preljubi »Naš Dom«. Hoče pri Mariboru. G. urednik, ne smete' misliti, da smo hočki mladeniči zadnji, to ne,, tudi mi gremo naprej ! Tako smo 19. svečana-po večernicah vprizorili igro »Novi zvon nm krtinah« z lepim uspehom. Pred igro so zapeli-pevci in pevke krasni pesmi »Večernica« im »Hišica Očetova«, mladenič Ajdič je pa deklamiral »Kmečki hiši«. 12. marca smo imelh občni zbor mladeniške zveze. Mladenič iz Hoč. Mozirje. Tukaj se je 17. februarja ustanovila Dekliška zveza, ki je takoj pristopila k-občni Dekliški zvezi za Spodnje Štajersko. Pristopilo je takoj'67 članic, Predsednica je-Lenčka Matko. I Marenberg. V drugi štev. letošnjega »N. D.s'smo poročale, da me marenberške mladenke-nočemo biti mednajzadnjimi. Da lioste pa nam> veOeJji da res napredujemo, hočem vam povedati, da smo 12. m. m. priredile zopet vese-«co. pa čujte ! Tudi naši fantje so pokazali C * ra*’ znai°- Čeprav je bil čas za priprave P‘cel in smo še tega prikrajšali na ljubo ude-jeznikotn iz Mute in Vuhreda, se je vse prav dobro obneslo. H koncu pa kličem vsem mladenkam in mladeničem naše župnije : Z združenimi močmi korajžno naprej, zakaj le združeni zmagamo, posamezni propademo. Jarenina. Naša dekliška zveza je imela 26- febr. svoj prvi shod, katerega se je udeležilo lepo število deklet. Pozdravila je zbrana dekleta predsednica Micka Sekol ter jim priporočala pošteno zabavo, a svarila pred gostilnami. Trezika Donko nas je bodrila, smo 'bogoljubne kristjanke in zveste ncere Marijine. Tončka Ul nas je navduševala omiko, katero si pridobimo z branjem do-bnh knjig in časnikov. Potem so nam č. gosp. *aplan J. Lasbaher razložili vrednost umnega Vrtnarstva, za kar jim bodi srčna hvala z željo, da nas posetijo še večkrat. Če se bomo ogibale gostiln, iskale zabave le v poštenih družbah in PrJ gledaliških predstavah, si bistrile um z dobrimi kršč. knjigami in časniki, si okrasile vrtne grede z lepimi cvetlicami, a srce z lepimi čed-oostmi, tedaj nas bo vesel Bog, Marija in do-moyina_ Razšle smo se z zavestjo, da se po veliki noči zopet snidemo. Naše vrle članice P? prosim, naj si vsaka pridobi eno novo čla-n*co. Vsem skupaj pa kličem : Le složno na- Prej po začeti poti, da bodo tudi nam veljale besede pesnikove: To so mirne koreničke Za prihodnji čvrsti hrast, Gnal bo vrhe, ne vršičke Domovini naši v čast. Koseski. Sv. Križ tik Slatine. Zadnjo predpustno trs j0’ ^lle februarja je imela naša de-kliška zveza svoj redni letni občni zbor. Vspo-je bil sledeči: 1. Voditeljica zveze Mat. “ovak pozdravi zborovalke ter jih spodbuja k badaljnemu delu in vztrajnosti, katere je posebno treba v društvu. Ne poslušajmo, kaj bodo "fugi ljudje rekli, ampak pojdimo po začrtani, Prb'd poti, samozavestno in korajžno naprej, saJ je naše geslo: z Bogom in Marijo za slovensko domovino. To pa, če nasprotnike naše uelo v oči bode, naj nam bo v ponos, ker to Je znamenje, da ne spimo, ampak da je društvo na delu. 2. Jerčka Prah, predsednica Sl. Straže Prav lepo deklamira pesmico : »Otrok Marijin pred nebeškimi vrati. 3. Tajnica Micka Zbil poroča o delovanju dekliške zveze v preteklem •etu. Imele smo več prav poučnih sestankov, Ustanovite smo si podružnico Sl. Straže, h ka-čeri je kar pristopilo 53 deklet in nje predsed. jo razprodala že 700 znamk za Slov. Stražo, trikrat se je tudi predstavljala krasna igra: •Dve materi«, v splošno zadovoljstvo vseh gledalcev. Potem nam je pa še priporočala pobožnost in pobožnost. 4. Blagajničarka Micka Gobec |govofi o lastnostih dobre gospodrtije, Rl bi si jih naj vsaka prisvojila, namreč: varč-bost, delavnost in redoljubnost. 5: Knjižničarka -žina Pelko deklamuje poučno pesem : »Sreča«. 6. Volitev odbora : Izvoljen je zopet stari odbor, ki naj še napiej tako, ali pa še bolj vneto deluje, ter nam priskrbi zopet toliko pouka in razvedrila. 7. Predsednik društva vlč. g. Franc Korošec opominja mladenke, naj prav pridno zahajajo v čitalnico, kjer se prav mnogo koristnega naučijo, in kjer društvo skrbi za pošteno zabavo, po kateri nas ne bo glava Do-lela. Nato smo se veselo in zadovoljno razšle, misleč : Gotovo bi vsa križevska dekleta prišla pod okrilje dekl. zveze, ko bi vedela da se le po tej pride do prave narodne omike. Članica. Sv. Jurij v Slov. gor. Poročilo o delovanju mladinskih zvez. A. Mladeniška Zveza. O pomembnem shodu, ki se je vršil kot šesti v nedeljo, dne 16. vinotoka 1910, je »Naš Dom« obširno poročal v št. 21, str. 334. Sedmi shod, dne 27. listopada 1910. Mladeničem se začne razlagati knjiga o lepem vedenju. Duhovni voditelj povdarja splošen pomen lepega, vljudnega vedenja, ki je krasen odsev notranje izobrazbe, katere podlaga je čednostno življenje. Caf Maks razvija Slomše-kovo geslo: Sveta vera nam bodi luč, materin jezik nam bodi ključ do zveličavne narodne omike. Versko, čednostno, zgledno življenje je podlaga omike. Ako se temu pridruži še spoštovanje in negovanje materinega jezika, se nam pokaže v vsej svoji uljudnosti olikan značaj. Eder Ivan deklamuje »Kmetski hiši«. Pesem se razloži in se fantje navdušujejo, naj ostanejo zvesti svojim domovom, naj jih s pridnim, varčnim delom utrjujejo in tako varujejo pred propadom. Mladeničem se natančneje razloži važnost slovenskih posestev, kaže na vzroke, zakaj propadajo naši domovi, na katerih se potem naseli tujec, sovražen nam po jeziku, po šegah, ne malokedaj tudi po veri, ‘kakor žalostno izpričujejo obmejne razmere. Mladenič naj do smrti ohrani dejansko ljubezen do domače grude. Osmi shod, dne 26. grudna 1910. Razlaga o lepem vedenju se nadaljuje. Olikan mladenič se mora varovati raznih strasti, kakor pre-klinjevanja, nezmernosti, zlasti pijančevanja. Opozarja se posebno na grdo razvado: žvečiti tobak. Zlasti kaže naj večjo surovost in neotesanost, ako se to godi v cerkvi. Knuplež Fr. razloži, kako je treba prepričati ljudi o vseh naših društvenih organizacijskih pojavih, prepričati take ljudi, katerim se vse to zdi le neka nepotrebna novotarija. Priporoča dobro časopisje, trezno prepričanje in odločno vztrajnost. Caf Maks opisuje novo živinsko bolezen na gobcu in parkljih in daje navodila, kako se ravnati. Duhovni voditelj opozarja na važnost ljudskega štetja, na katero se vlada opira pri svojih ukrepih v narodnem, političnem, gospodarskem, kakor tudi v socialnem oziru ter jim da tozadevna pojasnila in navodila. Deveti shod dne 6. prosinca 1911. Na kraljevo je mladeniška zveza uprizorila in v nedeljo, 8. prosinca t 1. ponovila krasno zgodovinsko žaloigro : »Garcia Moreno«, ki se dogaja- na južnoameriških tleh, v republiki Ekvador v letu I875. Igra jasno kaže klete frama- 94 zonske namene, ki stremijo za tem, da rušijo kraljeve prestole in podirajo oltarje. Igra, katero so mladeniči res krasno predstavljali, izda več, ko še toliko besed. Pri tej priliki je govorila Alojzija Gorjup kot jeruzalemska romanca o sveti deželi, ki se splošno ne da primerjati z našo slovensko domovino, ki jo ravno marsikateri mladenič zapušča tako lahkomišljeno. Zadnji shod se je vršil v nedeljo, dne 5. sušca t. 1. Mladeniških shodov seje povprečno udeleževalo do 50 fantov ter so nastopali, kakor se vidi iz poročil s prav primernimi deklamacijami in govori. Predavali in poročali so po možnosti o vseh točkah gospodarstva, kakor o važnosti gospodarskega knjigovodstva, o pametnem delu v vinogradih, o pravilnem ravnanju z mladimi drevesci itd. Posebno se je gledalo na politično izobrazbo : govorilo se je o časopisju, o volitvah, o razmerju in programu različnih strank itd. Ozirali so se mladeniči zlasti na vzgojo srca, na plemenit značaj, kakoršen naj postane vsak mladenič. Zato se je priporočal in zahteval odločen boj zoper različne mladeniške strasti in razvade. Razlagal se je mladeničem pomen olike, lepega vedenja, opozarjalo se jih je na važnost obrambnega dela, ter so v ta namen zložili dokaj kron. Tudi vesela pesem, ki tako blaži srce, ni manjkala na shodih. Tako je bilo mladeniško društveno življenje v minulem letu 1910. Mladeniči! krepko naprej! B. Dekliška zveza. Enako veselo sliko moramo podati o dekliškem gibanju. Evo ga ! O krasnem shodu pri Sv. Trojici v Slov. gor. dne 11 sept. 1910, katerega se je v velikem številu udeležila jurjevška dekliška zveza in na katerem so govorile kot zastopnice zvezine Androjna Micka o obrambno izobraževalnem delu slov. mladenke, Ferlinc Roza o ljubezni, ki jo naj dejansko goji mladenka do rodne matere, do domovine, do Marije, Roškar Micka pa o stanovitnosti v dobrih dekliških sklepih, je »Naš Dom« poročal v št. 19, str. 302. Sedmi shod, dne 30. vinotoka 1910. Rot-man Julka je predavala o perutninarstvu, ki je važna gospodinjska panoga, ki donaša skrbni gospodinji lep vir dohodkov. Imenovana se je udeleževala gospodinjskega tečaja na Teharjih in je prevzela nalogo, da bo tovaršicam poročala o važnejših predavanjih, ki so se vršila na tečaju. Bauman Ivanka je predavala Gregorčičev »Izgubljen cvet«, ter svarila mladenke, naj gledajo, da jim ne bo treba nikdar za njim žalovati. Jež Helena je deklamirala »Pozabljenim Vseh mrtvih dan«, ter pesem primerno razložila. Istotako je kot o priliki bližajočega se dneva »Vernih duš« prednašala Majer Neža pesmi »Z grobov«, kakor »Na sredi polja vrt zelen« itd. Na tem shodu so mladenke darovale za gospodinjsko šolo na Teharjih 12 K. Osmi shod, dne 8 grudna 1910. Rotman Julka predava o'pomenu in namenu obleke, s katero mnogo greši marsikatera mladenka • gizdalinka. Z naravnega kakor z nravstvenega stališča naj bo obleka primerna našemu stanu gledč vrednosti, kakor tudi noše ali mode. Si- cer se zapravlja denar in se ukoreninja najKih. Ferlinc Roza govori o negovanju las, ker se tudi v tej točki kaže ne redkokedaj velika, prevzetija in našemljenost. Zlasti je sramotno za mladenko in označuje vso njeno gizdavost in odkriva popačenost umetno barvano lice in parfum v obleki. Matjažič Ančka deklamuje Hribarjevo »Mati ljubezniva« in govori tovaršicam, naj v smislu pesmi častijo Marijo. Duhovni voditelj razloži začetna poglavja »Knjige o lepem vedenju«, ki se bo kakor na mladeniških, razlagala tudi na dekliških shodih. Deveti shod, dne 22. prosinca t. 1. Nadaljevanje o lepem vedenju in sicer : nesnaga,, zanemarjanje nežne mladine, nered v stanovanju. Vse to je gotovo znamenje neoiike. Rotman. Julka priporoča potrpežljivost slov. mladenki oz. gospodinji. Kjer je potrpežljivost doma, tam se zabrani mnogo hudega, mnogo zla in prepira. Klampfer Marija deklamuje pesem. »Nebeški gost«. Na podlagi pesmi opiše različne omizne pregrehe, kakor so: opuščanje molitve pred jedjo in po jedi, opravljanje in obrekovanje, ki se navadno pri mizi nadaljuje, kar se je pri delu začelo. Tudi izbirčnost gospodinje glede jedil, kakor zlasti nezmernost ljudi v jedi in posebno v pijači spada v vrsto omiznih grehov. Pri tej priliki se pojasni mladenkam jh>-glavje o vedenju pri mizi, ki lepo izpolnjuje misli, ki jih je izražala govornica. Deseti shod, dne 12. sveč. Imenovanega dne j« dekliška zveza predstavljala krasno žalo-igro »Vestalka«, ki je tako lepa karakteristična slika iz rimskih časov. Ob lepi opravi odra in v pristnih rimskih kostumih ali oblekah so mladenke krasno igrale težavno igro. V imenu-zveze se je zahvalila gostom voditeljeca Micka Androjnova in je povdarjala pomen društvenih obiskov. Dekliških shodov se je udeleževalo-približno do 80 mladenk. Govorile so o gospodinjskih lastnostih, o snagi, o redoljubnosti, o varčnosti, o delavnosti i. t. d. Obravnavale so različne stroke svojega gospodinjskega poklica, kakor pravilno molžnjo. perutninarstvo, vrtnarstvo itd. A tudi na različne dekliške slabosti in razvade niso pozabile, zoper katere se je treba bojevati, n. pr. nečimernost, gizdavost v obleki, lahkomišljenost, slabe službe in tovar-šije, kjer gineva cvet mladostnih let, splošno znana ženska prepirljivost itd. A tudi izven svojega gospodinjskega poklica se mora slov. mladenka izobraževati. Tudi ona mora dostikrat poseči v življenjski boj za obrambo resnice, poštenja, pravice, kaj vse lahko stori poštena mladenka za Boga, za vero in cerkev, za svoj narod, za svoj jezik ! Kaj vse lahko doseže v političnem oziru, da pri volitvah agitira ! Koliko dobrega otroci lahko pri vzgoji mlajših bratcev in sestric ter tako pomaga starišem pri truda-polnem, toda koristnem delu ! O vsqm teni in drugem so predavale naše mladenke na svojih shodih. Slovenska mladenka jia mora biti tudi dekle lepega vedenja, zato se tudi na to točko ni pozabilo. Tudi v obrambnem oziru niso hotele zaostati za mladeniči. Da so si na shodih zapele tudi pošteno pesem, ni treba posebej omeniti. Tako je tudi naša ženska mladina po- 95 rabila vrlo dobro prosti čaš v minulem letu, porabila ga je v svojo izobrazbo, potom katere naj vsestransko služi in koristi domovini! Št. Rupert v Slov. gor. Če pogledamo v društveni glasnik, čitamo, kako se povsod kaj živahno gibljejo. Le iz naše župnije še ni bilo nikdar poročila, odkar izhaja »Naš Domu v novi obliki. Ali morebiti res popolnoma spimo? No, tega nam ravno ne more nihče očitati. Imamo tudi mi bralno društvo, katero posojuje svojim udom mnogo koristnega ter zabavnega berila. Pa žalibog, da se vse pre-malo zanimanja kaže za našo dobro stvar. Pač žalostno za našo mladino, ki se veliko bolj zanima za razne nespodobne plese, ter druge takšne prireditve, prirejene od sovražnikov naše mladine. A stopiti v naš delokrog se pa sramujejo. Vprašam Te, ljubi slovenski fant, Pošteno slovensko dekle, zakaj se sramuješ biti ud bralnega društva ter priti k pošteni zabavi? Ne sramuješ se iti na ples, iti na muziko, kjer se nedolžnost tako hitro zapravi. A potegniti se za dobro stvar se pa sramuješ. Oh, koliko več bi se dalo tudi pri nas doseči[l Lahko bi si ustanovili mladeniško ter dekliško zvezo. Pa treba je le odločne volje ter nekaj korajže. Poživljam Te torej, draga mi mladina, posebno pa Vas, ljube sosestrice, združimo se, kajti le z združenimi močmi bomo kaj dosegle. Delujmo z vso odločnostjo za naš blagor in našo ljubo slovensko domovino. Postavimo se pa tudi v bran našim najhujšim sovražnikom (nemčurjem), ki s sladkimi zapeljivimi besedami lovijo našo mladino v svoje zanjke. Pokažimo, da nas je rodila slovenska mati, ter da se pretaka po naših žilah vroča slovenska kri. Mladenka. Govorniške vaje. Veliki pomen društvenega življenja. Vsak narod, ki dandanes hoče napredovati, S°ji društveno življenje. Najodličnejši njegovi sinovi se zbirajo v društvih, v katerih se po--etujejo jn delujejo za lastni in narodni blagor, “očin vtdr.o večji napredek našega slovenskega 'jaroda sloni tudi na društveni organizaciji, ki je že kaj lepo razvita po vseh slovenskih pokrajinah. Naša katoliška društva so najkrepkejše ■sredstvo, da zmagamo ž njim namere domačih ln tujih sovražnikov, ki nas hočejo odtujiti kat. Veri ali celo nas potujčiti. Dolžnost je torej naša, da se vsi prav močno zanimamo za naša različna društva, posebno še izobraževalna. Neprecenljiv je pomen naših katoliških oruštev, ako mislimo na različne žalostne prikazni današnjih dni. Le s skupnim delom v naših društvih lahko odpravimo nekatere posebno žalostne razvade in pogubne pregrehe, ki so se močno razširile tudi v našem narodu. Splošna napaka današnjih ljudi je, da preveč iščejo razveseljevanja. Zmerno pametno razveseljevanje je človeku, ki ceii teden pridno dela, v nedeljo potrebno. Če pa ga išče le v krčmi in pri igranju, to ni prav. Nezmerno popivanje nam največ ljudi ugonobi. Išči razveseljevanja v društvu med enakomislečimi tovariši, po katerih tovaršiji te ne bo bolela glava. Prebiraj časnike, razgovarjaj se o dnevnih dogodkih, čas ti bo hitro minil in glava ti no ostala zdrava, mošnja pa polna. Kdor se enkrat uda pijači, se težko kdaj spreobrne. Koliko je fantov, koliko je mož, ki so vsled pijančevanja izgubljeni narodu in svojim družinam. Vse blago mišljenje so izgubili, vso krepkost volje so zapili. Ni jih mogoče dobiti za nobeno dobro stvar. Pred leti je pi-janec-samomorileczapustil sledečo pisanostrašno oporoko: Zapuščam človeški družbi slabo ime, slab vzgled in spomin, ki bo kmalu pozabljen. Svojim starišem zapuščam toliko žalosti, da jo bodo komaj prenesli v svojih starih letih. Svo jim bratom zapuščam obilico sramote in jeze Svoji ženi zapuščam potrto srce, revščino in nadlogo in vsakemu svojih otrok sporočim uboštvo, nevednost, bolezen, slab značaj in zavest, da je oče umrl kot pijanec. • Res nekaj groznega je pijanec! _____ Mladenič, mož, ki se briga za izobrazbo, ki deluje v društvih, ki se zanima za resne reči, se bo lahko varoval strašnega tega gr.jho-kopa ljudske sreče in moči.^few L:..i • , Tretja napaka današnjega časa je lahko-mišljenost, s katero ljudje zapravljajo svoje premoženje. Pri nas je še premalo smisla za varčevanje. Mi se čudimo, da imajo v mali Srbiji celo šolski otroci dva milijona kron v hranilnicah. Koliko pa je pri nas mladeničev, ki ves zaslužek zapijejo, zakadijo in malomarno zapravijo v slabih družbah, koliko deklet, ki s svojimi in starišev denarji kupujejo prevzetne obleke, s katerimi sebe in druge pehajo v pogubo?! Vsega tega se ogne človek, če ima hranilno knjižico in v njej naložen denar, h kateremu prilaga vedno nove 'prihranke. Življenje v naših društvih vzbuja v svojih udih tudi veselje do varčevanja. Splošna je' dandanes nezadovoljnost s kmečkim stanom. Ljudje mu hrbet obračajo pa trumoma beže v mesta, kjer se izgubijo kaj kmalu v verskem in narodnem oziru. Kdor pa v naša društva zahaja, rad prebira knjige in časopise, vedno bolj spoznava, kako lep, častitljiv in pomenljiv je kmečki stan, kako krasna je rodovitna slovenska zemlja, ki še lahko enkrat toliko ljudi preživi, samo če jo pravilno obdelujemo. Naši ljudje imajo premalo stanovskega ponosa, premalo ljubezni do rodne zemlje. Zato se jih toliko poizgubi. Kaj čuda! Kdor nič ne čita, nič ne ve. Kdor z malovrednimi občuje, sam malovreden postane. Kjer naša izobraževalna in druga društva cveto, tam vlada zado- voljnost, tam kraljuje ljubezen do kmečkega stanu, do naše lepe slov. zemlje. Iz vsega tega lahko razvidite, kako velikega pomena so za naš verski in narodni napredek dobra katoliška društva. Razvade in grde pregrehe današnjega časa bomo le tedaj odpravili, če bomo nastopali združeni v društvih. Naše narodne sovražnike bomo premagali le tedaj, če bomo bolj izobraženi kot so oni. To izobrazbo pa nam dajejo naša društva. Zato v bodoče ne sme biti mladeniča, ne moža, ne mladenke, ki bi ne bila članica izobraževalnega društva. Napovejmo v bodočem letu odločen boj vsem sovražnikom naše lastne in narodove sreče, združimo se vsi do zadnjega v naših društvih, v naših mladeniških in dekliških zvezah, v Orlih, v Marijinih družbah, v naših po; sojilnicah in zmaga bo naša in bodočnost veselejša, zakaj kjer Slovencev moč se v eno stika, pade sila še tako velika. Drobtinice. Petdesetletnica združene Italije. V »razgledu po svetu« omenjamo, da letos Lahi obhajajo 50 letnico zedinjene Italije. O tem se bo letos v časnikih večkrat bralo, naj tedaj kratko zberemo dogodke, ki so se vršili pred 50 in 40 leti. Po bitki pri Solferinu dne 24. junija 1. 1859. je Avstrija morala odstopiti sardinskemu kraljevstvu krasno Lombardijo. Rovarji so delali sedaj naprej. Vsled mira v Cflrihu dne 10. novembra bi se Toskana in Modena morali vrniti prejšnjim vladarjem, severni deli cerkvene državi pa papežu, ki bi imel postati predsednik zveze italijanskih državic. To pa se ni zgodilo, ampak skrivne družbe so hujskale ljudstvo za sardinskega kralja. Dne 12. in 13. marca 1. 1860. je bilo ljudsko glasovanje. V papeževi pokrajini Emiliji je bilo 426 tisoč glasov oddanih za zedinjenje s Sardinijo, proti pa samo 756 glasov, v Toskani 366 tisoč za zedinjenje in 15 tisoč roti. Tako je 25. marca 1. 1860. kralj Viktor manuel prevzel vlado nad obema pokrajinama. Revolucijonarji so se sedaj vrgli na Južno Italijo, cerkveno državo so po nasvetu ministra Cavourja (beri Kavur) za hip pustili pri miru. Že 3, aprila 1. 1861. je v Palermu, glavnem mestu na Siciliji izbruhnila vstaja. Iz Sicilije se je vstaja razširila v neapeljsko kraljevstvo. Kolovodja vstajnikov'je bil Garibaldi. S vstajniki sta potegnili tudi papežki pokrajini Marke in Umbrija. Tako je koncem 1. 1861. bila vsa Italija združena pod oblastjo pije-montsko-sardinskega kralja Viktorja Emanuela, preostajala je le še Beneška in Rim. Že dne 18. marca I. 1861. je italijanski državni zbor proglasil Viktorja Emanuela za kralja cele Italije ter mu pripoznal pravico tudi do Rima. L. 1866. je Avstrija izgubila Beneško, 1. 1870 pa so papežu vzeli Rim. Tako je bila zedinjena Italija gotova, a laškemu ljudstvu ni prinesla sreče. Oves zdravilo proti pljučnici. Ne rečem, da bi to pljučnico že celo ozdravilo. Ali iz lastne skušnje vem, da je to prva pomoč v takih slučajih, posebno, če ni mogoče takoj poklicati zdravnika. Bolnik si naj na kraj, kjer ga bode, naloži v kakem prtiču mrzlega ovsa; ko postane vroč, ga je večkrat menjati. To tako priprosto sredstvo ima zdravilno pomoč v sebi, da bi mi res žal bilo, če bi ga tudi drugi ne poznali. Marsikateri bolnik bi še morebiti okreval, ako bi ga za časa prav zdravili, a ko pride zdravnik, je navadno že prepozno. Oves naj bi bil vestno pri rokah v domači lekarni. Dober je tudi sir-kiseljak ali pa ilovica zoper pljučnico. Kako ravnati z razpokanimi rokami? V jeseni in pozimi nam pogostokrat razpokajo roke, posebno ako pridemo z mokrimi rokami na veter in mraz. Običajno si edstvo zoper razpokane roke je glicerin. Dobro je roke umiti in še malo mokre namazati z glicerinom. Drugo čistejše sredstvo je limonin sok. Takoj po mazanju sicer malo zaskeli, a to kmalu pojenja, koža se utrdi in tako hitro ne poka. Domoljub. Poštni predalček. O gospodinjstvu imamo slovensko knjigo »Dobra gospodinja«, spisala Minka Govekar. Založil Schwentner v Ljubljani 1. 1908. Knjiga cika na liberalno stran, a ima sicer marsikaj dobrega. Pri istem založniku je izšla od iste pisateljice 1. 1909 (v drugi izdaji) »Dobra kuharica«. Knjigi se lahko dobita tudi po »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Od lani prinaša tudi ljubljanski list »Domoljub« posebno prilogo »Naša gospodinja«. Nove knjige. Jos. Lavtižar: Ne v Ameriko. V Ljubljani 1911. Po pošti 45'vin. Alešovec ak.: Ljubljanske slike. V Ljubljani 1911. C. K L80, vez. K 2'60. Obe knjigi se naročata v Katol. Bukvami v Ljubljani. Ustanovljena 1.1885. Mf *0 Telefon l!3. Trgovina t s im M tiskarne sv. Cirila Maribor, Koroška cesta 5 je otvorila na novo prodajo papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin ter priporoča: hancelijshi, honcepni, p pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in :: barvani papir. :: Trgovske knjige v vseh velikostih črtane z eno ali dvema kolonama v papir, platno, gradi ali pol osji nje vezane. ][ Štambilje pečatnike vignete, (Siegelmar- » ken) za urade in privatne izvršuje se v najkrajšem času. Trgovci in preprodajalci imajo en voščene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. C n Uredniški pogovor. Približuje se nam zopet vesela spomlad. Solnčni žarki so zemljo odklenili, ledeni okovi so padli. V vinogradih in na polju se zopet začne življenje, gibanje in delo. Blagor Vam, ki se lahko gibljete na prostem zraku, ki Vas obseva božje solnce, 'nad Vami drobi škrjanček svojo pesmico, okoli Vas pa nedolžne cvetlice pripogibajo svoje glavice. »Kak’ luštno je pač na deželi«, mora človek nehote vzklikniti, ko stopi v naravo. Kako mrtvo, dolgočasno, mračno in smrdljivo pa je po mestih, v tovarnah, v rudokopih ali tudi po kuhinjah pri razbeljenem štedilniku ! A žalibog, tudi na deželi ni vse zlato. Tam vidiš gručo delavcev, ki postajajo, ker gospodarja ni zraven, tam se zopet navlečejo smrdljivega ptujskega šnopsa, potem pa se z motikami krešejo po glavah; poslušaj pogovore mladih ljudi — ali še celo zakonskih! in rdečica sramu te oblije. Kaj se vse tu ne prekvasi! V pustnem času se je norelo, popivalo in plesalo, sedaj pa se pri delu z jezikom krade Bogu čast, bližnjemu pa dobro ime. Najsvetejše reči se zasmehujejo in ometavajo z blatom, ljudje obrekujejo in opravljajo, da ne ostane na njih nič več dobrega, kakor iz smrdljive mlake se vzdigujejo iz ust nesramni pogovori. — Dandanes se govori veliko o izobrazbi in napredku. A po govorjenju bi človek moral soditi, da so ljudje bolj zarobljeni kakor v starih turških časih. Kar je v srcu, to je tudi na jeziku, iz blatnega studenca priteka tudi blatna voda. Mladi prijatelji in prijateljice, ki kaj berete in se vdeležujete našega društvenega življenja, pokažite pri takih prilikah, da je Vaše srce bolj plemenito in da Vaš um ve kaj drugo, kakor same podlosti. Varujte se grdih pogovorov, pustite pri miru svete reči, nedolžnost srca pa dobro ime svojega bližnjega. Nekdaj se je pri delu prepevalo, dandanes se kvanta, zato pa tudi delo nima pravega božjega blagoslova. Popevajte rajši poštene pesmi, delajte poštene šale, ki ne žalijo Boga, pogovarjajte se rajši o pametnih rečeh. Če se bo med Vami slišaia lepa pesem in pošteno govorjenje, se bo lahko reklo: slovenska mladina je poštena in olikana. Nesramni suroveži so navadno predrzni, pošteni ljudje pa plašljivi. Ne dajte se plašiti, ne potegnite nikdar s takimi surovinami, zavrnite jih mirno pa odločno, nikdar pa se ne dajte v jezo spraviti, ker potem imajo ničvredneži še večjo korajžo. Kar je lepo, pošteno, resnično, dobro, dostojno, to mislite, to govorite, to prepevajte med seboj. 'Pako bodete tudi po trudapolnem delu lahko rekli: Zdaj smo delo dokončali, Bomo tudi sladko spali. Pozdravlja Vas Vaš Urednik.