2022 R A S T O Č I S L O V A R J I EMarko SnojŠolski etimološki slovar slovenskega jezika Marko Snoj Ljubljana 2023 ORCID: https://orcid.org/0000-0002-3172-1463 Šolski etimološki slovar slovenskega Publikacija je nastala v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS, programa jezika 2022 Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira SAZU, i n s Zbirka: Rastoči slovarji sofinanciranjem Ministrstva za kulturo. ISSN 2536-2968 Urednik zbirke: Andrej Perdih Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili Tehnična urednica zbirke: Duša Divjak Race v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 142221827 Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative ISBN 978-961-05-0717-8 (pdf) Commons CC-BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610507178 urednica Špela Petric Žižić ORCID: https://orcid.org/0000-0001-7451-4264 Tehnološka podpora Janoš Ježovnik STrokovni pregled Simona Klemenčič, Maja Rotter oblikovanje in prelom Duša Divjak Race oblikovanje naSlovnice Brane Vidmar izdajaTelj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša zanj Kozma Ahačič Založnik ZRC SAZU, Založba ZRC zanj Oto Luthar Glavni urednik Založbe Aleš Pogačnik Šolski etimološki slovar slovenskega jezika 2022 Uvod Šolski etimološki slovar slovenskega jezika 2022 je zasnovan na potrebi, da tudi mladostniki s še ne zadostnim jezikoslovnim in zgodovinskim znanjem dobijo vpogled v zgodovino in predzgodovino besed, ki jih vsakodnevno uporabljajo. Zato je slovarski geslovnik vezan na geslovnik Šolskega slovarja slovenskega jezika, etimološke razlage pa podane na način, ki kljub poenostavitvam ustrezajo znanstveni resnici. Način predstavitve je kvartaren. Primaren je namreč v etimoloških znanstvenih člankih in monografijah (ki so namenjeni zlasti etimologom), sekundaren v znanstvenih etimoloških slovarjih (ki so namenjeni jezikoslovcem), terciaren pa v poljudnoznanstvenih etimoloških slovarjih (ki so namenjeni širši odrasli javnosti). Slovar sestoji iz 502 enot, od katerih vsaka predstavlja etimološko obravnavo ene slovenske besede. Naslovni lemi najprej sledi ugotovitev, ali je beseda domačega ali tujega izvora. Če je beseda domačega izvora in je nastala ali je motivirana znotraj slovenskega jezika, je v nadaljevanju povedano, iz katere besede je tvorjena, nato pa je po potrebi naveden njen prvotni, etimološki pomen. Če je beseda nastala v splošnoslovanskih ali praslovanskih časih, so v nadaljevanju navedene sorodne besede iz izbranih slovanskih jezikov in podana praslovanska rekonstrukcija, tej pa sledi etimološka razlaga. Če pa je beseda starejša, morda že praindoevropska, praslovanski rekonstrukciji sledi primerjalno gradivo iz drugih indoevropskih jezikov, navedba njihovega izhodišča ali vsaj korena ter sorodnih besed, temu pa etimološka razlaga, če je le mogoče tudi z navedbo prvotnega pomena. Če je beseda tujega izvora, je najprej navedena tujejezična predloga, tej pa sledi njena etimološka razlaga. Pri besedah domačega izvora je naveden časovni okvir nastanka, pri besedah tujega izvora pa časovni okvir prevzema. Metodološka izhodišča Šolski etimološki slovar slovenskega jezika je koncipiran na dveh temeljih. Prvi je etimološka stroka s svojim znanstvenim aparatom in spoznavnimi sredstvi, kot se udejanja v etimoloških razpravah, monografijah in slovarjih, drugi je pedagoška stroka, ki opredeljuje način izražanja razmeroma zapletenih dogajanj v jeziku opazovanega obdobja v zadnjih 5000 letih. Slovarski prikaz je sinteza obeh temeljev, saj skuša etimološko razložiti obravnavane besede tako, da se učencu ali dijaku razkrije povezava med formalnim in vsebinskim, zlasti pomenskim delom posamezne obravnavane besede. Izbor obravnavanih besed temelji na izboru za Šolski slovar slovenskega jezika, pri razlagah posameznih besed pa je izčrpno upoštevano znanje, ki ga nudijo sodobna etimološka in primerjalnojezikoslovna znanost ter zgodovinsko jezikoslovje. Besede in njihove razlage so izhodiščno prečiščene in urejene tako, da slovar lahko uporablja in razume uporabnik, za katerega bi bil vpogled v etimološki slovar kakega drugega tipa morda 4 prezahteven. Etimološke razlage so zato kolikor je le mogoče eksplicitne. Podan je čas nastanka ali prevzema obravnavane besede, nakazan je besedotvorni postopek in, če je le mogoče, opisan njen prvotni pomen na način, da postanejo jasna razmerja do sorodnih besed. Etimološke razlage so povzete po sodobnih etimoloških priročnikih, kjer pa ti zaostajajo za časom, iz najnovejših spoznanj etimološke stroke, objavljenih v periodičnem tisku, zbornikih ali monografijah. Analiza gradiva je večstranska, osredinja pa se na zgodovinski, besedotvorni, pomenotvorni in etimološki vidik. To pomeni, da je vsaka obravnavana beseda opredeljena glede na čas, ko se je začela uporabljati v slovenskem jeziku ali njegovem predniku, da je v nadaljevanju navedena njena motivirajoča beseda in da je v slovarskih sestavkih kolikor je mogoče eksplicitno povedano, kakšen je bil njen prvotni pomen ter kako se je razvijal do današnjega. Slovarski sestavki skušajo iz teh zornih kotov osvetliti posamezno besedo na zlahka razumljiv način. Za razumevanje slovarskih besedil zadošča jezikoslovno in zgodovinsko predznanje na osnovno- ali srednješolski ravni. Branje sestavkov je mogoče stopenjsko: šibkejše predznanje bo omogočilo manj poglobljeno razumevanje, boljše pa več. Način pisanja je naravnan tako, da skuša zbuditi radovednost, ki je pogoj za poglabljanje dolgoročnega znanja. Etimološke razlage ne prinašajo novih spoznanj, saj prinašanje vsebinskih novosti za ta tip slovarja ne bi bilo primerno. Pač pa slovar prinaša etimološke razlage na inovativen način, ki v slovanskem prostoru po naših podatkih nima para, pa tudi v širšem kulturnem prostoru so tovrstni poskusi redki in našemu samo deloma podobni. Slovarska baza je strukturirana v formatu XML, vendar sta tako izbor besedja kakor tudi sestavljanje etimoloških osvetlitev izpeljana brez avtomatiziranih postopkov. Baza vsebuje še več neobjavljenih etimoloških podatkov, ki bodo koristni za statistične raziskave slovenskega besedja. Njena spletna objava omogoča povezavo s Slovenskim etimološkim slovarjem in drugimi spletno objavljenimi slovarji, predvsem s Šolskim slovarjem slovenskega jezika, ki ga druži enak geslovnik. Slovar skuša besede z zelo različno etimološko problematiko reševati na koherenten način, in sicer tako, kot je uveljavljeno v slovaropisni in etimološki stroki. Slovarska baza zato sestoji iz vnaprej določenih strukturnih elementov, ki so v prikazu v formatu PDF vidni le deloma. Uporabni so predvsem za objavo v formatu HTML na portalu Franček.si. Besedilo v slovarju je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. 5 Slovar asfalt borovničev Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz iz nemške Asphalt, ta pa prek francoske asphalte samostalnika borovníca. in latinske asphaltus iz grške ásphaltos, ki pomeni ‘bitumen, zemeljska smola’, prvotno pa je pomenila bratec ‘neporušljiv, neuničljiv’. Sestavljena je iz predpone Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica a-, ki pomeni ‘ne-’, in izpeljanke iz glagola sphallō samostalnika bràt. v pomenu ‘rušim, uničujem’. Zemeljsko smolo so prvotno namreč uporabljali kot vezivo pri gradnji brca zidov, kot sredstvo, ki je preprečevalo rušenje, uničevanje. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola bŕcati. asfalten brcanje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika asfált. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola bŕcati. bakla brcati Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz srednjevisokonemške vackel, ta pa iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, latinske facula, ki pomeni isto kot naša in je izvorno srbska, bosanska, črnogorska br̀kati, ki pomeni manjšalnica samostalnika fax v pomenu ‘bakla, luč’. ‘tolči, grebsti, delati zmešnjavo’, narečno ruska borkátь, ki pomeni ‘metati’, in češka brkat, ki bedro pomeni ‘spotikati se’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * bъrkati. Nadaljnje sorodstvo in Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, prvotni pomen nista znana. srbska, bosanska, črnogorska bèdro, ruska bedró in poljska biodro se je razvila iz 1200 let stare brcniti praslovanske * bedro, ki je morda sorodna z latinsko besedo femur, ki prav tako pomeni ‘bedro’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Nadaljnje sorodstvo in prvotni pomen nista znana. srbska, bosanska, črnogorska bȑcnuti, bȑknuti, ki pomeni ‘suniti, oplaziti’, narečno ruska bórknutь, beljak ki pomeni ‘vreči’, in češka brknout, ki pomeni ‘spotakniti se, zmotiti se’, se je razvila iz 1200 let Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je stare praslovanske * bъrknǫti, kar je izpeljanka iz izpeljana iz pridevnika bél. glagola * bъrkati, iz katerega se je razvil naš bŕcati. bor breskev Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, srbska, bosanska, črnogorska bȍr, ki pomeni ‘bor’ bosanska, črnogorska brȅskva, starejša poljska in ‘smreka’, ruska bór, ki pomeni ‘iglast gozd’, in brzoskiew in češka broskev se je razvila iz 1200 češka bor v enakem pomenu se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * bersky, ta pa je kakor let stare praslovanske * borъ, ta pa iz 5000 let srednjevisokonemška pfersich (iz katere se je stare praindoevropske * bharu- v pomenu ‘iglasto razvila današnja nemška Pfirsich) prevzeta iz drevo’. Iz iste praindoevropske besede sta se srednjeveškolatinskega samostalnika pers(i)ca, ki razvili še staronordijska bǫrr, ki pomeni ‘drevo’, in prav tako pomeni ‘breskev’, prvotno pa je pomenila staroangleška bearu, ki pomeni ‘gozd, grmičevje’. ‘perzijska’. Breskev, ki izvira iz Kitajske, so namreč v Evropo prinesli iz Perzije. borovnica Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je breskov prek pridevnikov borôven in bôrov izpeljana iz Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika bòr. Prvotno je pomenila ‘rastlina, ki samostalnika bréskev, kakor je iz samostalnika búkev raste v borovih gozdovih’. izpeljan pridevnik búkov. 7 breza bučen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je srbska, bosanska, črnogorska brȅza, ruska berëza izpeljana iz glagola bučáti. in češka bříza se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * berza, ki je sorodna z litovsko bučno béržas, latvijsko bȩr̃za, staroprusko berse, Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz starovisokonemško birihha, nemško Birke, pridevnika búčen. staronordijsko bjǫrk, angleško birch in osetsko bærzæ, ki vse pomenijo ‘breza’. Beseda je tvorjena bukev iz 5000 let starega praindoevropskega korena * bherh g'ah , ki je pomenil ‘svetleč, bel’. Breza je Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, 1 2 poimenovana kot ‘bela’ zaradi barve svojega lubja. bosanska, črnogorska bȕkva, staročeška bukev in podobno kot ruska búk in češka buk se je razvila iz brozga 1200 let stare praslovanske * buky, ki je prevzeta iz germanske besede * bọ̄kō, iz katere so se razvile Beseda je domačega izvora. Nastala je iz starejše naslednje: starovisokonemška buohha in iz te brózda, ki je tvorjena iz glagola brózdati v pomenu nemška Buche, staroangleški bōc in bēce in iz te ‘brozgati’, ta pa je domnevno izpeljan iz brodíti. angleška beech, staronordijska bók in norveška Beseda je prvotno najverjetneje označevala gosto bøk, ki vse pomenijo ‘bukev’. Germanska beseda tekočino, po kateri lahko brozgamo, brodimo, se je razvila iz 5000 let starega praindoevropske bredemo. * bhāgo-. Ta se ohranja še v latinski fāgus, ki prav tako pomeni ‘bukev’, in grški phēgós, ki pa je bršljan spremenila pomen in pomeni ‘hrast’. V večjem delu Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Grčije namreč bukev ne raste. srbska, bosanska, črnogorska br̀šljan, makedonska bršlan in podobno kot češka břečt'an, ki vse buldožer pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta praslovanske * brьskl'anъ, kar je verjetno tvorjeno iz nemške Bulldozer, ta pa iz angleške bulldozer v iz 5000 let starega praindoevropskega korena enakem pomenu, ki je izpeljana iz glagola bulldoze * bhereg'h- v pomenu ‘visok, dvigati se’. Bršljan v pomenu ‘zravnati z zemljo, s silo si utreti pot’. Ta je namreč ovijalka, ki se lahko povzpne do 30 m angleški glagol je verjetno izpeljan iz samostalnika visoko. bull, ki pomeni ‘bik’. brusilen buljiti Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, izpeljana iz glagola brúsiti. srbska, bosanska, črnogorska búljiti, ki pomeni isto kot naša, je verjetno izpeljana iz samostalnika búla. brusiti Njen prvotni pomen je torej *‘narediti bule’, tj. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, *‘napeti oči, da izgledajo kot bule’. srbska, bosanska, črnogorska brúsiti, ukrajinska brusýty in češka brousit se je razvila iz 1200 let čaj stare praslovanske * brusiti, ki je prvotno pomenila Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz *‘drgniti’. Soroden je tudi litovski glagol braũkti, ruske čáj, ta pa iz severnokitajskega mandarinskega ki pomeni ‘brisati, drgniti’. Nadaljnje sorodstvo in jezika, v katerem se listom čajevca reče chá yè, prvotni pomen nista znana. pijači čaj pa chá. brušenje čajanka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz brúsiti. hrvaške čàjānka, ki je izpeljana iz samostalnika čáj. 8 čajen čivkniti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika čáj. izpeljana iz glagola čívkati. čelo čop Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. Nastala je iz narečne srbska, bosanska, črnogorska čèlo, ruska čeló in čup pod vplivom samostalnika šòp. Prvotnejša češka čelo se je razvila iz 1200 let stare praslovanske beseda čúp se je kakor hrvaška, srbska, bosanska, * čelo, ki je pomenila isto kot naša, prvotno pa je črnogorska čȕp in čȕpa; ki pomeni ‘pramen las’, pomenila ‘najvišji del (obraza)’. Izpeljana je iz narečno ruska čúp, ki pomeni ‘čop’, in narečno 5000 let starega praindoevropskega korena * kelH- poljska czup, czub, ki pomeni ‘pramen, čop’, v pomenu ‘štrleti, dvigovati se’, iz katerega so razvila iz 1200 let stare praslovanske * čupъ, ta pa izpeljane še naslednje besede: latinska collis ‘grič’, je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega columen, culmen ‘vzpetina, vrh, sleme’, celsus korena * (s)keu̯p- v pomenu ‘šop, čop’. Iz tega korena ‘visok’, grška kolophṓn ‘vrh’, srednjeirska coll so tvorjene še naslednje besede: staronordijska skauf ‘glava, vodja’, staroangleška hyll in iz te angleška ‘šop’, gotska skufta ‘lasje’ in starovisokonemška hill ‘grič’ ter litovska kálnas, ki pomeni ‘gora’. scopf, iz katere se je razvila nemška Schopf ‘šop, čop’, iz te pa smo mi prevzeli naš šòp. čeveljček Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica da samostalnika čévelj. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska da in narečno slovaška čevljar da, ki pomenita isto kot naša, ter ruska da, ki pomeni Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je ‘naj’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske izpeljana iz samostalnika čévelj. * da, ki etimološko ni dokončno pojasnjena. Beseda je morda sorodna s predlogom do ali pa je izvorno čevljarski velelnik glagola dáti. Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je dar izpeljana iz samostalnika čevljár. Beseda je domačega izvora. Kakor hrvaška, srbska, čipka bosanska, črnogorska dȃr, ruska dár in češka dar se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * darъ, Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz ta pa iz 5000 let stare praindoevropske * doh ro-, ki hrvaške čȉpka, ta pa iz madžarske csipke, ki pomeni 3 se ohranja še v grški dṓron in armenski towrkc, ki isto kot naša. Madžarska beseda je morda izpeljana pomenita isto kot naša. Beseda je tvorjena iz korena iz glagola csipked, ki pomeni ‘ščipati’, ali pa je * doh -, ki je pomenil ‘dati’. prevzeta in prilagojena iz nemške Spitze, ki poleg 3 ‘konica’ pomeni tudi ‘čipka’. darilo čipkast Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz danes zastarelega glagola daríti v Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je pomenu ‘darovati’, ki je izpeljan iz samostalnika izpeljana iz samostalnika čípka. dár. čivk drobiti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, izpeljana iz glagola čívkati. srbska, bosanska, črnogorska dròbiti, ruska drobítь in češka drobit se je razvila iz 1200 let stare čivkati praslovanske * drobiti, ki je pomenila isto kot naša, Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je prvotno pa je pomenila ‘tolči’. Tvorjena je iz 5000 izpeljana iz medmeta čív, ki posnema glas manjših let starega praindoevropskega korena * dhrebh-, iz ptičev. katerega sta tvorjena še starovisokonemški glagol 9 treffan, ki pomeni ‘udariti, zadeti’, in staronordijski glén, ki pomeni ‘usedlina v počasi tekočih vodah’ in drepa, ki pomeni ‘udariti, ubiti’. češka hlen, ki pomeni ‘sluz’. dvoj glinast Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je srbska, bosanska, črnogorska dvȏj, ruska dvóe izpeljana iz samostalnika glína. in češka dvojí se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * dъvojь, ki se je pod vplivom globel glavnega števnika * dъva razvila iz 5000 let stare Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola praindoevropske * du̯oi̯o-, iz katere sta se razvili še globíti v pomenu ‘poglabljati’, ta pa iz 1200 let grška doiós v pomenu ‘dvojen’ in gotska twaddjē starega praslovanskega pridevnika * globъ, iz ‘dveh’, iz različice * du̯ei̯o- pa staroindijska dvayá-, katerega je izpeljan predhodnik našega globòk. ki pomeni ‘dvojen’, litovska dvejì, staronordijska tweggia, staroangleška twǣgen in iz te angleška two, gluh starovisokonemška in nemška zwei, ki vse pomenijo ‘dva’. Navedene besede so izpeljane iz 5000 let Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, starega praindoevropskega števnika * d(u)u̯oh , ki je srbska, bosanska, črnogorska glȗh, ruska gluxój 1 pomenil ‘dva’. in češka hluchý se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * gluxъ, ki je pomenila isto kot naša, ta dvoje pa je sorodna z litovsko glùšas, ki pomeni ‘osamljen’ in ‘neumen’. Beseda je sorodna s praslovanskima Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz števnika * gluma ‘igra’ in * glupъ ‘neumen’. Nadaljnje dvój. sorodstvo in prvotni pomen nista zanesljivo ugotovljena. fazan Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta gluhonem iz nemške Fasan, ta iz latinske (avis) Phāsiāna in Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena ta iz grške (órnis) Phāsianós. Grška beseda prvotno iz pridevnikov glúh in ném. pomeni ‘fazijski (ptič)’, tj. ‘ptič iz pokrajine Fazija v današnji Armeniji’. gnus frača Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gnȗs, ki pomeni ‘gnus, Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz prvotne govno, umazanija’, ruska gnús, ki pomeni ‘mrčes’, práča tako, da se je začetni p zamenjal s f, ki kakor in češka hnus, ki pomeni isto kot naša, se je razvila v glagolih frčáti, in frfotáti posnema hitro letenje po iz 1200 let stare praslovanske * gnusъ, ki je pomenila zraku. Beseda práča se je kakor hrvaška prȁća in ‘umazanija’. Njen prvotnejši pomen je domnevno poljska proca razvila iz 1200 let stare praslovanske ‘smeti, drobir’, saj je verjetno tvorjena iz istega * port'a, ki je pomenila isto kot naša in je verjetno praindoevropskega korena, iz katerega sta tvorjena sorodno s starejšo litovsko besedo spartas, ki še staronordijski glagol gnúa, ki pomeni ‘treti’, in pomeni ‘vrsta traku’, in grško spártē, ki pomeni grški khnaúō, ki pomeni ‘praskam, glodam’, ter grški ‘spletena vrv’. samostalnik khnoũs, ki pomeni ‘drobir, prah, puh’. glina gnusen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska, ruska in češka glína srbska, bosanska, črnogorska gnȕsan, ruska gnúsnyj se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * glina, ta in češka hnusný se je razvila iz 1200 let stare pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega praslovanske * gnusъnъ, izpeljanke iz samostalnika, korena * glei̯H- ‘mazati, lepiti se, biti gladek ali ki se ohranja v našem gnús. lepljiv’, iz katerega so tvorjene še grška glínē ‘lepilo’, staroirska glenim in valižanska glynaf, gnusiti se ki pomenita ‘držim se česa, sem prilepljen’, staronordijska klína ‘namazati’, pa tudi slovenska Beseda je domačega izvora. Tako kot češka hnusit se se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * gnusiti 10 sę, izpeljanke iz samostalnika, ki se ohranja v našem naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske gnús. * grьměti. Ta je kakor litovska grumė́ti, ki prav tako pomeni ‘grmeti’, tvorjena iz 5000 let starega gnusoba praindoevropskega korena * ghrem- v pomenu Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, ‘glasno in zamolklo doneti, groziti, besneti’. srbska, bosanska, črnogorska gnusòba se je razvila iz nekdanje * gnusoba, izpeljanke iz samostalnika, ki se grom ohranja v našem gnús. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska grȏm in grȍm, ruska golaž gróm in češka hrom se je razvila iz 1200 let stare Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta praslovanske * gromъ, ki je pomenila isto kot naša. iz madžarske gulyás, ki pomeni isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega Madžarska beseda je skrajšana iz starejše korena * ghrem- v pomenu ‘glasno in zamolklo gulyáshús, ki dobesedno pomeni ‘pastirsko meso’, doneti, groziti, besneti’, iz katerega so tvorjene še in je zloženka iz gulyás v pomenu ‘kravji pastir’, naslednje besede: grška khrómos ‘hrup, rezgetanje’, izpeljanke iz gulya ‘goveja čreda’, in hús, ki pomeni khremídzō ‘rezgetam’, avestijska gramǝṇt- ‘besen, ‘meso’. jezen’, gotska gramjan ‘razjeziti’, stnaronordijska gramr ‘jezen’, nemška Grimm ‘divjanje, jeza’ in grič litovska gramė́ti ‘padati s hruščem’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška grȋč, guma ki pomeni isto kot naša, se je verjetno razvila iz 1200 let stare praslovanske * gъrič, ta pa je tvorjena iz Beseda je tujega izvora. Prenarejena je iz starejše istega korena kot naš samostalnik gôra. gúmi, ki je v 16. stoletju ali prej prevzeta iz nemške Gummi, ta pa iz srednjeveškolatinske gummi, griček ki se je razvila iz klasično latinske cummi(s). Latinska beseda je prevzeta iz grške kómmi, ta pa Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica iz egipčanske kemai. Prvotno je označevala dišeč samostalnika gríč. izcedek gumijevca, ki se na zraku strdi. gričevje gumica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika gríč. samostalnika gúma. grmada gumijast Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je srbska, bosanska, črnogorska gromáda, ruska izpeljana iz samostalnika gúmi, iz katerega smo gromáda in češka hromada, ki vse pomenijo ‘kup, prenaredili današnjega gúma. velika količina česa’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * gromada, ki je verjetno tvorjena iz hrast 5000 let starega praindoevropskega korena * grem- v pomenu ‘zbirati’. Naša beseda je torej prvotno Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, pomenila *‘kup zbranih, nabranih stvari’, zlasti srbska, bosanska, črnogorska hrȃst, ki pomeni isto vejevja. kot naša, ruska xvórost, ki pomeni ‘suhljad, dračje’, in češka chrást, ki pomeni ‘dračje, grmovje, suhljad’, grmaditi se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * xvorstъ, ki je pomenila ‘drevo’ in ‘grmovje, dračje’. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega samostalnika grmáda. korena * ku̯res- v pomenu ‘drevo’, iz katerega so tvorjene še naslednje besede: staroirska crann grmeti ‘drevo’, valižanska prys ‘hosta’, staroangleška hyrst Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, ‘grmovje, hosta’ in morda grška prī̃nos ‘graden, bosanska, črnogorska gr̀mljeti, srbska gr̀meti, vrsta hrasta’. ruska gremétь in češka hřmět, ki pomenijo isto kot 11 hrastov izpodrivati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola samostalnika hrást. izpodríti, ki je sestavljen iz predpon iz- in pod- ter glagola ríti. hrček Beseda je domačega izvora. Kakor hrvaška, srbska, jamar bosanska, črnogorska hŕčak in slovaška chrček, ki Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je pomenita isto kot naša, je izpeljana iz glagola, ki se izpeljana iz samostalnika jáma. Beseda je ob svojem ohranja v našem hŕkati. Njen prvotni pomen je torej nastanku pomenila le ‘kdor koplje jame’, v 20. *‘kdor hrka’. stoletju pa je pridobila današnji pomen. ihta jamski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz íhtati v pomenu ‘jokati, hlipati’, ta iz íkati v pomenu samostalnika jáma. ‘ihteti, krčevito in bolj tiho jokati’, ta pa iz medmeta ìk, ki je posnemal krčevit in ne glasen jok. javor Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, injekcija bosanska, črnogorska jȁvorъ, ruska jávor in češka Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta javor, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 iz nemške Injektion, ki pomeni isto kot naša, ta let stare praslovanske * avorъ, ki je prevzeta iz neke pa iz latinske iniectiō, ki je prvotno pomenila le germanske besede, sorodne s starovisokonemško ‘vbrizgavanje’ in ‘metanje noter’. Latinska beseda je ahorn in nemško Ahorn, ki obe pomenita isto kot izpeljana iz glagola inicere ‘vreči noter, vmetavati’, naša. Germanska beseda se je razvila iz 5000 let ki je sestavljen iz latinske predpone in- v pomenu ‘v’ stare praindoevropske * h ak'r̥ ‘konica’, iz katere 2 in glagola iacere v pomenu ‘vreči’. sta se razvili še latinska acer v pomenu ‘javor’ in grška ákarna v pomenu ‘lovor’. Beseda je domnevno izbuljiti tvorjena iz korena * h ak'-, ki je pomenil ‘konica’. 2 Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz Javor ima namreč (podobno kot lovor) koničaste predpone iz- in glagola búljiti. liste. izkušen javorov Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz izkúsiti. Izkušen je torej tisti, kogar so (mnogo) samostalnika jávor. izkusili. jaz iznenada Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je srbska, bosanska, črnogorska jȃ, ruska ja in češka sklopljena iz zveze iz nenáda, ki vsebuje predlog iz já se je razvila iz 1200 let stare praslovanske in samostalnik, v katerem je prvi del nikalnica nè, * jazъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske drugi pa izpeljan iz samostalnika náda v pomenu * eg'h om, ki je pomenila isto kot naša. Iz iste 2 ‘pričakovanje’. Prislov iznenáda torej prvotno praindoevropske besede so se razvile še litovska àš, pomeni *‘iz nepričakovanja’, tj. *‘nepričakovano’. latvijska es, staroindijska ahám, avestijska azǝm, gotska ik, starovisokonemška ih in iz te nemška izpodriniti ich, staroangleška ic in iz te angleška I, iz različice * eg'óh pa sta se razvili grška egṓ in latinska ego, Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola 2 ki vse pomenijo ‘jaz’. Praindoevropska beseda je izpodrívati. verjetno izpeljana iz zaimka * e, ki je označeval bližnje predmete. Njen prvotni pomen je torej nekako *‘to, kar je tukaj’. 12 jazbec jušen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz srbska, bosanska, črnogorska jȁzavac, narečno samostalnika júha. ruska jazvéc in češka jezevec se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * ězvьcь, ki je pomenila isto kot kabinet naša, prvotno pa je pomenila ‘žival, ki živi v jami’. Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta Izpeljana je iz samostalnika * ězva, ki je pomenil iz nemške Kabinett, ta pa iz francoske cabinet, ‘jama, podzemni brlog’. ki pomeni isto kot naša. Izvorno je manjšalnica starofrancoskega samostalnika cabane v pomenu jazbečev ‘koča’. Njen prvotni pomen je torej *‘kočica’. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika jázbec. kačica Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica jazbina samostalnika káča. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška jȁzbina, ukrajinska jázvina in češka jizvina se je kačji razvila iz 1200 let stare praslovanske * ězvina, ki je Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz izpeljana iz * ězva ‘jama, podzemni brlog’. samostalnika káča. ječa kamin Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz 1200 Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je let stare praslovanske * jęt'a s prvotnim pomenom prevzeta iz nemške Kamin, ki pomeni isto kot naša, ‘zgrabitev, ujem’, kar je izpeljanka iz glagola * jęti v ta iz latinske camīnus v pomenu ‘peč, ognjišče’ in pomenu ‘zgrabiti, ujeti’. Ta se ohranja v našem jéti, ta iz grške kámīnos v pomenu ‘peč’. Grška beseda ki ga navadno uporabljamo s predponami: u-jéti, etimološko ni dokončno pojasnjena, morda je pri-jéti, za-jéti. prevzeta iz ali sorodna z neko besedo, sorodno z našo kámen. jeseni Beseda je domačega izvora. Izvorno je mestnik kapa samostalnika jesén. Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz nemške Kappe, ki pomeni isto kot naša, ta pa iz jetnik srednjeveškolatinske capa, ki pomeni ‘dolg plašč s Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz trpnega kapuco’ in ‘kapuca’. Njen izvor in prvotni pomen deležnika glagola jéti v pomenu ‘zgrabiti, ujeti’, ki nista znana. se uporablja predvsem s predponami, npr. u-jéti, pri-jéti, za-jéti. Njen prvotni pomen je torej *‘kdor je kapica zgrabljen, ujet’. Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika kápa. juha Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška kapnik júha, ki pomeni isto kot naša, ruska uxá, ki pomeni Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ‘ribja juha’, in češka jícha, ki pomeni ‘godlja, kápati v pomenu ‘kapljati’, ta pa je soroden s omaka’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske samostalnikom káplja. Kapnik je tako poimenovan * juxa, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske zato, ker od njega ali nanj stalno kaplja. * i̯ou̯Hs-, ki se ohranja še v staroindijski yūṣ in yūṣá-, latinski iūs in litovski júšė, ki vse pomenijo ‘juha’. kapuca Praindoevropska beseda je verjetno tvorjena iz korena * i̯eu̯H-, ki je pomenil ‘mešati, mesiti’. Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta iz nemške Kapuze, ta pa iz italijanske cappuccio, ki pomeni isto kot naša. Italijanska beseda je izpeljana 13 iz samostalnika cappa, ki pomeni ‘plašč (s kapuco), ‘majati’, ruska kolotítь, ki pomeni ‘tolči, tepsti’, in kuta’. češka klátit, ki pomeni ‘nihati, kolebati’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * koltiti ‘tolči’, ki je kazen izpeljana iz glagola * kolti v pomenu ‘klati, tolči’. Iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, tega glagola se je razvil naš današnji kláti. srbska, bosanska, črnogorska kȃzna, ki pomeni isto kot naša, ruska káznь, ki pomeni ‘smrtna kazen’, klin in češka kázeň, ki pomeni ‘disciplina’, se je razvila Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, iz 1200 let stare praslovanske * kaznь s prvotnim srbska, bosanska, črnogorska klȉn, ruska klín pomenom ‘kar je (slovesno) izrečeno’. Izpeljana je in češka klín, ki pomenijo isto kot naša, se je iz glagola * kazati, ki je poleg ‘kazati’ pomenil tudi razvila iz 1200 let stare praslovanske * klinъ, ki je ‘govoriti, izrekati, opominjati’ in ‘kaznovati’. verjetno izpeljana iz glagola * kolti v pomenu ‘klati, tolči, klati’. Njen prvotni pomen je domnevno kazenski *‘pripomoček, s katerim se kaj razkolje’. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika kázen. kokošji Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz kaznovanje samostalnika kokóš. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola kaznováti. kolebnica Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je kaznovati izpeljana iz pridevnika kolében, ta pa iz glagola Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz kolébati. samostalnika kázen. koleraba kis Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta iz Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je nemške Kohlrabi, ta pa iz italijanske besedne zveze izpeljana iz glagola kísati. cavolo rapa, kar vsebuje italijanska samostalnika cavolo v pomenu ‘zelje’ in rapa v pomenu ‘repa’. kisel Njen prvotni pomen je nekako *‘zeljnata repa’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, kolesce srbska, bosanska, črnogorska kȉseo, rusko kíslyj in češka kyselý, ki pomenijo isto kot naša, se je Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica razvila iz 1200 let stare praslovanske * kyselъ, kar je samostalnika koló. izpeljanka iz glagola kísati. koliba klas Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, hrvaške in srbske kòliba, ta pa iz novogrške kalýba, srbska, bosanska, črnogorska klȃs, ruska kólos kar pomeni ‘hiša, hišica, koča’. in češka klas, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * kolsъ, ta pa iz komedija 5000 let stare praindoevropske * kolh so-, iz katere Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je 2 se je razvila tudi albanska kall, iz katere je izpeljana prevzeta iz nemške Komödie, ta iz latinske comoedia njena manjšalnica kallëz, ki prav tako pomeni ‘klas’. in ta iz grške kōmōidía, ki prav tako pomeni Praindoevropska beseda je tvorjena iz korena * kelh - ‘veseloigra, komedija’. Grška beseda je izpeljana 2 v pomenu ‘tolči, lomiti, klati, bosti, kovati’ in je iz samostalnika kōmōidós, ki pomeni ‘pevec bogu prvotno pomenila *‘nekaj bodečega’. Dionizu posvečenih pesmi’, to pa je zloženka iz samostalnika kō̃mos ‘bogu Dionizu posvečena vesela klatiti pesem’ in ōidós ‘pevec’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska klátiti, ki pomeni 14 kompost kovati Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, iz nemške Kompost, ta pa iz angleške compost, ki srbska, bosanska, črnogorska kòvati, ruska kovátь pomeni isto kot naša, pomeni pa tudi ‘mešanica’. in češka kovat, kout, ki pomenijo isto kot naša, se Angleška beseda je prevzeta iz starofrancoske je razvila iz 1200 let stare praslovanske * kovati, ta compost, ki je pomenila ‘sestavljen, mešan, zložen’ pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega in se je razvila iz latinske compōsitus v pomenu korena * kau̯h - v pomenu ‘tolči, cepiti’. Iz tega 2 ‘sestavljen, zložen’, izpeljanke iz glagola compōnere praindoevropskega korena so se mdr. razvile v pomenu ‘sestaviti, zložiti, zbrati’. še naslednje besede: litovska káuti ‘boriti se’, staroangleška hēawan, staronordijska hǫggua, kompostnik starovisokonemška houwan in iz te nemška hauen, ki Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je pomenijo ‘tolči, mlatiti’, latinska cūdere, ki pomeni izpeljana iz samostalnika kompóst. ‘tolči’, in toharska kaut-, ki pomeni ‘cepiti’. kompot kozorog Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, nemške Kompott, ta pa iz francoske compote, ki je srbska, bosanska, črnogorska kozòrog, ki pomenijo prvotneje pomenila splošno ‘vložena hrana’, se pravi isto kot naša, staroruska kozorogъ in češka kozoroh tudi nasoljeno meso ali ribe, zelenjava. Razvila se je zložena iz samostalnikov kôza in róg. Njen je iz starofrancoske composte s prvotnim pomenom prvotni pomen je ‘ki ima take roge kot koza’. ‘sestavljen, mešan, zložen’ in je torej istega izvora kot kompóst. krasta Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, konzerva srbska, bosanska, črnogorska krȁsta, ruska korósta Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta in zastarela češka chrásta, ki pomeni ‘garje’, se je iz nemške Konserve, ki pomeni isto kot naša, ta pa razvila iz 1200 let stare praslovanske * korsta, ki je iz srednjeveškolatinske conserva, ki je pomenila ‘v prvotno pomenila *‘kar se praska’. Tvorjena je iz sladkorju konzervirana zelišča ali sadje’. Ta beseda 5000 let starega praindoevropskega korena * kars- v je izpeljana iz latinskega glagola conservare v pomenu ‘praskati’, iz katerega so se mdr. razvile pomenu ‘ohraniti, varovati, rešiti’, ki je sestavljen še naslednje besede: staroindijska kaṣati ‘praska, iz predpone con- ‘skupaj, z-’ in glagola servāre, ki drgne’, latinska carrere ‘grebenati, česati volno’, pomeni ‘paziti, čuvati, varovati, hraniti, služiti’. litovska kar̃šti in latvijska kā̀rst, ki pomenita ‘česati, drgniti, praskati’. kopje krava Beseda je domačega izvora. Kakor hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȍplje, ruska Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, kopьë in češka kopí se je razvila iz 1200 let stare srbska, bosanska, črnogorska krȁva, ruska koróva praslovanske * kopьje, ki je tvorjena iz 5000 let in češka kráva, ki pomenijo isto kot naša, se je starega praindoevropskega korena * (s)kap- ali razvila iz 1200 let stare praslovanske * korva, ta pa je * (s)kep- v pomenu ‘obdelovati z ostrim orodjem’. dalje sorodna z litovsko kárvė, ki prav tako pomeni Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: ‘krava’, in latinsko cervus ter valižansko carw, ki latvijska šķēps ‘kopje’, grška skē̃ptron ‘palica, žezlo, pomenita ‘jelen’. Prvotno je označevala rogato žival, opora’, latinska scāpus ‘palica, držaj, steblo’, pa tudi saj je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega naš glagol kopáti v pomenu ‘delati jamo’. korena * k'erh - v pomenu ‘rog, vrhnji del glave’, 2 iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: kovač staroindijska śŕ̥ŋga-, avestijska srū-, grška kéras, latinska cornu, starovisokonemška horn in iz te Beseda je domačega izvora. Kakor hrvaška, srbska, nemška Horn, staroangleška in angleška horn, ki vse bosanska, črnogorska kòvāč, ki pomenijo isto kot pomenijo ‘rog’. naša, se je razvila iz starejše * kovačь, ki je izpeljana iz glagola kováti. 15 kravica Pomen ‘trd’ in od tod ‘strog, neusmiljen’ se je razvil Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica prek vmesnega ‘trdno zvezan, zategnjen’. samostalnika kráva. krutost kričati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, pridevnika krút. srbska, bosanska, črnogorska kríčati, ruska kričátь in češka křičet, ki pomenijo isto kot naša, je izpeljana ksilofon iz samostalnika, ki se ohranja v našem krík. Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz nemške Xylophon ali francoske xylophone, krik ki pomenita isto kot naša. Zložena je iz grških Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, samostalnikov ksýlon, ki pomeni ‘les’, in phōnḗ, ki srbska, bosanska, črnogorska krȋk, ruska krík in pomeni ‘glas, zvok’. češka křik se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * krikъ, ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz kuhar 5000 let starega praindoevropskega korena Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, * krei̯-k-, ki je posnemal kričanje. Iz istega korena bosanska kȕhār, srbska, črnogorska kȕvār in češka sta mdr. tvorjene še naslednje besede: grška krídzō kuchař, ki pomenijo isto kot naša, je izpeljana iz ‘škripljem’ in litovski krỹkšti ‘presunljivo kričati’ ter glagola kúhati. kriksė́ti ‘vreščati’. kuharica krikniti Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, samostalnika kúhar. srbska, bosanska, črnogorska kríknuti, ruska kríknutь in češka křiknout, ki pomenijo isto kot naša, se je kuhati razvila iz 1200 let stare praslovanske * kriknǫti. Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska Tvorjena je iz glagola, ki se ohranja v našem kričáti. kȕhati, srbska in črnogorska kȕvati, ki pomeni isto kot naša, in češka kuchat, ki pomeni ‘trebiti, krilce čistiti zaklano žival’, je v srednjem veku prevzeta iz Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica starovisokonemške kohhōn v pomenu ‘kuhati’. Ta je samostalnika krílo. tako kot angleška cook prevzeta iz latinske coquere, ki prav tako pomeni ‘kuhati’. krohot Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola kukavica krôhati v pomenu ‘glasno se smejati’, ta pa iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, medmeta * kroh, ki je posnemal glasen smeh. srbska, bosanska, črnogorska kȕkavica in podobno kot ruska kukúška ter češka kukačka, ki vse krohotati se pomenijo isto kot naša, je izpeljana iz glagola kúkati, Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz ta pa iz medmeta kúkú, ki posnema kukavičji glas. samostalnika krohòt. kupe krut Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je iz avstrijsko nemške Coupé, ta pa iz francoske prevzeta iz hrvaške krȗt, ki pomeni ‘trd, pretirano coupé, ki pomeni isto kot naša. V starejšem strog, surov, neusmiljen’. Ta se je tako kot ruska jeziku, ko vlakov še ni bilo, pa je pomenila ‘zaprta krutój, ki pomeni ‘strm, nenaden, strog, trd’, in (dvosedežna) kočija’ in ‘oddelek v poštni kočiji’. češka krutý, ki pomeni ‘krut, surov, neusmiljen’, Izpeljana je iz francoskega glagola couper, ki razvila iz 1200 let stare praslovanske * krǫtъ, ki je pomeni ‘razdeliti, predeliti’ in ‘rezati’. Prvotno je prvotno pomenila *‘zvezan, zavezan’ in je sorodna torej pomenila ‘kar je predeljeno’. z glagolom * krǫtiti v pomenu ‘vezati, zavezovati’. 16 kviz * lice, ta pa iz * liko, kar je sorodno z našim Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz samostalnikom lík. angleške quiz, ki pomeni isto kot naša, prvotno pa je bila le glagol s pomenom ‘spraševati’. lira Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta lajanje iz latinske lyra, ta pa iz grške lýra, ki je označevala Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ‘glasbilo s štirimi ali sedmimi strunami’. Grška lájati. beseda je verjetno izposojena iz nekega neznanega predantičnega sredozemskega jezika. lajati lišaj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lȁjati, ruska lájatь in Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, češka lát se je razvila iz 1200 let stare praslovanske srbska, bosanska, črnogorska lȉšāj in ruska lišáj, * lajati, ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz ki pomenijo isto kot naša, in češka lišej, ki pomeni 5000 let starega praindoevropskega korena * lah -, ki ‘nočni metulj, vešča’, se je razvila iz 1200 let stare 2 je posnemal pasje lajanje in neartikulirane človeške praslovanske * lišajь, ki je pomenila ‘srbeče vnetje glasove. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje kože’. Izpeljana je iz pridevnika * lixъ, ki je pomenil besede: litovska lóti, latvijska lãt, staroindijska ‘preostal, lih’ in ‘slab’. Beseda je prvotno pomenila rā́yati in albanska leh, ki vse pomenijo ‘lajati’, pa *‘ostanek (bolezni na koži)’ ali pa *‘nekaj slabega’. tudi armenska lam, ki pomeni ‘jokam’, in staroirska Sožitja alg in gliv je po kožnem lišaju poimenovano líid, ki pomeni ‘pritožuje se’. drugotno zaradi podobnosti. leča lomiti Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska lȇća in staroruska ljača se srbska, bosanska, črnogorska lòmiti, ruska lomítь je razvila iz 1200 let stare praslovanske * lęt'a, ki in češka lomit se je razvila iz 1200 let stare je pomenila isto kot naša. Ta je prevzeta iz nekega praslovanske * lomiti, ki je pomenila isto kot naša. jezika, iz katerega je prevzeta tudi latinska lens, Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega starovisokonemška linsa, nemška Linse, angleška korena * lemH-, ki je pomenil ‘lomiti, drobiti’. Iz lens, latvijska lȩ̃šis in verjetno tudi grška láthyros, tega praindoevropskega korena so se mdr. razvile ki vse označujejo isto stročnico. Pomen ‘prozorno še naslednje besede: litovski lìmti in lamìnti, ki telo z eno ali več krivimi ploskvami’ je nastal v 18. pomenita ‘zmečkati, pomečkati’, grška nōlemés, ki stoletju zaradi podobnosti z obliko lečnega zrna. pomeni ‘neutruden’, srednjeirska lem, ki pomeni ‘neumen, nesposoben’, staronordijska lami, leska starovisokonemška in nemška lahm, ki pomenijo ‘hrom’, prvotno ‘polomljen’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska lijéska, srbska léska in lomljenje češka líska, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * lěska. Morda je Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola sorodna z litovsko lazdà in albansko lajthí, ki prav lomíti. tako pomenita ‘leska’, ter hetitsko alkištan-, ki pomeni ‘veja’, ali pa je kakor samostalnik lés, ki je lončar prvotno pomenil ‘gozd’, tvorjena iz 5000 let starega Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, praindoevropskega korena * leg'-, ki je pomenil srbska, bosanska, črnogorska lònčār, ki pomenijo ‘upogibati se’. isto kot naša, je izpeljana iz besede, iz katere se je razvila naša lônec. lice Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, lončarstvo srbska, bosanska, črnogorska líce, ki pomeni ‘obraz’ Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška in ‘oseba’, ruska licó in češka líc, ki pomenita ‘lice, lončárstvo, ki pomeni isto kot naša, je izpeljana iz obraz’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske samostalnika lončár. 17 lonček mavec Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica Beseda je domačega izvora. Nekdaj se je zapisovala samostalnika lônec. málec. Njen izvor ni dokončno pojasnjen. Morda je izpeljanka iz glagola málati v pomenu ‘pleskati’, lonec morda je nastala iz * maltec in je izpeljanka iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, samostalnika málta. srbska, bosanska, črnogorska lònac se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * lonьcь, ki je pomenila mevža ‘glinen lonec, glinena skleda’. Nadaljnje sorodstvo Beseda je domačega izvora. Njen izvor ni dokončno in prvotni pomen nista zanesljivo pojasnjena. pojasnjen. Verjetno je nastala iz * melža, kar bi bila izpeljanka iz mél v pomenu ‘mivka’. Če je domneva loputa pravilna, je beseda prvotno pomenila *‘(kakor Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz medmeta mivka) droben, mehek, nepomemben človek’. Iz iste lòp, ki posnema glas pri udarcu na plosko, ali iz slovanske besede je izpeljana tudi ruska meljuzgá, ki glagolov lôpiti, lôpniti v pomenu ‘udariti’, ki sta pomeni ‘otročad, drobne ribe, nepomembni ljudje’. prav tako izpeljana iz tega medmeta. mikroskop luknjica Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica nemške Mikroskop, ta pa iz francoske microscope, samostalnika lúknja. ki pomeni isto kot naša. Zložena je iz grškega pridevnika mīkrós v pomenu ‘majhen, droben’ in macesen samostalnika skopós v pomenu ‘oglednik, stražar’. Njen prvotni pomen je torej ‘ki gleda, opazuje Beseda je verjetno domačega izvora. Tako kot majhne, drobne stvari’. narečno hrvaška macesen je verjetno sestavljena iz predpone ma-, ki (kakor v besedi maklén) pomeni močeril ‘nepravi’, v drugem delu pa je mogoče videti slovansko besedo sosna v pomenu ‘bor’. Njen Beseda je domačega izvora. Verjetno je izpeljana iz prvotni pomen je verjetno *‘nepravi bor’. samostalnika móča. malček mojstrica Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pozabljenega samostalnika * malec, ki je izpeljan je samostalnika mójster. iz pridevnika máli, kakor je npr. iz pridevnika bél izpeljan samostalnik bélec, katerega manjšalnica je mojstrovina bélček. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika mójstrov, ta pa iz samostalnika mójster. malta Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta iz moker italijanske malta, ki se je razvila iz latinske maltha v Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, pomenih ‘iz žganega apna in svinjske masti narejen srbska, bosanska, črnogorska mȍkar, ruska mókryj kit za zatesnjevanje vodovoda’ in ‘zmes voska in in češka mokrý, ki pomenijo isto kot naša, se je smole’. Latinska beseda je prevzeta iz grške málthē, razvila iz 1200 let stare praslovanske * mokrъ, ta ki je pomenila približno to, kar je pomenila latinska. pa iz 5000 let stare praindoevropske * makro-, ki je tvorjena iz korena * mak- ‘moker, vlažen’. Iz istega marljiv korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: litovske Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška makõnė, ki pomeni ‘luža’, makénti, ki pomeni ‘bresti màrljiv se je razvila iz starejše * marl'ivъ. Izpeljana po blatu’, maklỹnė, ki pomeni ‘blato’, latvijske je iz glagola mariti, ki pri nas in v hrvaščini pomeni apmàktiês, ki pomeni ‘pooblačiti se’, mãkuônis, ki ‘zanimati se za koga, skrbeti za koga’. Pridevnik pomeni ‘temen oblak, pooblačitev’, armenska mōr, marljív je torej prvotno pomenil ‘ki ga zanima, ki pomeni ‘umazanija, močvirje’, in albanska makë, skrbi’, tj. ‘ki mu je mar’. ki pomeni ‘opna, mrena na tekočini’. 18 mokrota nagrmaditi Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz srbska, bosanska, črnogorska mokròta, mokròća, predpone na- in glagola grmáditi. ruska mokróta in češka mokrota se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * mokrota, ki je izpeljana iz napadalec pridevnika, ki se ohranja v našem móker. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola napásti. motika Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, napadalka srbska, bosanska, črnogorska mòtika, ruska motýga Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz in češka motyka se je razvila iz 1200 let stare samostalnika napadálec. praslovanske * motyka, ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega napovedovalec korena * mat-, ki je pomenil ‘motika, tolkač’, in iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola besede: staroindijska matyá- v pomenu ‘brana’, napovedováti. starovisokonemška madela v pomenu ‘plug’, latinska mateola, ki pomeni ‘orodje za kopanje’ in iz katere napovedovalka je tvorjena mattiuca v enakem pomenu. Iz te latinske Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz besede je prevzeta staroangleška mattoc, iz katere samostalnika napovedoválec. se je razvila današnje angleška mattock, ki prav tako pomeni ‘motika’. natakar nabrusiti Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola natákati. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone na- in glagola brúsiti. natakarica nadarjen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika natákar. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola nadaríti, ki je pomenil ‘obdariti’. Njen prvotni natočiti pomen je torej ‘obdarjen (s sposobnostmi, talenti)’. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz nadarjenost predpone na- in glagola točíti. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je nauk izpeljana iz pridevnika nadárjen. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola nadstropje naučíti in torej prvotno pomeni ‘kar se naučimo’. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz nazdraviti samostalnika stròp in prvotno pomeni ‘prostor nad stropom’. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone na- in glagola zdráviti, s čimer je mišljeno naglušen ‘dvigniti kozarec s pijačo in piti na zdravje’. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je nem izpeljana iz pridevnika nágluh, ki je prav tako pomenil ‘naglušen’, ta pa je sestavljen iz predloga Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, na- in pridevnika glúh. bosanska, črnogorska nijȇm, srbska nȇm, ruska nemój in češka němý se je razvila iz 1200 let stare nagnusen praslovanske * němъ, ki je pomenila isto kot naša. Verjetno je nastala iz starejše * mēmo-, ki se ohranja Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je v istopomenskem latvijskem pridevniku mḕms. sestavljena iz predpone na- in pridevnika gnúsen. Prvotno je domnevno posnemala neartikulirane 19 glasove nemih ljudi in ljudi s težjimi govornimi obed težavami. Beseda je domačega izvora. Kakor hrvaška, nenaden bosanska, črnogorska òbjed, srbska òbed, ruska obéd in češka oběd, ki vse pomenijo približno isto Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske srbska, bosanska, črnogorska nȅnādan, ki pomeni * obědъ, ki je sestavljena iz predpone ob- in isto kot naša, je sestavljena iz nikalnice nè in samostalnika * ědъ v pomenu ‘hrana, jed’. Tvorjena izpeljanke iz samostalnika náda v pomenu ‘upanje, je iz 5000 let starega praindoevropskega korena pričakovanje’. Njen prvotni pomen je torej *‘ki ga * h ed- v pomenu ‘jesti’, iz katerega sta mdr. tvorjeni ne pričakujemo’. 1 tudi naši besedi jéd in jésti. nenadno obedovati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, pridevnika nenáden. bosanska, črnogorska òbjedovati, srbska òbedovati in češka obědovat, ki pomenijo isto kot naša, je noj izpeljana iz samostalnika obèd. Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške nȏj, kar v narečjih in narodnih pripovedkah obletnica pomeni le ‘neka velika tuja ptica’, saj noji ne živijo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz na ozemlju, na katerem živimo Slovani. Beseda je pridevnika obléten, ta pa iz predložne zveze ob létu verjetno sorodna s cerkvenoslovansko besedo inogъ, v pomenu ‘istega dne v letu’. Njen prvotni pomen ki pomeni ‘divji prašič’, in češko noh, ki pomeni je torej ‘kar se zgodi (ali praznuje) vsako leto istega ‘bajeslovno bitje krilati lev’. Ta je izpeljana iz 1200 dne’. let starega praslovanskega števnika in pridevnika * jinъ, ki je pomenil ‘eden’ in ‘edin’. Njen prvotni obličje pomen je torej *‘sam živeči’. Beseda je domačega izvora. Tako kot nosorog cerkvenoslovanska obličije, ki pomeni ‘postava, podoba’, in češka obličej, ki pomeni ‘obraz, lice’, se Beseda je domačega izvora. Zložena je iz je razvila iz 1200 let stare praslovanske * obьličьje, samostalnikov nós in róg. Prvotno pomeni ‘ki ima na ki je prvotno pomenila ‘kar je ob licu’. Tvorjena je nosu rog’. Nastala je po zgledu grške rhīnókeros (ta iz predpone ob- in izpeljanke iz samostalnika, ki se je prevzeta v latinsko rhīnocerōs in iz te v angleško ohranja v našem líce. rhinoceros), ki prav tako pomeni ‘nosorog’ in ki je zložena iz grškega samostalnika rhís (rodilnik obrt se glasi rhīnós), ki pomeni ‘nos’, in izpeljanke iz samostalnika kéras, ki pomeni ‘rog’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška òbrt, ki pomeni isto kot naša, je izpeljana iz glagola, ki se novec ohranja v hrvaškem òbrtati ‘obračati, vrteti’. Njen prvotni pomen je torej *‘obrat, obračanje, vrtljaj’. Beseda je domačega izvora. Kakor hrvaška nòvac, Beseda je sorodna z našimi obrníti, obràt, vrtéti in ki pomeni ‘denar’, je izpeljana iz pridevnika nôv. mnogimi drugimi. Njen prvotni pomen je ‘nov kovanec’, namreč nov v odnosu do denarja, ki je bil v obtoku pred njim. obrten obdariti Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju pomeni ‘spreten’. Izpeljana je iz samostalnika obŕt. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone ob- in glagola daríti v pomenu ‘darovati’, obrtnica ki je izpeljan iz samostalnika dár. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz obdarovati samostalnika obrtník. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone ob- in glagola darováti. 20 obrtnik oprema Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je samostalnika obŕt. izpeljana iz glagola oprémiti. odslužiti opremiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška predpone od- in glagola služíti. Njen prvotni pomen oprémiti, ki pomeni isto kot naša, se je razvila je ‘prenehati služiti’. iz * oprěmiti v pomenu ‘pripraviti za pot’, ki je sestavljena iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola odzdraviti * prěmiti v pomenu ‘usmerjati (naravnost naprej)’. Beseda je domačega izvora. Tvorjena je iz glagola Glagol je izpeljan iz pridevnika, ki se ohranja v pozdráviti tako, da je namesto predpone po- danes pozabljenem prém, ki pomeni ‘usmerjen uporabljena predpona od-, ki nakazuje odgovor, naravnost naprej’ in iz katerega je izpeljan tudi naš odziv. samostalnik prémica. ogledalo oropati Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz je izpeljana iz glagola oglédati, ki je sestavljen iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola rópati. predpone o-, nastale iz ob-, in glagola glédati. oskrba okvir Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz oskrbéti. hrvaške òkvīr, ki pomeni isto kot naša, prvotno pa je pomenila ‘okvir, na katerega napnejo živalsko kožo, oskrbnica da jo sušijo ali čistijo’. Izpeljana je iz hrvaškega Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz narečnega glagola okvíriti v prvotnem pomenu samostalnika oskrbník. ‘narediti okvir okrog kože’, ki je izpeljan iz besede, prevzete iz neke romanske, ki se je razvila iz latinske oskrbnik corium v pomenu ‘odrta živalska koža’. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola oskrbéti. okvirček Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica otožen samostalnika okvír. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȍtūžan, ki pomeni omožiti se ‘otožen’ in ‘razžaluščujoč’, se je razvila iz prvotne Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz * otǫžьnъ, izpeljanke iz glagola * otǫžiti v pomenu predpone o-, nastale iz ob-, glagola možíti se. ‘razžalostiti’, ki je sestavljen iz predpone ob- in glagola * tǫžiti v pomenu ‘tožiti, pritoževati se, biti opna nezadovoljen, žalosten’. Ta glagol je izpeljan iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, samostalnika * tǫga v pomenu ‘žalost’. srbska, bosanska in črnogorska ȍpna, ki pomeni isto kot naša, se je razvila iz * opьna, izpeljanke iz otožnost 1200 let starega praslovanskega glagola * opęti, ki Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je je pomenil ‘opeti, pripeti, napeti’. Ta je sestavljen izpeljana iz pridevnika otóžen. iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola * pęti, ki je pomenil ‘napenjati’ in se ohranja v naših otročji predponskih glagolih na-péti, za-péti, pri-péti, Beseda je domačega izvora. V starejšem jeziku od-péti idr. Beseda je prvotno označevala napeto pomeni tudi ‘otroški’. Izpeljana je iz samostalnika kožo, napeto membrano, npr. na bobnu. otròk. 21 ovinek ‘glinast vrč z ročaji’, ta pa je verjetno egipčanskega Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz izvora. pozabljenega glagola * oviniti v pomenu ‘zaviti, ukriviti’, ki je izpeljan iz oviti, ta pa je sestavljen iz peresnica predpone o-, nastale iz ob-, in glagola víti v pomenu Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz ‘zvijati, zavijati’. Beseda torej prvotno pomeni ‘kar pridevnika perésen, ta pa iz samostalnika peró. je ovito, kjer se cesta ovije, kjer zavije’. Beseda je prvotno pomenila ‘škatla za shranjevanje peres’. Nekdaj namreč niso pisali s svinčniki, temveč past s priostrenimi (navadno gosjimi) peresi, ki so jih Beseda je domačega izvora. Tako kot narečno ruska pomakali v črnilo. pástь in češka past, ki pomenita isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * pastь, ki pesa je pomenila ‘jama, ki jo izkopljejo z namenom, da Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta vanjo pade, se ujame divja žival’. Izpeljana je iz iz starovisokonemške bieʒa v bavarski izreki pieʒa, glagola pásti in torej prvotno pomeni *‘padanje’. ki je prevzeta iz latinske bēta in pomeni isto kot naša. pastirica Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je peščica izpeljana iz samostalnika pastír. Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika pést. pastorek Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je piškot izpeljan iz samostalnika pástorka. Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta iz avstrijsko nemške Piskotte, ta pa iz italijanske pastorka biscotto v pomenu ‘piškot’ in ‘prepečenec’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Italijanska beseda se je razvila iz latinske biscoctus, srbska, bosanska, črnogorska pȁstōrka, ki pomeni ki pomeni ‘dvakrat pečen’. Izvorno je sklop iz isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare latinskega števnika bis v pomenu ‘dvakrat’ in praslovanske * pastorъka. Sestavljena je iz predpone deležnika coctus, ki pomeni ‘kuhan, pečen’. Piškot * pa- v pomenu ‘nepravi’ in samostalnika, ki je je poimenovan kot ‘dvakrat pečen’ zato, ker je pečen tvorjen iz praindoevropskega * dhugh ter- v pomenu do trdega in ne tako kot kruh, ki ima mehko sredico. 2 ‘hči’. Njen prvotni pomen je torej ‘neprava hči’. pladenj pav Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je prevzeta iz furlanske plàdine, ki se je razvila iz neke prevzeta iz neke romanske besede, ki se je razvila iz latinske besede, ki je prevzeta iz grške pláthanon latinske pāvus, ki prav tako pomenita ‘pav’. Latinska v pomenu ‘okrogla plošča za mesenje testa’. Grška beseda je kakor grška taṓs, ki tudi pomeni ‘pav’, beseda je izpeljana iz glagola plássō, ki pomeni verjetno prevzeta iz nekega antičnega vzhodnega ‘gnetem, mesim’. jezika. Domovina pava je namreč vzhodna Indija. plah pavji Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz srbska, bosanska, črnogorska plȁh, ki pomeni samostalnika páv. ‘plah’ in ‘hiter, silen, deroč, viharen, vetrnjaški’, makedonska plah, ki pomeni isto kot naša, in češka pehar plachý, ki pomeni ‘plah, negotov’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * polxъ, ki je pomenila Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta ‘plašen, vznemirjen’. Beseda je tvorjena iz 5000 iz starovisokonemške behhari, ki pomeni ‘čaša, let starega praindoevropskega korena * pel-, ki kupa, skodela’. Nemška beseda je prek latinščine je pomenil ‘vznemirjati’. Iz tega korena so mdr. prevzeta in prilagojena iz grške bĩkos, ki pomeni tvorjene še naslednje besede: gotska us-filma, ki 22 pomeni ‘prestrašen’, staronordijski fǽla ‘prestrašiti’ plemiški in felms-fullr ‘prestrašen’ ter staroangleška ealfelo ‘strašen’. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika plémič. plaho plemkinja Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika pláh. Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške plȅmkinja, ki pomeni isto kot naša in je plahost izpeljana iz iste besede kot samostalnik plȅmić, iz katerega je prevzet naš plémič. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika pláh. plemstvo plastelin Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške plèmstvo, ki pomeni isto kot naša in je Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta izpeljana iz iste besede ko samostalnik plȅmić, iz iz nemške Plastilin ali italijanske plastilina, ki katerega je prevzet naš plémič. pomenita isto kot naša. V 19. stoletju je izpeljana iz grškega pridevnika plastós v pomenu ‘upodobljen’. plesišče Ta snov je tako poimenovana zato, ker se iz nje lahko oblikujejo podobe. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola plesáti. plašen ploha Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola plašíti, ki je izpeljan iz Beseda je domačega izvora. Tako kot narečno pridevnika pláh. hrvaška plȍha in podobno kot kašubska płošava, ki pomenita isto kot naša, je izpeljana iz 1200 plašno let starega praslovanskega glagola * plexati, ki je pomenil ‘liti, brizgati’. Ta glagol je tvorjen iz 5000 Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz let starega praindoevropskega korena * plek-, ki je pridevnika plášen. pomenil ‘tolči, tanjšati, udarjati na plosko’. plemenit plovilo Beseda je domačega izvora. Kakor hrvaška, srbska, Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je bosanska, črnogorska plemènit, ki pomeni isto izpeljana iz glagola plúti. kot naša, je izpeljana iz samostalnika plême. Njen prvotni pomen je torej *‘ki ima znano pleme’, pri plug čemer beseda pleme označuje starše, stare starše in še več rodov nazaj. Ljudje z znanim rodovnikom, Beseda je verjetno domačega izvora. Tako kot plemiči, so namreč veljali za bolj izobražene in bolj hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska plȕg, žlahtne od kmetov, tlačanov, ki o svojih prednikih, ruska plúg in češka pluh se je razvila iz 1200 let umrlih pred njihovim rojstvom, navadno niso vedeli stare praslovanske * plugъ, ki je verjetno tvorjena ničesar. iz 5000 let starega praindoevropskega korena * pleu̯- ‘premikati se, teči’. Manj verjetno je plemič prevzeta iz neke germanske besede, iz katere so se razvile naslednje besede: staronordijska plogr, Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta starovisokonemška pfluoc in iz te nemška Pflug iz hrvaške plȅmić, ki pomeni isto kot naša in je ‘plug’, srednjeangleška ploug in iz te angleška izpeljana iz samostalnika plȅme v pomenu ‘rod’. plough, plow, ki vse pomenijo isto kot naša. Njen prvotni pomen je *‘kdor ima znan rod, znane prednike’, tj. starše, stare starše in tako nazaj, kakor plužiti je prikazano v rodovniku. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska plȕžiti, ruska plúžitь in češka plužit, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * plužiti, ki je izpeljana 23 iz samostalnika * plugъ, iz katerega se je razvil naš posesati plúg. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz podboj predpone po- in glagola sesáti. Beseda je domačega izvora. Tako kot narečno posteljnina hrvaška pòdbōj, ki pomeni isto kot naša, je izpeljana iz glagola podbíti, ki je pomenil ‘spodaj pribiti, Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz utrditi, podložiti’. Današnji pomen ‘prečna greda nad pridevnika pósteljni, ta pa iz samostalnika póstelja. vrati, ki drži zid nad njo’ se je razvil iz prvotnega poškodovati ‘kar je spodaj pribito’. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz podeželje predpone po- in glagola škodováti. Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je potoček izpeljana iz besedne zveze po dežêli. Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica podeželski samostalnika pôtok. Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je potrpeti izpeljana iz besedne zveze po dežêli. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz podkev predpone po- in glagola trpéti. Beseda je domačega izvora. Prvotneje se je glasila potrpežljiv podkòv in je izpeljana iz glagola podkováti. Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej podkovati je izpeljana iz danes pozabljenega samostalnika Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz potŕpež, ki je pomenil ‘potrpežljivost’, ta pa iz predpone pod- in glagola kováti. Prvotno torej glagola potrpéti. pomeni ‘tolči, kovati spodaj’. potrpljenje poleno Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola Beseda je domačega izvora. Tako kot potrpéti po zgledu samostalnika trpljênje. starocerkvenoslovanska polěno, ruska poléno in povodec češka poleno, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * polěno. Izpeljana je Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej iz deležnika glagola * polěti v pomenu ‘goreti’. Njen je izpeljana iz glagola povodíti v pomenu ‘povesti, prvotni pomen je torej *‘kar gori’. popeljati’, ki je sestavljen iz predpone po- in glagola vodíti. Njen prvotni pomen je ‘vrvica, jermen, s poleti katero vodimo žival’, danes zlasti psa. Beseda je domačega izvora. Sklopljena je iz pozimi predložne zveze po léti s predlogom po v pomenu ‘v’, druga beseda pa je stari mestnik samostalnika Beseda je domačega izvora. Sklopljena je iz léto v starejšem pomenu ‘poletje’. Njen prvotni predložne zveze po zími s predlogom po v pomenu pomen je torej *‘v poletju’. ‘v’, druga beseda pa je mestnik samostalnika zíma. poparek požiralnik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola popáriti, ki je sestavljen iz predpone po- in glagola požírati. páriti v pomenu ‘obdelovati s paro’, ta pa je izpeljan iz samostalnika pára. požiranje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola požírati. 24 požirati ‘povzročati, da obstaja’. Njen prvotni pomen je torej Beseda je domačega izvora. Tako kot ruska požirátь *‘povzročiti, da gre skozi’. in češka požírat se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * požirati, ki je pomenila isto kot naša, preča izpeljanke iz * požerti, iz katere se je razvila naša Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prislova požréti. prék in prvotno pomeni *‘kar gre prek’, v primeru preče na glavi je to ‘razdelitev las, ki gre prek prababica temena, prek lasišča’. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pra-, ki označuje nekaj zelo starega, in prečka samostalnika bábica. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola préčiti v pomenu ‘prečkati’, ki je izpeljan iz prislova pradedek prék. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pra-, ki označuje nekaj zelo starega, in predica samostalnika dédek. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola prêsti. pramen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, predloga srbska, bosanska, črnogorska prȁmēn, ki pomeni isto Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola kot naša, poljska promień, ki pomeni ‘žarek, špica, predložíti. napera’, in češka pramen, ki pomeni ‘studenec’ in ‘pramen’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske prekuhati * pormy. Izpeljana je iz glagola * porti, ki je pomenil Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz ‘parati, cepiti, trgati’. Njen prvotni pomen je verjetno predpone pre- in glagola kuháti. *‘nekaj odtrganega, trak, proga’. prekuhavati prašič Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška prekúhati. pràščić, ki pomeni isto kot naša, se je razvila iz nekdanje * praščit'ь, ki je izvorno manjšalnica premoči samostalnika, iz katerega se je razvil naš prásec. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz prašiček predpone pre- v pomenu ‘bolj, več’ in glagola môči. Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica premožen samostalnika prášič. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola prašičji premôči in torej prvotno pomeni *‘ki premore’, tj. *‘ki je močnejši’. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika prášič. premoženje prebava Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola premôči v pomenu ‘imeti, posedovati’. Beseda je domačega izvora. Podobno kot hrvaška prȍbava, ki pomeni isto kot naša, je izpeljana iz prepelica glagola prebáviti. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, prebaviti srbska, bosanska, črnogorska prȅpelica in slovaška prepelica, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila Beseda je domačega izvora. Podobno kot hrvaška iz 1200 let stare praslovanske * perpelica, ta pa je pròbaviti je sestavljena iz predpone pre- v pomenu izpeljana iz medmeta * perpel, ki posnema prepeličji ‘skozi’ in glagola báviti v prvotnem pomenu glas. 25 preslica proizvajalec Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je srbska, bosanska, črnogorska prȅslica, ki pomeni izpeljana iz glagola proizvájati. isto kot naša, je izpeljana iz 1200 let stare praslovanske * pręslo, ta pa iz glagola * pręzti, ki proizvajanje se ohranja v našem prêsti. Njen prvotni pomen je Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je torej ‘priprava za predenje’. Poimenovanje njivske izpeljana iz glagola proizvájati. preslice s tem izrazom temelji na podobni obliki rastline s pripravo na kolovratu. proizvajati pridelati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola proizvêsti. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pri- in glagola délati. proizvesti pridelava Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek hrvaške proìzvesti iz ruske proizvestí, ki je Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpon pro-, ki pomeni ‘za’, iz-izpeljana iz glagola pridélati. in glagola vestí v pomenu ‘voditi’. Njen prvotni pomen je torej *‘voditi ven (iz proizvodnje) za pridelek (uporabnika)’. Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola pridélati. proizvod Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta pridelovalec iz hrvaške proìzvod, ki pomeni isto kot naša in je Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola proìzvesti v pomenu ‘proizvesti’. izpeljana je iz glagola pridelováti. Njen prvotni pomen je ‘kar je proizvedeno’. pridelovanje proizvodnja Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta pridelováti. iz hrvaške proizvòdnja, ki je izpeljana iz glagola proizvòditi v pomenu ‘proizvajati’. Njen prvotni pridelovati pomen je torej ‘proizvajanje’. Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je iz glagola pridélati. proso Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, prikolica srbska, bosanska, črnogorska prȍso, ruska próso Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz in češka proso se je razvila iz 1200 let stare hrvaške prìkolica, ki pomeni isto kot naša. Beseda praslovanske * prȍso, ki je pomenila isto kot naša. je sestavljena iz predpone pri- in izpeljanke iz Njen izvor in prvotni pomen nista znana. samostalnika kȍla v pomenu ‘voz’. Njen prvotni pomen je torej *‘kar je pri vozu’. prost Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, prod srbska, bosanska, črnogorska prȍst, ruska Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, prostój in češka prostý, ki pomenijo ‘preprost, srbska, bosanska, črnogorska prȗd in sprȗd, ki navaden, enostaven’, se je razvila iz 1200 let pomenita ‘prodnata tla na obali’, ruska prúd, ki stare praslovanske * prostъ, ki je domnevno pomeni ‘ribnik’, in češka proud, ki pomeni ‘tok’, se pomenila ‘prost, svoboden’ in drugotno je razvila iz 1200 let stare praslovanske * prǫdъ, ta ‘nesestavljen, navaden’. Razvila se je iz 5000 let pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega stare praindoevropske * prosth o-, ki je verjetno 2 korena * (s)prende/o-, ki je pomenil ‘hitro se sestavljena iz prislova * pro v pomenu ‘naprej, premikati’. spredaj’ in izpeljanke iz korena * stah - ‘stopiti, 2 stati’. Njen prvotni pomen je torej najverjetneje 26 *‘spredaj stoječ’. Iz tega pomena se je prek ‘vodilen’ besed Röhrel v pomenu ‘cevka’ in Kraut v pomenu lahko razvil slovanski ‘prost, svoboden’. ‘zel, rastlina’. Ali pa je prevzeta iz nemške besede Wegwarte, ki označuje rastlino s podobnimi listi, prostost namreč ‘cikorija, potrošnik’. Ta nemška beseda je Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz zložena iz samostalnika Weg, ki pomeni ‘pot’, in pridevnika pròst. glagola warten, ki pomeni ‘čakati’. Njen prvotni pomen je ‘ki čaka, raste ob poti’. ptič regratov Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ptȉć, ki pomenijo isto Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske samostalnika régrat. * pъtit'ь, ki je manjšalnica samostalnika * pъtъ. Iz ženske oblika * pъta je izpeljana manjšalnica renčati * pъtica, ki se ohranja v naši ptíca. Beseda je sorodna Beseda je domačega izvora. Verjetno se je razvila z latvijsko putns in litovsko paũkštis, ki prav tako iz nekdanje * vręčati, ki je sorodna z * vrǫkati, iz pomenita ‘ptič’. Tvorjena je iz 5000 let starega katere je razvila starejša češka vroukati, ki pomeni praindoevropskega korena * put-, ki je označeval ‘mrmrati, godrnjati, renčati, gruliti’. Sorodna je tudi majhna bitja in iz katerega so se mdr. razvile z * vьrčati, iz katere sta se razvili narečno slovenski še naslednje besede: litovska putýtis, ki pomeni hŕnčati in vŕnčati, ki pomenita ‘godrnjati’, pa tudi ‘majhna žival, teliček’, staroindijska putrá- in hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vr̀nčati, ki avestijska puϑra-, ki pomenita ‘sin, otrok’, oskijska pomeni ‘govoriti z jeznim glasom’. Nadaljnji izvor puklo-, ki pomeni ‘otrok’, in latinske putus ter puer v in prvotni pomen nista znana. pomenu ‘deček’, puella v pomenu ‘deklica’ in pullus v pomenu ‘mladič’. repa Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, ptiček srbska, bosanska, črnogorska rȅpa, ruska répa Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica in češka řepa se je razvila iz 1200 let stare samostalnika ptìč. praslovanske * rěpa, ki je pomenila isto kot naša. Razvila se je iz starejše * rēpā, iz katere se je razvila ptičji tudi starovisokonemška rāba, ki prav tako pomeni Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je isto kot naša. Iz sorodne praoblike * rāpā so se izpeljana iz samostalnikov ptìč in ptíca. razvile naslednje besede: litovska rópė, latinska rāpa, grška rhápys in starovisokonemška ruoba ter ravnilo iz te nemška Rübe, ki vse pomenijo ‘repa’. Izvor in prvotni pomen navedenih besed nista znana. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz danes pozabljenega glagola ravníti, ki rešitelj je pomenil ‘ravnati’, ta pa iz pridevnika ráven. Njen prvotni pomen je torej *‘orodje za ravnanje’. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola rešíti. razvedriti rešiteljica Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone raz- in glagola vedríti, ki je izpeljan iz Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika vêder. Njen prvotni pomen je torej samostalnika rešítelj. ‘razjasniti’, tj. ‘pregnati oblake’. rilček regrat Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica Beseda je tujega izvora, vendar njen izvor ni samostalnika rílec. dokončno ugotovljen. Prevzeta je v 18. stoletju ali prej, morda iz neke stare bavarske besede, iz rilec katere se je razvila današnja Röhrelkraut, ki prav Beseda je domačega izvora. Tako kot tako pomeni ‘regrat’. Ta je zložena iz nemških cerkvenoslovanska rylьcь, ki pomeni ‘motika’, in 27 poljska rylec, ki pomeni ‘dletce (za vrezovanje v rojiti kovino)’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * rylьcь, to pa je izpeljanka iz glagola * ryti, iz Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz katerega se je razvil naš ríti. Njen prvotni pomen je samostalnika ròj. torej *‘kar rije (po zemlji)’. rop riti Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, iz bavarsko srednjevisokonemške roup ‘rop’, iz srbska, bosanska, črnogorska rȉti, ruska rýtь in češka katere se je razvila današnja nemška Raub, ki prav rýt se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * ryti, tako pomeni ‘rop’. Germanska beseda je tvorjena iz ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 5000 let starega praindoevropskega korena * reu̯p-, let starega praindoevropskega korena * reu̯H-, ki je ki je pomenil ‘trgati, lomiti’. pomenil ‘riti, kopati, trgati, dreti, luščiti’, iz katerega ropar so mdr. tvorjene še naslednje besede: staronordijska rýja, ki pomeni ‘ovcam puliti volno’, litovska ráuti, Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta ki pomeni ‘puliti, skubsti, pleti’, latvijska raût, ki iz bavarsko srednjevisokonemške roupære, ki prav pomeni ‘puliti, grabiti’ in latinska ruere, ki pomeni tako pomeni ‘ropar’. Izpeljana je iz besede roup, iz ‘razriti’. katere smo prevzeli našo róp. rjoveti roparka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz rjúti. samostalnika rópar. rjuti ropati Beseda je domačega izvora. Tako kot Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je cerkvenoslovanska rjuti, staroruska ruti in izpeljana iz samostalnika róp. gornjelužiška ruć se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * r'uti, ki je pomenila približno rosa isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 let starega Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, praindoevropskega korena * h reu̯H-, ki je pomenil 3 srbska, bosanska, črnogorska ròsa, ruska rosá in ‘tuliti, kričati’ in iz katerega so mdr. tvorjene še češka rosa se je razvila iz 1200 let stare praslovanske naslednje besede: staroindijske ravati, ráuti, ruváti, * rosa, ki je pomenila isto kot naša in je dalje ki pomenijo ‘tuli, kriči’, in grška ōrýomai, ki pomeni sorodna z litovsko rasà, latvijsko rasa in latinsko ‘rjovim, javkam’. rōs, ki prav tako pomenijo ‘rosa’, in staroindijsko rasā́, ki pomeni ‘tekočina, tok’. Navedene besede roj so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, korena * h res-, ki je pomenil ‘teči (o tekočini)’. 1 srbska, bosanska, črnogorska rȏj, ruska rój in češka roj se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * rojь, rosen ta pa iz 5000 let stare praindoevropske Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, * h roi̯Ho-, ki je pomenila ‘tok, tek’. Beseda, iz 3 srbska, bosanska, črnogorska rȍsan, ruska rósnyj in katere se je razvila tudi staroindijska raya- ‘tok, češka rosný, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila tek, naglica’, je tvorjena iz korena * h rei̯H-, ki je 3 iz 1200 let stare praslovanske * rosьnъ. Izpeljana je pomenil ‘teči’ in iz katerega so tvorjene še naše iz samostalnika * rosa, iz katerega se je razvil naš besede rojiti, raj, reka in ríniti. rôsa. rojenica rositi Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz deležnika Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, rôjen glagola rodíti. Njen prvotni pomen je *‘ki je v srbska, bosanska, črnogorska ròsiti in češka rosit, zvezi z rojenim’. ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * rositi, izpeljanke iz samostalnika * rosa, iz katerega se je razvil naš rôsa. 28 rožmarin prav tako pomeni ‘sesati’. Tvorjena je iz 5000 let Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju je prevzeta starega praindoevropskega korena * seu̯k'-, ki je iz nemške roßmarinus, ta pa iz latinske rōsmarīnus, pomenil ‘sesati’, in iz katerega so mdr. tvorjene še ki prav tako pomeni ‘rožmarin’. Latinska besede je naslednje besede: latvijska sùkt, ki pomeni ‘sesati, sklopljena iz samostalnika rōs, ki pomeni ‘rosa’, precejati’, litovska suñkti, ki pomeni ‘stiskati, da in pridevnika marīnus, ki pomeni ‘morski’. Njen priteče sok, filtrirati’, latinski sūgere, ki pomeni prvotni pomen je torej *‘morska rosa’. ‘sesati’, in sūcus, ki pomeni ‘sok’, staronordijska súga, ki pomeni ‘sesati’, staroangleška sūcan in iz te rumenjak angleška suck ter starovisokonemška sūgan in iz te nemška saugen, ki vse pomenijo ‘sesati’. Beseda je domačega izvora. V 18 stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika rumèn. siromak samokolnica Beseda je domačega izvora. Prvotneje se je glasila siromah. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je črnogorska siròmāh in narečno ruski siromáxa in izpeljana iz danes zastarelega pridevnika samokólen siromá, ki pomenijo isto kot naša, je nastala iz 1200 v pomenu ‘ki ima samo eno kolo’, ki je zložen iz let stare praslovanske * siromaxъ. Izpeljana je iz zaimka sám in samostalnika koló. tedanjega pridevnika * siromъ, ki je pomenil ‘reven, siromašen’, ta pa je soroden s pridevnikom * sirъ, ki samostan je pomenil ‘osirotel, sam’ in iz katerega je izpeljana Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena beseda siróta. iz zaimka sám in samostalnika stán v pomenu ‘bivališče’. Prvotno je označevala bivališče meniha sirota puščavnika, ki je dejansko živel sam. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska siròta, ruska sirotá sedlo in poljska sierota se je razvila iz 1200 let stare Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, praslovanske * sirota, ki je prvotno pomenila srbska, bosanska, črnogorska sèdlo, ruska sedló *‘osirotelost, osamelost’. Izpeljana je iz pridevnika in češka sedlo se je razvila iz 1200 let stare * sirъ, ki je pomenil ‘osirotel, osamel’, in se ohranja praslovanske * sedъlo. Tvorjena je iz 5000 let starega npr. v ruskem síryj v enakem pomenu. Ta pridevnik praindoevropskega korena * sed- ‘sedeti’, iz katerega je tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega sta poleg naše sedéti tvorjeni še naslednji pomensko korena * k'ei̯-, iz katerega so mdr. tvorjene še bližnji besedi: latinska sella ‘stol, sedlo’ in gotska naslednje besede: litovska šeirỹs, ki pomeni sitls ‘sedež’. Sosednji Germani so sprva jahali brez ‘vdovec’, šeirė̃, ki pomeni ‘vdova’, in avestijska sedla, ki so ga spoznali šele pri Slovanih in od njih saē-, ki pomeni ‘osirotel’. prevzeli tudi besedo. Iz praslovanske * sedula so tako prevzeli besedo, ki se ohranja v starovisokonemški sirotica sattul, iz katere se je razvila nemška Sattel, Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica staronordijski sǫðull in staroangleški sadol, iz katere samostalnika siróta. se je razvila angleška saddle, ki vse pomenijo isto kot naša. sklatiti sesalnik Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola klatíti. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola sesáti. skodelica sesati Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika skodéla, ki se je razvil iz * skǫděla, Beseda je domačega izvora. Tako kot danes redka ta pa je v srednjem veku prevzet iz neke romanske hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sȁti, ki besede, ki se je razvila iz latinske scutella v jo je zamenjala izpeljanka sȉsati, ruski sosátь, pomenu ‘skodelica’. Latinska beseda je manjšalnica ssátь in češka sát, ki pomenijo isto kot naša, se je samostalnika scutra, ki pomeni ‘plitva posoda, razvila iz 1200 let stare praslovanske * sъsati, ki skleda’. 29 skovati slepota Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz predpone z- in glagola kováti. pridevnika slép. skuhati slikarski Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je predpone z- in glagola kúhati. izpeljana iz samostalnika slikár. skuta slon Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju ali prej Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, je prevzeta iz neke romanske besede, sorodne bosanska, črnogorska slȍn, ruska slón in češka s furlansko scòta, scuète, ki pomeni ‘skuta’, in slon, ki pomenijo isto kot naša, je v srednjem veku italijansko scotta, ki pomeni ‘sirotka’, ki se je razvila prevzeta iz nekega turškega jezika, v katerem aslan iz latinske excocta, ki prvotno pomeni *‘pokuhana, in arslan pomeni ‘lev’. Pri nas se je preoblikovala s kuhanjem raztopljena’. Izvorno je namreč trpni po glagolu slonéti, ker srednjeveške knjige opisujejo deležnik latinskega glagola excoquere, ki pomeni slona kot žival, ki spi naslonjena na drevo. Pomen ‘s kuhanjem raztopiti, pokuhati’ in je sestavljen se je lahko iz ‘lev’ spremenil v ‘slon’ zato, ker so iz latinske predpone ex v pomenu ‘iz’ in glagola Slovani obe živali poznali le po pripovedovanju. coquere, ki pomeni ‘kuhati’. slonček skuten Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika slôn. samostalnika skúta. slonica slama Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, samostalnika slon. srbska, bosanska, črnogorska slȁma, ruska solóma in češka sláma, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila slonji iz 1200 let stare praslovanske * solma, ta pa iz 5000 Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz let stare praindoevropske * k'olh mah , ki je izpeljana 2 2 samostalnika slon. iz * k'olh mo-. Ta se ohranja v grški kálamos, ki 2 pomeni ‘bilka, slama, steblo, pisalni trs’, latinski sluh culmus, ki pomeni ‘slama’, starovisokonemški Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, hal(a)m, nemški Halm, staronordijski halmr, srbska, bosanska, črnogorska slȗh, ruska slúx in staroangleški healm, ki vse pomenijo ‘bilka, češka sluch, ki pomenijo ‘sluh’ in ‘posluh’, se je slamica’, latvijski sal̃ms in staropruski salme, ki razvila iz 1200 let stare praslovanske * sluxъ, ki pomenita ‘slama’. Tvorjene so iz korena * k'el(h )-, je prvotno pomenila ‘sluh, poslušanje’, ta pa iz 2 ki je pomenil ‘slamica, bilka’. 5000 let stare praindoevropske * k'leu̯so-, iz katere sta se razvili še avestijska sǝraoša-, ki pomeni slamnik ‘pokorščina’, in staroangleška hlēor, ki pomeni Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je ‘lice’. Tvorjena je iz korena * k'leu̯s- ‘slišati, izpeljana iz samostalnika sláma. poslušati’, iz katerega so tvorjeni tudi naši glagol slíšati, slúšati in poslúšati. slep služabnica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska slijȇp, srbska slȇp, ruska Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je slepój in češka slepý se je razvila iz 1200 let stare izpeljana iz samostalnika služábnik. praslovanske * slěpъ, ki je prav tako pomenila ‘slep’. Njen izvor in prvotni pomen nista znana. služabnik Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz starejše * služьbьnikъ, izpeljanke iz 1200 let starega 30 praslovanskega samostalnika * služьba, iz katerega razvile še naslednje besede: staroindijska snuṣā́, se je razvil naš slúžba. Njen prvotni pomen je torej starovisokonemška snora in snur(a) ter iz te starejše ‘ki je v zvezi s službo’, namreč ‘ki ima službo’. nemška Schnur, staroangleška snoru, latinska nurus, grška nyós in armenska nu, ki vse pomenijo ‘snaha’. služinčad Verjetno je tvorjena iz korena * sneu̯-, ki je pomenil Beseda je domačega izvora. Po zgledu istopomenske ‘vezati’. Njen prvotni pomen je torej verjetno *‘tista, zastarele družinčád je izpeljana iz samostalnika ki veže, povezuje (dve družini)’. slúga. solata služkinja Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz neke romanske besede, verjetno furlanske iz hrvaške slȕškinja, ki je izpeljana iz samostalnika salate, ki se je razvila iz srednjeveškolatinske slúga. (in)salata v pomenu ‘s soljo in kisom začinjena različna zelenjava, solata’. Njen prvotni pomen je smetana *‘osoljena’. Izpeljana je iz srednjeveškolatinskega glagola insalare ‘osoliti’, ki je sestavljen iz Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna latinskega predloga in ‘v’ in izpeljanke iz hrvaška smȅtana, ruska smetána in češka smetana, samostalnika sal, ki pomeni ‘sol’. ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * sъmetana, ta pa iz * sъmętana, ki solaten je izpeljana iz trpnega deležnika glagola * sъmętati v pomenu ‘zžvrkljati’. Njen prvotni pomen je torej Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz *‘kar je zžvrkljano, zmeteno’. samostalnika soláta. smetanov solina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju ali prej je samostalnika smétana. prevzeta iz italijanske salina, ki pomeni isto kot naša. Ta se je razvila iz latinske salīna v enakem smola pomenu, izpeljanke iz latinskega samostalnika sal v pomenu ‘sol’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska smòla, ruska smolá spominčica in češka smůla, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * smola, ta pa Beseda je domačega izvora. Prvotno se je glasila je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega spominščica. Izpeljana je iz pridevnika spomínski, ta korena * (s)mel- v pomenu ‘počasi goreti, tleti’. Iz pa iz samostalnika spomín. Po ljudskem verovanju istega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: je namreč šopek spominčic skrivnostno vplival na litovski smelà, ki pomeni ‘smola’, in smil̃kti, ki tistega, ki ga je nosil, in ga spominjal na osebo, ki pomeni ‘tleti, kaditi se’, latvijska smȩls, ki pomeni mu ga je dala. ‘smolnat les’, srednjeangleška smolder, ki pomeni ‘dim’, in srednjeirske smál, smól, smúal, ki pomenijo spomladi ‘ogenj, žar, pepel’. Beseda je domačega izvora. Sklopljena je iz zaimka s, ki je pomenil ‘ta’, in mestnika samostalnika smrček pomlád. Njen prvotni pomen je torej *‘v tej Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je pomladi’. Isti s na začetku ali koncu besede mdr. izpeljana iz glagola smŕkati. vsebujejo še naslednji izrazi: sinóči in snóči ‘v tej noči’, zvečér ‘ta večer’, létos ‘v tem letu’, dánes ‘v snaha tem dnevu’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srnjak srbska, bosanska, črnogorska snàha in ruska snoxá, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je stare praslovanske * snъxa, ta pa iz 5000 let stare izpeljana iz samostalnika sŕna. praindoevropske * snuso-, iz katere so se mdr. 31 steklenička suhljat Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika stekleníca. pridevnika súh. stenski svinčnik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika sténa. samostalnika svínec. Pred iznajdbo današnjega svinčnika z grafitnim vložkom so namreč uporabljali stopalo paličice iz svinca ali svinčenih zlitin, s katerimi se je Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je tudi dalo pisati na papir. izpeljana iz glagola stópati, ta pa iz stopíti. svizec stvor Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola srbska, bosanska, črnogorska svízac in podobno kot stvóriti v pomenu ‘narediti, ustvariti’, ki je po slovaška svišt' , ki pomenijo isto kot naša, je izpeljana cerkvenoslovanskem zgledu sestavljen iz predpone iz 1200 let starega praslovanskega glagola * svizati, s- in glagola tvóriti v pomenu ‘delati’. Njen prvotni ki je pomenil ‘žvižgati’. Svizec namreč opozori pomen je torej *‘kar je narejeno, ustvarjeno’. druge pripadnike kolonije na nevarnost z dolgim žvižgom. suh šara Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska sȗh, srbska sȗv, ruska suxój Beseda je domačega izvora. Verjetno je izpeljana in češka suchý, ki pomenijo isto kot naša, se je iz glagola šáriti v pomenu ‘brskati’. Njen prvotni razvila iz 1200 let stare praslovanske * suxъ, ki je pomen je torej verjetno *‘brskanje’, tj. *‘stvari, po prvotno pomenila ‘suh, ne moker’, ta pa iz 5000 katerih brskamo, kadar kaj iščemo’. let stare praindoevropske * h sou̯so-. Iz te so se 2 mdr. razvile še naslednje besede: litovska saũsas ščit in latvijska sàuss, ki prav tako pomenita ‘suh’, Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, staroindijska śoṣa-, ki pomeni ‘izsušujoč’, grški srbska, bosanska, črnogorska štȋt, ruska ščít in češka haũos in aũos, ki pomenita ‘suh’, staroangleška štít, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 sēar, srednjespodnjenemška sôr in norveška let stare praslovanske * ščitъ, ta pa iz 5000 let stare søyr, ki prav tako pomenijo ‘suh’. Tvorjena je iz praindoevropske * skei̯to-, iz katere so se razvile še praindoevropskega korena * h seu̯s- v pomenu naslednje besede: staroirska scíath, starobretonska 2 ‘sušiti se’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje scoit in iz te bretonska scoed, ki prav tako pomenijo besede: staroindijska śúṣyati ‘suši se, vene’, ‘ščit’. Iz sorodne praindoevropske besede * skoi̯to- avestijski haošātaē- ‘izsušiti’ in huška- ‘suh’, sta se razvili latinska scūtum in staropruska staytan starovisokonemška sōrēn ‘sahniti, veneti’, latinski v enakem pomenu. Vse navedene besede so tvorjene sūdus ‘suh, vroč’ in sūdum ‘jasno vreme’, grška iz 5000 let starega praindoevropskega korena * skei̯t-, haũō in albanska thaj, ki pomenita ‘sušim’. Pomen ki je pomenil ‘rezati, cepiti’. Beseda ščít je prvotno ‘mršav, ne debel’ se je iz prvotnega ‘ne moker’ lahko verjetno pomenila ‘odrezana deska’. Iz istega korena razvil zato, ker imajo posušene stvari, npr. posušeno je tvorjena tudi staronordijska skíð, ki pomeni sadje, manjšo prostornino kot sveže, mokre. ‘poleno’ in ‘smučka’, in iz katere sta prevzeti angleška ski ter nemška Schi v pomenu ‘smučka’. suhljad Beseda je domačega izvora. Prvotneje se je glasila ščititi sehljád in je izpeljana iz deležnika sáhel v pomenu Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je ‘suh, izsušen’ glagola sahníti, ki se je prvotneje izpeljana iz samostalnika ščít. glasil sehníti. ščitnik Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika ščít. 32 šipa tabornik Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je iz bavarsko starovisokonemške schīpa, iz katere izpeljana iz samostalnika tábor. Prvotno je pomenila se je razvila današnje nemška Scheibe, ki pomeni ‘branitelj tabora’. ‘plošča, šipa’ in ‘rezina, kolut’. Nemška beseda je prvotno verjetno pomenila ‘od debla odžagan kolut’. taborski Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz korena * skei̯-, ki je pomenil ‘rezati, ločevati, cepiti’. samostalnika tábor. škodovati tajnica Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika škóda. izpeljana iz samostalnika tájnik. škorenjček tajnik Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta samostalnika škórenj. iz hrvaške tȃjnīk, ki pomeni isto kot naša. Izpeljana je iz hrvaškega pridevnika tȃjnī, ki pomeni ‘tajen, številčnica skriven’. Tajnik je torej prvotno ‘zaupni uslužbenec, Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ki pozna skrivnosti svojega delodajalca ali je izpeljana iz pridevnika števílčen, ta pa iz nadrejenega (in o njih ne sme govoriti)’. samostalnika števílka. tast štrukelj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju ali prej je srbska, bosanska, črnogorska tȁst, ruska téstь in prevzeta iz avstrijsko nemške Struckel, ki je narečna starejše češka test, ki pomenijo isto kot naša, se je različica besede Strudel, iz katere smo prevzeli naš razvila iz 1200 let stare praslovanske * tьstь, s katero štrúdelj v pomenu ‘zavitek’. Njen prvotni pomen je je dalje sorodna staropruska tisties, ki prav tako ‘vrtinec’. Oblika zavitka namreč spominja na obliko pomeni ‘tast’. Njen izvor in prvotni pomen nista vrtinca. dokončno pojasnjena. tabor tašča Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, prevzeta verjetno prek hrvaške tȃbor in madžarske srbska, bosanska, črnogorska tȁšta, ruska tëšča tábor iz turške tabγur, ki pomeni ‘palisada’, ali in staročeška tščě, ki pomenijo isto kot naša, se je čagatske tapkur, ki pomeni ‘vojska’ in ‘utrdba’. razvila iz 1200 let stare praslovanske * tьst'a, ki je izpeljana iz * tьst'ь, iz katere se je razvil naš tást. taboriti Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je taščica izpeljana iz samostalnika tábor. Beseda je domačega izvora. Tako kot narečno hrvaška tȁščica, ki pomeni isto kot naša, je verjetno taborjenje nastala iz * pъtašьčica, izpeljanke iz * pъtašьka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola v pomenu ‘ptica’, ki se ohranja v narečno ruski taboríti. ptáška, ki prav tako pomeni ‘ptica’. Ta je izpeljana iz slovanske besede * pъtaxъ, različice od * pъtakъ, tabornica ki se ohranja v češki pták in pomeni ‘ptič’, ta pa iz slovanske * pъtъ, iz katere manjšalnice se je razvil Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je naš ptìč. izpeljana iz samostalnika tábornik. 33 telefonirati nekaterih rastlin’, označuje puhast topolov cvet. Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz Opisana razlaga ni gotova, saj je beseda lahko tudi nemške telefonieren, ki je izpeljana iz samostalnika prevzeta iz vulgarnolatinske papulus, iz katere je Telefon, iz katerega smo prevzeli naš telefón. prevzeta tudi starovisokonemška papil, iz te pa se je razvila današnje nemška Pappel v pomenu ‘topol’. V teloh klasični latinščini se topolu reče pōpulus. Beseda je domačega izvora. Prvotneje se je glasila tragedija * talog. Tako kot narečno hrvaška tálog, ki pomeni isto kot naša, je verjetno izpeljana iz 1200 let starega Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju je prevzeta praslovanskega pridevnika * talъ v pomenu ‘kopen’, iz latinske tragoedia, ta pa iz grške tragōidía, iz katerega je izpeljan naš glagol talíti. Teloh namreč ki pomeni ‘dramska igra z žalostnim koncem’. vzcveti tam, kjer skopni, se stali sneg. Izpeljana je iz grškega samostalnika tragōidós v pomenu ‘traged, igralec tragedije’, ki je zložen iz točiti grškega samostalnika trágos v pomenu ‘kozel’ in izpeljanke iz samostalnika ōidḗ v pomenu ‘pesem’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Razlogi za takšno poimenovanje niso jasni. Po enem srbska, bosanska, črnogorska tòčiti, ki pomeni isto od verjetnejših mnenj je bil tragéd prvotno tisti, ki kot naša, ruska točítь, ki pomeni ‘brusiti, stružiti’, in je ob žrtvovanju kozla pel pesem v čast zmagovalcu češka točit, ki pomeni ‘vrteti, sukati’, se je razvila iz gledališkega tekmovanja. 1200 let stare praslovanske * točiti. Ta je izpeljana iz glagola * tekti, iz katerega se je razvil naš têči. Njen trebušen prvotni pomen je torej *‘povzročati, da teče’. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz top samostalnika trébuh. Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta iz tricikel hrvaške tȍp, ta pa iz turške top, ki pomeni isto kot naša, prvotno pa je pomenila ‘krogla, kepa, zvitek, Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta bala, kos’. iz francoske tricycle, ki pomeni isto kot naša in je zložena iz latinskega števnika tri- v pomenu ‘tri’ in top samostalnika cyclus v pomenu ‘kolo’, izposojenke iz grške kýklos, ki pomeni ‘kolo’ in ‘krog’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tȗp, ki pomeni ‘ne trnek oster’ in ‘neumen, omejen’, ruska tupój in češka tupý v enakih pomenih se je razvila iz 1200 let stare Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica praslovanske * tǫpъ, ki je prvotno pomenila ‘ne oster, samostalnika tŕn. Njen prvotni pomen je torej skrhan’. Verjetno je sorodna s starovisokonemško ‘majhen trn’. stumpf, iz katere se je razvila današnje nemška stumpf, ki pomeni ‘top, brez leska, neumen’. Njen trpeti izvor in prvotni pomen nista dokončno ugotovljena. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska tŕpjeti, srbska tŕpeti, ruska toplina terpétь in češka trpět, ki pomenijo isto kot naša, se Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je je razvila iz 1200 let stare praslovanske * tьrpěti, ki izpeljana iz pridevnika tópel. je prvotno pomenila *‘trdeti, postajati trd’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena topol * (s)ter- v pomenu ‘trd, tog, nepremičen’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: litovska tir̃pti Beseda je verjetno domačega izvora. Tako kot in latvijska tìrpt, ki pomenita ‘otrdeti’, in latinska hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska topòla, ruska torpēre, ki pomeni ‘postajati ali biti otrpel, hrom, tópolь in češka topol, ki pomenijo isto kot naša, se je nem’. razvila iz 1200 let stare praslovanske * topolь. Ta se je lahko razvila iz starejše * pappol-, v katerem koren * papp-, ki se ohranja še v latinski besedi pappus ‘osatova glavica’ in grški páppos ‘puh pri semenih 34 trpljenje upogniti Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz trpéti. nekdanje * upogъbnǫti, ki je sestavljena iz predpon u- in po- ter glagola * gъbnǫti, iz katerega se je razvil tržnica naš ganíti. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika tŕžen, ta pa iz samostalnika usluga tŕg. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz danes pozabljenega glagola uslužíti, ki je pomenil ‘narediti tujec uslugo’ in ki je sestavljen iz predpone u- in glagola Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je služíti. izpeljana iz pridevnika túj. uslužbenec tujina Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz trpnega deležnika uslúžben v pomenu izpeljana iz pridevnika túj. ‘zaposlen’ glagola uslúžbiti, ki pomeni ‘zaposliti’ in je sestavljen iz predpone u- ter glagola slúžbiti, ki je tujka izpeljan iz samostalnika slúžba. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je uslužbenka izpeljana iz samostalnika tújec. V pomenu ‘beseda tujega izvora’ je iz pridevnika túj izpeljana prek Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je besedne zveze túja beséda. izpeljana iz samostalnika uslúžbenec. učbenik uslužen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej izpeljana iz pridevnika účben v pomenu ‘učni’, ta je izpeljana iz danes pozabljenega glagola uslužíti, iz samostalnika účba, ki pomeni ‘učenje’, in ta iz ki je pomenil ‘narediti uslugo’ in ki je sestavljen iz glagola učíti. predpone u- in glagola služíti. ujetnica usnjen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika ujetník. izpeljana iz samostalnika úsnje. ujetnik ustnica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz deležnika ujét glagola ujéti. Njen prvotni izpeljana iz pridevnika ústen, ta pa iz samostalnika pomen je torej *‘kdor je ujet’. ústa. vaza ulov Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je nemške Vase, ta pa iz francoske vase, ki pomenita izpeljana iz glagola ulovíti. isto kot naša ‘vaza’. Francoska beseda se je razvila iz latinske vās, ki pomeni ‘posoda’. uokviriti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz večeren predpone u- in glagola okvíriti, ki je izpeljan iz Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je samostalnika okvír. izpeljana iz samostalnika večér. upogibati večerjati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je predpon u- in po- ter glagola gíbati. izpeljana iz samostalnika večérja. 35 veder ki pomenita ‘vodna kača’, in staroindijska udrá-, Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, ki pomeni ‘neka vodna žival’. Navedene besede so srbska, bosanska, črnogorska vȅdar, ki pomeni tvorjene iz praindoevropskega samostalnika * u̯odr̥, ‘veder, sončen, vesel’, ruska vëdro, ki pomeni ki je pomenil ‘voda’ in iz katerega se je razvil tudi ‘sončno poletno vreme’, in češka vedro, ki pomeni naš vôda. ‘vročina, pripeka’, se je razvila (oziroma je izpeljana) iz 1200 let stare praslovanske * vedrъ, ki je vidrin pomenila ‘jasen, sončen, lep (o vremenu)’. Ta se je Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz razvila iz 5000 let stare praindoevropske * h u̯edhro-, samostalnika vídra. 2 iz katere so se mdr. razvile še naslednje besede: staronordijska weðr, ki pomeni ‘veter, zrak, vreme’, viteški staroangleška weder, ki pomeni tudi ‘nevihta’, in Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je angleška weather ter nemška Wetter, ki pomenita izpeljana iz samostalnika vítez. ‘vreme’. Navedene besede so verjetno tvorjene iz praindoevropskega korena * h u̯e-, ki je pomenil 2 vkuhati ‘pihati’ in iz katerega so tvorjene besede, iz katerih sta se razvili naši véter in véti. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone v- in glagola kúhati. venček vlak Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika vênec. Beseda je domačega izvora. V starejšem jeziku pomeni samo ‘poteg, vleka’ in različne priprave venec za vleko, od sredine 19. stoletja pa tudi ‘prevozno sredstvo na tirih, ki ga vleče lokomotiva’. Tako kot Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, hrvaška in bosanska vlȃk in češka vlak, ki pomenita bosanska, črnogorska vijénac, srbska vénac, ruska isto kot naša, ter srbska vlȃk, ki pomeni ‘priprava venéc in češka věnec se je razvila iz 1200 let za vleko’ in ruska vólok, ki pomeni ‘zemljišče med stare praslovanske * věnьcь, ki je pomenila isto dvema rekama, kjer po kopnem vlečejo čolne’, se je kot naša. Ta je kakor litovska vainìkas, ki prav razvila iz 1200 let stare praslovanske * volkъ, ki je tako pomeni ‘venec’, izpeljana iz 5000 let starega pomenila ‘vlečenje, vleka’ in je izpeljana iz glagola praindoevropskega samostalnika * u̯oi̯h no- s 1 * vьlkti, iz katerega se je razvil naš vléči. Pomen prvotnim pomenom ‘kar je zvito, upognjeno’, ‘prevozno sredstvo na tirih’ se je iz prvotnega razvil tvorbe iz korena * u̯ei̯h -, ki je pomenil ‘viti, oviti, 1 pod vplivom nemškega samostalnika Zug, ki danes upogibati’, iz katerega je tvorjen tudi naš glagol pomeni predvsem ‘vlak’, nekdaj pa je pomenil samo víti ter njegove tvorjenke, npr. ovíti, ovíjati, zavíti, ‘vleka, poteza’ in ki je izpeljan iz glagola ziehen v zavíjati. pomenu ‘vleči’. vetrič vlakec Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika véter. samostalnika vlák. vidra vnuk Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vȉdra, ruska výdra in srbska, bosanska, črnogorska ùnuk, ruska vnúk češka vydra, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila in češka vnuk se je razvila iz 1200 let stare iz 1200 let stare praslovanske * vydra, ta pa iz 5000 praslovanske * vъnukъ, ki je pomenila isto kot naša. let stare praindoevropske * udrah , ki je pomenila 2 Verjetno se je razvila iz starejše ‘vodna žival, vidra’. Iz te ali njej bližnje besede so se * unōu̯ko-, manjšalnice od * unōu̯, ta pa iz 5000 mdr. razvile še naslednje: litovska ū́dra, staropruska let stare praindoevropske * h anṓu̯, ki je pomenila wudro, latvijska ûdris, avestijska udra-, grška 2 ‘stari starš’, tj. ‘dedek’ ali ‘babica’, in se ohranja v enydrís, latinska lutra, starovisokonemška ottar in iz starovisokonemški ano in nemški Ahn, ki pomenita te nemška Otter, staroangleška otor in iz te angleška ‘ded’, latinski anus, ki pomeni ‘stara ženska’, in otter, ki vse pomenijo ‘vidra’, grški hýdros in hýdra, 36 hetitski ḫanna-, staropruski ane, armenski han ter voziček grški annís, ki vse pomenijo ‘babica’. Beseda je prvotno pomenila *‘mali ded’, s čimer je verjetno Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica mišljen dedov naslednik, podobno kot v besedi danes zastarelega samostalnika vozìč, to pa je dédič, ki je izvorno manjšalnica samostalnika déd. manjšalnica samostalnika vóz. vnukinja vozilo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola samostalnika vnúk. vozíti. voh voziti Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, vóhati. srbska, bosanska, črnogorska vòziti, ruska vozítь in češka vozit se je razvila iz 1200 let stare vohati praslovanske * voziti, ta pa je izpeljan iz glagola * vezti, ki je pomenil ‘peljati’. Oba glagola sta Beseda je domačega izvora. Tako kot starejše tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega hrvaška vuhati, staroruska uxati in poljska wąchać korena * u̯eg'h-, ki je pomenil ‘vesti, voditi, peljati, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * ǫxati, premikati’. ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena * h anh -, ki 2 1 voznica je pomenil ‘dihati’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijska ániti ‘diha’, grška Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz ánemos ‘veter, sapa’, latinske animus ‘duh, duša’, samostalnika vozník. anima ‘sapa, duša’ in hālāre ‘dihati’, staroirska anál, voznik valižanska anadl ‘sapa’ in gotska uz-anan ‘izdihniti’. Njen prvotni pomen je *‘močno, intenzivno dihati’. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola vozíti. volkec vozovnica Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika vôlk. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika vozôven, ta pa iz samostalnika vóz. Njen volkulja prvotni pomen je torej ‘vstopnica za voz’. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je vožnja izpeljana iz samostalnika vôlk. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, voz srbska, bosanska, črnogorska vòžnja, ki pomenijo Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, isto kot naša, je izpeljana iz glagola vozíti. srbska, bosanska, črnogorska vȏz, ruska vóz in vrednota češka vůz, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * vozъ, ta pa iz 5000 Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je let stare praindoevropske * u̯og'ho-, iz katere so se izpeljana iz pridevnika vréden. razvila še grška ókhos, ki prav tako pomeni ‘voz’. Tvorjena je iz praindoevropskega korena * u̯eg'h- v vremenoslovec pomenu ‘vesti, voditi’, iz katerega so mdr. tvorjene Beseda je domačega izvora. Tvorjena je ob še naslednje besede: staroindijska vāhas-, staroirska samostalniku vremenoslôvje. fén, starovisokonemška wagan in iz te nemška Wagen, ki vse pomenijo ‘voz’. vremenoslovje Beseda je domačega izvora. Zložena je iz samostalnika vrême in samo v zloženkah uporabljene prvine -slôvje, ki je prevzeta iz starocerkvenoslovanskih zloženk z drugim členom 37 -slovije, npr. bogoslovije v pomenu ‘bogoslovje’. vzornik To je izpeljanka iz starocerkvenoslovanskega samostalnika slovo, ki pomeni ‘beseda’. Samostalnik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je vremenoslovje torej prvotno pomeni ‘besedje o izpeljana iz samostalnika vzòr. vremenu’. vzrojiti vremenoslovka Beseda je domačega izvora. Sestavljena je Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz iz predpone vz-, ki pomeni ‘gor’, in glagola samostalnika vremenoslôvec. rojíti v pomenu ‘razburjati se’, ki je soroden z narečno poljskim roić v pomenu ‘naraščati, vreteno kipeti, burkati se’ in narečno češkim rojit' , ki pomeni ‘zmerjati, psovati’. Ta se je razvil iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, 1200 let starega praslovanskega * rojiti v pomenu srbska, bosanska, črnogorska vretèno, ruska veretenó ‘naraščati, dreti, teči’. Tvorjen je iz 5000 let starega in češka vřeteno se je razvila iz 1200 let stare praindoevropskega korena * h rei̯H-, ki je pomenil praslovanske * verteno, ki je pomenila isto kot naša, 2 ‘teči’ in iz katerega so mdr. tvorjene še naše besede: prvotneje pa je pomenila ‘vrtenje’. Razvila se je iz ròj, réka in ríniti. 5000 let stare praindoevropske besede * u̯erteno-, iz katere se je razvila tudi staroindijska vartana-, začimba ki pomeni ‘vrtenje, obrat, runda’. Tvorjena je iz praindoevropskega korena * u̯ert-, ki je pomenil Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je ‘vrteti’ in iz katerega so mdr. tvorjene naslednje naše izpeljana iz glagola začíniti. besede: vrtéti, vrát, vráta, obràt. začiniti vulkan Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta predpone za- in glagola číniti v pomenu ‘delati’. iz nemške Vulkan, ta pa prek italijanske vulcano Njen prvotni pomen je torej *‘narediti za’. Ko npr. iz imena rimskega boga ognja in kovaštva, ki se je začinimo golaž, ga torej naredimo za golaž. v latinščini glasilo Vulcānus. Ognjenike so v 16. zagnusiti stoletju poimenovali po bogu Vulkanu, kot da naj bi imel tam svojo kovačnico. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola gnúsiti. vulkanski zagrmeti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika vulkán. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola grméti. vzor zakrohotati se Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz češke vzor, ki pomeni isto kot naša, pomeni pa Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz tudi ‘model, vzorec’. Razvila se je iz 1200 let stare predpone za- in glagola krohotáti se. praslovanske * vъzzorъ, ki je izpeljana iz glagola * vъz-zьrěti v pomenu ‘gor pogledati, ozreti se’, zalajati sestavljenke iz * vъz- ‘gor’ in * zьrěti ‘zreti, gledati’. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz Samostalnik vzòr je torej prvotno pomenil *‘pogled predpone za- in glagola lájati. od spodaj navzgor’, pri čemer je ‘navzgor’ mišljeno v prenesenem pomenu ‘k idealu’. zamuda vzoren Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola zamudíti. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika vzòr. zamuditi Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola mudíti. 38 zamujati se’, ki je sestavljen iz predpone za- in glagola Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola točíti se v pomenu ‘teči’. Ta vsebuje glagol točíti v zamudíti. pomenu ‘povzročiti, da teče’, ki se je razvil iz 1200 let starega praslovanskega * točiti, ta pa je izpeljan iz zarenčati glagola * tekti, iz katerega se je razvil naš têči. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz zavetišče predpone za- in glagola renčáti. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je tvorjena zarjoveti ob samostalniku zavétje. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz zavetje predpone za- in glagola rjovéti. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zarjuti véti v pomenu ‘pihati’. Njen prvotni pomen je ‘pred vetrom zavarovano mesto’, tj. *‘mesto, ki je za Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz prostorom, kjer piha veter’. predpone za- in glagola rjúti. zavist zasluga Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je srbska, bosanska, črnogorska závist, ruska závistь izpeljana iz glagola zaslužíti. in češka závist, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * zavistь, ki je zaslužek izpeljana iz glagola * zaviděti v pomenu ‘zavidati’. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je Ta je sestavljen iz predpone * za- in glagola, iz izpeljana iz glagola zaslužíti. katerega se je razvil naš vídeti. Njegov prvotni pomen je *‘nenaklonjeno, postrani gledati’. zaslužen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz zavisten samostalnika zaslúga. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika zavíst. zaščititi Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz zbrusiti predpone za- in glagola ščítiti. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola brúsiti. zaščitnica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz zdrob samostalnika zaščítnik. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola zdrobíti. zaščitnik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz zdrobiti samostalnika zaščíta, ta pa iz glagola zaščítiti. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola drobíti. zateči Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz zet predpone za- in glagola têči. Njen prvotni pomen je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, torej *‘teči nekam, kjer se je mogoče skriti za kom srbska, bosanska, črnogorska zȅt, ruska zjátь in ali čim’. češka zet' , ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * zętь. Tvorjena zatočišče je iz 5000 let starega praindoevropskega korena Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz danes * g'emH-, ki je pomenil ‘poročiti’, ali * g'enh -, ki je 1 pozabljenega glagola zatočíti se v pomenu ‘zateči pomenil ‘zaploditi’. Iz prvega korena so tvorjene besede staroindijska jā́mātar-, avestijska zāmātar-, 39 srednjeperzijska dāmād, verjetneje iz drugega pa * žely, ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je litovska žéntas, latvijska znuôts, albanska dhëndërr, iz 5000 let starega praindoevropskega korena latinska gener in hetitska kaena-, ki vse pomenijo * g(')helh -, ki je pomenil ‘zelen’ in ‘rumen’. Prvotno 3 ‘zet’. je torej označevala žival zelene in rumene barve. Iz istega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: zločin grški khélȳs in khelṓnē ter litovska žélvė, ki vse Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta pomenijo ‘želva’. iz hrvaške zlòčin, ki je zložena iz pridevnika zȁo v pomenu ‘slab, hudoben’ in samostalnika čȋn v želvji pomenu ‘dejanje’. Prvotni pomen je torej ‘hudobno, Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz zlo dejanje’. samostalnika žélva. zlom ženiti se Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, izpeljana iz glagola zlomíti. srbska, bosanska, črnogorska žèniti se, ruska ženítьsja in češka ženiti se, ki pomenijo isto kot naša, zlomiti se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * ženiti sę, Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz ki je izpeljana iz samostalnika * žena. Njen prvotni predpone z- in glagola lomíti. pomen je ‘dobivati ženo’. zrcalo žir Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška zr̀calo Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, in češka zrcadlo, ki pomenita isto kot naša, se je srbska, bosanska, črnogorska žȋr, ki pomeni isto kot razvila iz 1200 let stare praslovanske * zьrcadlo, ki naša, ruska žír, ki pomeni ‘mast, maščoba’, in češka je izpeljana iz glagola * zьrcati v pomenu ‘gledati’. žír, ki pomeni ‘žir’ in ‘želod’, se je razvila iz 1200 Njej prvotni pomen je torej ‘pripomoček za gledanje let stare praslovanske * žirъ, ki je pomenila ‘živež, (samega sebe)’. Glagol * zьrcati, ki se ohranja živilo’. Izpeljana je iz glagola * žiti v pomenu ‘živeti’ v cerkvenoslovanskem pozrъcati ‘pogledati’, je in ‘užiti’, ki se ohranja v našem predponskem tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega korena glagolu u-žíti. * g'her- v pomenu ‘žareti, sijati, blesteti’, iz katerega sta tvorjeni tudi besedi, ki sta se razvili v naši zŕklo in zréti. žabica Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika žába. žakelj Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz srednjevisokonemške sackel, manjšalnice samostalnika sac, ki pomeni ‘vreča’. Nemška beseda je prevzeta iz latinske saccus, ki prav tako pomeni ‘vreča’, ta pa iz grške sákkos, ki poleg ‘vreča’ pomeni tudi ‘(žalni) plašč, narejen iz kozje dlake’. Ta je prevzeta iz asirske šaḳḳu, ki pomeni ‘vreča’ in ‘spokorniška obleka’. želva Beseda je domačega izvora. Tako kot narečno hrvaška žȅlva, želka, narečno srbska žȅljka in češka želva se je razvila iz 1200 let stare praslovanske Document Outline ŠES-naslovnica 2022 SolskiE-kolofon-uvod SolskiE-slovar _GoBack