Naročnina listu: == Celo leto . . K 10*— Pol leta . . „ 5-— Četrt leta . . „ 2*50 Mesečno . . „ i*— Zunaj Avstrije: --- Celo leto . . K 15-— Posamezne številke *s IO vinarjev. :: Inserat! ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik ::: popust ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. KoroSka ulica 5. = Telefon St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Dualizem in Avstrija. Francoska revolucija je s svojimi novimi idejami povzročila naenkrat prevrat v ustavnem življenju vseli evropskih držav. Absolutizem je padel in sčasoma je v vseh evropskih državah zavel konsti-tucijonalizem, narodi so dozorevali in hoteli se sami soudeležieVati pri političnem delovanju in pri vladanju. Oh enem s to zahtevo po soudeležbi pri vladanju pa se je razvila narodna zavest posameznih narodov, ki je 'dospela sedaj v našem času do svojega vrhunca. Vse države v Evropi so doživele notranji prevrat, ena hujšega kot druga, a največji prevrat se je izvršil brezdvomno v naši A\istriji. V Avstriji se je s klicem po svobodi zajedno Združil klic po narodnih pravicah dosedaj tlačenih narodov. Vsi narodi avstrijski so zahtevali svoje državnopravne pravice, a nemodra avstrijska politika se ni ozirala na nje. V svoji zaslepljenosti je spremenila državno obliko v dualizem, v korist samo dveh narodov: Nemcev in Madžarov. To je bila prva največja napaka avstrijske politike. Dualizem se je pokazal kot nerabljiv, oboji, Nemci in Madžari, uvidevajo, da ne morejo in ne bodo mogli asimilirati slovanskih narodov. Prva posledica, ali bolje namen, dualizma je bila, da zaitre narodno individualnost nenemških in nemadžarskih narodov in tako vpelje jezikovno enotnost v tej mnogojezični državi. Sreidstva, katera so se v ta namen rabila, niso bila poštena. Sila ustvari protisilo in resničnost tega reka se kaže v vseh sedanjih avstrijskih razmerah. Notranje razmere naše države so sedaj že čisto na bankerotu. Najskrajnejši naeijonalni boj iz tega izvirajoča nravna in materijalna škoda, ljudstva izgubljaj) pravi čut, širijo se skrajno materijalistični nazori o državi in narodnosti. Nemci in Madžari si domišlljujejo, da jim je kot hiperkulturnima narodoma vse dovoljeno napram slovanskim narodom. Da taka načela degenerirajo vse ljudstvo, je samoobsebi umevno. Avstrijski narodi ne trpe samo v nravnem oziru, temveč tudi v gmotnem. Dualizem ima to zlo na sebi, Öa si Nemci in Madžari prilaščajo kot edina privilegirana naroda vse pravice na gospodarskem, šolskem in kulturnem polju. 1 Zanemarjajo se gospodarski interesi drugih narodov, ne dajajo se jim potrebne šole, ne prispevki za njih kulturne naprave. Davke plačujejo vsi avstrijski narodi, a viri iz teh davkov pa se uporabljajo v pretežno nemške in mad- žarske namene. Slabe avstrijske gospodarske politike je kriv dualizem. Z dualizmom pa se je razcepila nekdanja res močna Avstrija v dve skoro popolnoma ločeni polovici, ki sta le zelo rahlo zvezani med seimj. Nemci in Madžari kot vladarji v teh dveh polovicah imajo le eden skupni namen, namreč uničenje drugonaro-dnega elementa; drugače pa obe polovici kljub nekaterim skupnostim divergirata vsaka na — svojo stran. Madžari bi se radi popolnoma osamosvojili v vsakem oziru od Avstrije in imajo čisto svojo politiko v vseh zadevah. Ta dvoglava politika zelo škoduje ugledu celokupne države, ne samo v njenem notranjem organizmu, temveč tudi na zunaj. Posledica tega nezdravega dualizma je, da i-ma Avstrija najmanj uspešno zunanjo politiko. Saj ni drugače mogoče. Znotranja neenotnost, neorijen-tirainost, povzroča tudi neenoten, neorijentiran nastop na zunaj in tako se zgodi, da si naša diplomacija v najvažnejših vprašanjih ni na jasnem. Uspešna in smotrena politika mora biti zasnovana na jasnih in trdnih principih.! Dober politile mora imeti dober temelj, na katerega hoče zidati. A ravno to dejstvo, da avstrijska politika nima pravega temelja, na katerega naj bi zidala, je krivo, da imamo tako zavozlano in zmešano politiko, 'da se — nam smeji cela Evropa. 'Tukaj ne pomagaj nobeno zabavljanje in jadikovanje, ' da imamo! slabe diplomate, ampak zlo moramo pri korenini izdreti. — Dos moi, pu sto kai ten gen kineso — ta grški izrek pa velja v polni meri tudi v polijtiki. Temelja, pravega fundamenta nam manjka, zato se najm cela stavba ruši. Kiaiko naj tudi avstrijski diplomat zastopa na zunaj pametno politiko, ko pa ni jasno, kaj da pravzaprav hoče učiniti, ne ve, kakšne interese ima njegova 'država, ne ve, kje, in na kakšen fundament da naj zida. Vsaika dobro urejena država, ki hoče kot laka eksistirati, mora imeti najprej na znotraj dobro u-rejeno stalno politiko in enotoo urejene razmere. In nqtranjia enotnost države bo imela tudi enotni interes, enotne cilje na zunaj za posledico. Le ona zunanja politika, ki temelji na enoitaiih notranjih razmerah in trdnih, neomajnih cil§ih, le ona ima dobro .in trajno podlago za uspešno politiko. Le na trden, nerazrušljiv temelj lahko postavimo in sezidamo močno in veliko poslopje. Ce torej hočemo Avstrijci samemu sebi pomagati, izdrimo zlo pri korenini in položimo si najpr- vo temelj za svojo stavbo. Temelj je dobro urejena, na znotraj popolnoma konsolidirana država. Zlo, ki nam ta temelj izpodjeda in ruši, je dualizem s svojo enostransko, utilitaristično in nenravno narodnostno politiko. Vsi Avstrijci smo enakopravni državljani z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi. 'A zavest, da nas je božja previdnost združila v eni državi _ pod habsburškim žezlom, da imamo skupno zgodovino, da so naši očetje visoko čislali in ljubili našo že tedaj obstoječo domovino, ta zavest na,s mora vspodbuditi in drfamiti, da vsi nastopimo za splošno politično in socijalno pravico v naši državi. Ideje-vodnice, po katerih naj dosežemo ta naš bodoči državni ideja!, naj bodo večna in neomajna načela krščanskiega svetovnega nazora Božja previdnost ni naklonila naši državi narodne enotnosti, a naklonila ji je mnogo višjo, mnogo dragocenejšo e-notnost,, enotnost v pravi, katoliški veri. Narodne i-deje sicer v našem popačenem in v poganstvo se pogrezajočem stoletju dozdevno prevladujejo, a v, resnic!, če globlje zamislimo svetovni zgodovinski razvoj, narodnostna ideja ni nikdar tako vplivala na vseobčno človeško žitje, kot verska ideja. PožiKimo, porqladimo si Avstrijci svoja zdrar va, verska načela, potem, ne bo narodnostni boj tako kruto izpodjedal našega državnega organizma. Narodnost ni absolutna, ne sme nam biti etično merilo za naše delovanje, narodnost ima samo podrejeno vlogo v človeškem življenju in je samo le smoter v dosego višjih božjih namenov. Vera pa je absolutna, zahteva absolutno izvršitev svojih načel, in ta vera ' nam vsem Avstrijcem ukazuje,, da smo pravični, zatorej proč s krivičnim dualizmom. Ne sme nas strašiti, da prebiva v podonavski monarhiji toliko narodov, s tako različno kulturo in narodno individualnostjo. Saj pravijo socijologi, da je država z mnogimi narodnosti družabni ustroj višje vrste. Imejmo pred očmi, da je Avstrija zgodovinska država, da je naravna potreba. Vsi avstrijski narodi so majhni in drug na drugega navezani po zemljepisnih, zgodovinskih in socijalnih razmerah, družijo jih skupni trgovski interesi, skupna vera — katoličamstvo. Naš cilj naj bo odstranitev dualizma,) ki ruši enotnost in izpodkopava pravico in širi nenravnost med avstrijskimi narodi. Veliki smoter vseh AVstrijaev bodi obnovitev velike Avstrije na novi ustavni podlagi; to bodi naš prihodnji državni idej al, kot dedšjčina po velikem PODLISTEK. Našemu dijaštvu v počitnice. Glej, čaka njiva, solnce ji žari, a ko delavpev in sejalcev ni in ko predajajo nam roani domi Meško. Dijaki! V dobi počitnic ste. Prišel je časi, da sle pohiteli vsak na svoj dom, k svojim dragim, tja, kamor vas vleče srci,e. Neniirna so vaša srca, vznemirjena vìsite d vjeselja. Pohiteli ste na zelene domače livade, pisane travnike, pohiteli v lep slovenski svet prostosti in vaše svobode. Res lepe misli — lepe bodo počitnice! Zakaj pa pojdete na počitnice? Iz navade? Le.-nar.it?, Polegat po sencah? Ne — to ni yaš namen — počitnice naj vam bodo nekaj vzvišjenega, nekaj svetega, počitnice vam naj bodo čas apostolskega dela za narod in krščansko idejo, počitnice so vam dane v izpopolnjevanje vaše znanosti in izobrazbe, v utemeljitev vašega značaja. Počitnice so čas apostolskega dela za narod in krščansko idejo. — Dijaki, zavedajte se te svoje naloge in dolžnosti! Dajte drugim, kar imate, ker narod je ubog in od vas veliko pričakuje, vi, kot narodova „nadai“, bogatite naš narod z zakladi. To pa bodete storili, če pojdete med narod in mu vzbujate narodno zavest in zavest krščanstva, kar je posebno važno v obmejnih krajih. Dijaki, vi bodite narodui braniki ! Občujte veliko s priprostim narodom, ker to bo narodu in vam v korist. Potrjujte ljudstvo v našem katoliškem mišljenju in pobijajte načelne naše nasprotnike, zastavljajte jim pot! Dijaki ! Držite se pai tudi sami katoliškega prepričanja, da tako najbolje izpolnjujete svoje dolžnosti, kot posamezniki, kot sinovi zdravega, vernega slovenskega naroda in kot zastopniki človeške kultu-re,principov, ki jih vsebuje katoliški svetovni nazor. Držite se jih neomajno, javno in privatno, držite se jih s ponosom in zavestjo, da so ti ideali edino pravi in vredni, da jim posvetite svoje življenje, svoje sile in moči in tudi vse delo! Nasprotniki vas bodo vabili v svoj tabor z vse mogočimi medenimi frazami. Toda vi se ne dajte zapeljati praznim besedam, obljubam, ki vlečejo in prijajo mladim srcem, ki pa nimajo pravega jedra; vedite, samo nafša pot petja k Izvoru vsega, k Popolnosti, k Cilju našega hrepenenja. Zavržite vsako drugo pot in hodite edino po tej pravi! 'Glejte, da nikjer ne podpirate načelnih nasprotnikov, ne sklepajte z njimi nobenih kompromisov, ker so semper mendac.es.“ Bojujte se proti narodnim nasprotnikom z vso silo,, stojte neomajeno na straži. Ljubite narod in domovino in oblecite novega človeka! Ali ne pravi pesnik: In ko jih združi, vse ljubezni vnete, in ko iz src sovraštvo jim izžge in s strastjo ljubavi presune vse — tedaj naš slavni dan nam da Gospod. Le src in misli sveti preporod roditi more nov in velik rod, ki kos bo tujcem, gladnim naiše zemlje. Izpopolnujte svojo znanost in izobrazbo, to je: ne pozabite knjig! V počijtnicah se vam nudi prilika samega sebe vzgojiti, in ker le tisti res doseže pravi cilj, ki zna to nalogo rešiti. Spoznavaj feamega sebe! — tako so že pravili stari Grki. In res, objektivno spoznanje samega sebe je temelj sreče in napredka za posameznika, podloga plodonosnoga delovanja za druge. Pesnik pravi: A dragi, hočeš modro živeti ti dvoje oči mi imej — in z enim gledaj po sveti, a z dragim — v srce si glej! Samega sebe pa bodete spoznali iz res dobrih, v krščanskem duhu pisanih knjig. Študirajte naše pisatelje, ki vam ob enem nudijo tudi duševno hrano, študirajte jih dobro in vaša srca bodo postala plemenita.. Vsakemu bi pač priporočal Medvedove poezije, ker te so prava apologija za naš čas in pa naše razmere. Dijaki, mladi prijatelji, ako nastopite got pesništva, učite se pri Medvedu, ker pravih pesnikov nam manjka., manjka nam krščanskih umetnikov. --Nisem zastonj napisal na čelo članka moto, da napi sejalcev in delavcev manjka j— a ti morate postati vi, naša nada. Učite in izobražujte se, da bodete j os nalogi, ki vas čaka v življenju! Utemeljujte svoj značaj! Dijiaki! Naš narod in dandanašnji Čas, rabi res pravih, kremenitih značajev — in ravno teh nam manpca; veliko je pa brez-značajnežev, teh pa ne maramo! Mi hočemo pravih značajev — in te si morate vzgojiti vi sami; če ne postanete sedaj značajni, pozneje tudi ne bodete — in za narod ste izgubljeni. V počitnicah imate pa ravno priliko vzgojiti si prave značaje. 'Ljudem dajajte dober vzgled! Dijaiki, to je veliko na vas ležeče in glejte, da ne onečastite svoje dijaške časti in da budstvo ne bode s prstom za vami kazalo! Vi bodite vzgojitelji morale in kažite ljudstvu pravo pot, ne pa v krčme ali zaduhle sobe. — Bodite abstinenti in navajajte narod k treznosti, odvračajte ga od alkoholnega zla, od kralja, kateremu tako suženjsko služi. Dijaki! - oprostite narod alkoholizma in to vam bodi kot dolžnost in sveta naloga, katere ne smete zanemariti. Udeležite se sami, in ’agitirajte za obilno uideležbo tabora Svete vojske na Brezjah dne 19. in 20. julija — bodite apostoli abstinence. Mladi prijatelji, polni idealov in ljubezni, to vam je imelo povedati moje vas ljubeče in — boleče srce! Na vas je ležeče, da te besede ne padejo na skalo, temveč na rodovitna tla. Ali bodete pustili Ü3 res neplodovitna? O, dragi, prosim vas, nikar ne — ker v vas jaz AVstrijjcu, preblagem nadvojvodi Francu Ferdinandu. Uveljaviti moramo v naši državi splošno narodno ravnopravnost in socijalno prafvico na/ podlagi nove, pravične ustave v smislu katoliških, etičnih, in socijalnih načel in s tem položiti temelj novi eri v avstrijski zgodovini, eri splošnega blagostanja in proevita, vseobčnega napredka in zadovoljnosti. Tabor koroških Slovencev. V nedeljo, dne 1-2, t. m., se je vršil pri Sv. Jakobu v Rožu velik ljudski tabor koroških Slovencev, Udeležilo se ga je okoli 2000 ljudi, ki so z navdušenjem spremljali govor, slavnostnega govornika dr. Brejca. Govornik je povdarjal, da je prestolonaslednik Franc Ferdinand umrl mučenišfce smrti za naše ideale in predlagal, da se je cesarju odposlala brzojavka, v kateri se obsoja sarajevski zločin ter izreka sožalje, zvestoba in ljubezen koroških Slovencev. Državni poslanec E, Jarc je nato krasno in krepko zavrnil sumničenja, katera dan za dnem trosijo v svet naši narodni nasprotniki. Župnik Ražun pa je ostro nastopil proti koroškemu deželnemu šolskemu svetu zaradi zapostavljenja slovenskega šolstva. — Zadnji pa je povzel besedo državnli poslanec Graien-auer, ki je imenoval vladni sistem na Koroškem a-narhijo in ga ožigosal na krepek način. Omenil je tudi ostudne nemške napadel proti izdajanju voznih listkov na slovensko zahtevanje na celovškem kolodvoru in naglašal, da je vseh neredov v Avstriji kriv nemški radikalizem, ki ga vlada redi kot gada na prsih Avstrije,. Številni zborovalci so prirejali govornikom med govori in na koncu navdušene ovacije. Prisrčno pojoč: .„Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!“ so se mirno razšli. Pokazal je ta lop shodb da je pri Slovencih najti pravo ljubezen do habsburške monarhije, med tem ko je nemški patriotizem sama hlimba. Celovški Nemci proti Slovencem. Prejšnji deželni predsednik na Koroškem baron Hein sicer tudi ni bil prijatelj Slovencev, toda Nemce je imel vendar toliko na vajetfih,. da jih je znal brzdati pred najgršimi izbruhi narodne nestrpnosti. Pod mehko roko sedanjega deželnega predsednika barona Friess-Sfcene pa so Nemcem odprta vsa pota in oni jih tildi prav pridno hodijo. Sedaj so začeli divjati celo proti Slovencem v Celovcu. V pondeljek, dne 13. t. m., so sklicali v mestu shod, takozvan «Abwehrversammlung“, ki se ga je baje udeležilo okoli 1000 ljudij. Govorili so po šiari svoji navadi proti Slovencem župan celovški dr. pl. Metnitz, občinski svetniki dr. Pllanzl, Keuschnigg in Dworschagg. Koncem zborovanja se je sprejel sklep, v katerem se zavarujejo ti ucoroški nemški nacionalni proti ljudskim „hujskačem“, ki privandrajo (!) na Koroško iz drugih dežel, posebno iz Kranjske. Nadalje izražajo svojo veliko nezadtìiv,olinosi (kdo se ne smeji?!) nad vlado,, ki je zadnji čas izdalla za celovški kolodvor odredbo, da se morajo tudi na: slovensko zahtevo dajati vozni listki., Posebno so hudi, ker je izdala odredbo brevi manu, kar se pravi, ne da bi prej vprašala koroške Nemce! Ker so bili zborovalci! dovolj nahujskani, so jih izpustili in sklenili zborovanje. In res, sodrga se je takoj podala na poulično delo. Kričali in vpili so „že gledapm dan; danica že ugaša, in kmalu solnce zlato se pripelje, mlado, čvrsto kot krepka četa naša, pripravljena, da vrage v prah pomelje.“ (Dr. Krek.) Mrtva ljubezen. B • * * * Po nekoliko urah šel sem mimo lipe, kjer sem videl pred kratkim žalostni prizor uboge matere. — Žena je še sedela pod lipo in jokala . . V srce me je zbodlo nje žalostno stanje, tudi meni so solze po-rosile oko. Zapazila je moj prihod in ihtela je močneje. Pristopim torej k njej in mirno vprašam: „Kaj je, žena, da tako plakaš?“ Odgovor mi je bil mil pogled, kakor bi hotela reči : „Cernu vprašuješ? Ti mi mojih bridkosti ne moreš olajšati ! “ Počasi je jiehala ihteti, brisala si solzne oči, in žalostno povešala glavo . • • „O duša, ki me to vprašuješ,_ vem, da ne razumevaš gorja, naloženega meni, niso ti znane bridkosti, ki tarejo moje srce.. Povem pa moje trpljenje tebi v nauk in drugim v vspodbudo.“ pred enim tednom izjavil. Odnošaji do Srbije se morajo pojasniti, toda na kateri način, se sedaj še ne da povedati, ker je prej treba rešiti še veliko nerešenih vprašanj. Monarhija se zaveda svojih velikih interesov, ki so združeni z ohranitvijo miru., Ni ravno potreba), da bi, se položaj moral pojasniti z vojno. Vojna je zadnje sredstvo, ki se uporabi le takrat, kadar sö vsa druga sredstva izčrpana., Kar se dostaje Bosne in Hercegovine, ni nobene nevarnosti revolucije in zadostuje sedanja vojaška sila, , da se vzdržuje red. Z! ozirom nai očitek, da se nasproti velesrbski propagandi na Hrvattskem postopa premalo strogo, se ministrski predsednik nikakor noče odtegniti odgovornosti in ie v tej zadevi popolnoma spo-ralzumljen z banom. Je sicer dejstvo, da obstoja gotova srbska agitacija, in propaganda,, zoper katero je treba pričeti energičen boj4 toda to se mora storiti brez nervoznosti, brez strahu in brez velikega šuma. Ni čuda,, da injerpelantje tega odgovora ministrskega predsednika niso vzeli na znanje, če prav mu je pritrdila večina. Po umoru. Jeruzalem žaluje nad umorjenim prestolonaslednikom. Poroča se nam iz Jeruzalema: Dne 30. junija smo v Jeruzalemu izvedeli prav žalostno novico. Naš avstrijski konzul je dobil brzojav iz Sarajeva, da sta bila tam umorjena prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga. Takoj so v Jeruzalemu po vseh konzulatih razobesili zastave v znamenje žalosti. Dne 4. t. m. je bil pri Božjem grobu „Rekviem“ za Franca Ferdinanda in njegovo soprogo. Sv. mašo je darovali preč. g. P» Benigen Snoj. K asistenci so prišli: patriarh jeruzalemski in dva, škofa; udeležilo se je sv. daritve 10 konzulov iz raznih držav, Na epistelski strani Božjega groba je bil postavljen velik, lep mrtvaški oder, na katerem je gorelo nad 80 sveč. Po sv. maši je patrijarh opravil mrtvaške molitve. Vsi konzuli, veliko duhovnikov in ljudstva je stalo z gorečimi svečami okrog mrtvaškega odra. Tudi petje, ki je bilo prav lepo, dvoglasno', spremljano z orgijami, je glasno oznanjalo nepopisno žalost, ki je legla na ves avstrijski svet in tudi na rojake v tujini. Kako je v Bosni. Kako globoko da je v Bosni udomačeno srbstvo, kako nekaj vsakdanjega da je že velesrbska i-deja, naj nam pojasni dopis, ki ga je prejela dunajska „Reichspost“ , iz Banjaluke in ki slove: „Na dan krvavega dogodka v. Sarajevu se je vršil v Banjaluki ljudski shod srbskih Sokolov, ki se ga je udeležilo okoli 3000 Srbov. Ker je prišlo pa mnogo ljudi zelo daleč, morali so prenočiti v Banjaluki; c. in kr vojaško poveljstvo jim je zato posodilo posteljne odeje. Iz hvaležnosti je imel drugi dan pop Subotič tem na c. in Er. odejah dobro naspanim ljudem spominski govor na — dinastijo Karagjorgje-vič,ev. Govoru so sledili burni živijdjElici kralju Petru in njegovi družini, ki kar niso hoteli imeti konca. Ortodoksni metropolit banjaluški je celebrira! l-stega dne slovesno službo božjo v spomlin na junake, padle na Kosovem in pri Kumanovem. Za Avstrijce, ki so žrtvovali svoje življenje, da so osvobodili Bosno izpod turškega jarma, še ni celo svoje življenie zmolil niti ene svoje molitve.“ „jžena! Ako mi je mogoče, olajšam ti tvoje žalostno stanje.“ Olajšati meni trpljenje? Mogoče je — a tudi nemogoče . . . Imela sem sinove in hčere, vzgojila sem jih skrbno in jim dala vso svojo materinsko ljubezen. Vsadila sem jim iy nežno srce gorečo ljubezen do domače grude, ljubezen do naroda. Toda ta cvetka ni dolgo cvetela v njih srcih. Hitro so jo vr* gli raz oltar svojega svetišča in nanj postavili novega malika — tujino. Cvetlica domovinske ljubezni pa je usahnila in poteptali so jo z nogami. Njim je domovinska ljubezen sedaj strta v)aza . . osuli že cvetovi ... Sli so, meni najdražja bijtja, moje veselje, moja ljubezen . . . Vzela, mi jih je tujina, ugasnila jim ljubezen sveto, ljubezen do domovine in do naroda . , . O nehvaležni svet, svet brez nad in u-panjia ! . , . Kje je ljubezen, velika in mogočna, ljubezen čista in sveta? — Ni je! ,. . . Izginila je iz src mojih sinov in hčera, ugasnila je nje svetla in plamteča luč — — — In jaz čakam dan na dan sinove in hčere, čakam . . . zastonj . . . zastonj .... Ne vrnejo se nikoli, mene matere ne marajo več . . . Osstala sem sajma,, sirota, in se potapljam v morju tujina je roparica mojih src . . . tujina od mene pro-bridkosti im bolečin ... in temu je kriva tujina. Da, kleta . . . prokleta . . .“ Umolknila je ... . Po licu so se ji udirali potoki šote, potoki pozabljene ljubezni . . . solze nekdaj žive, a sedaj že mrtvje ljubezni! Ta žena bolečin in bridkosti je mati moja — domovina , , ;. Tujina, tudi jaz te proklinjam . . . Daj nam nazaj našo kri, vrni našo last .... vrni oropamo ljubezen nazaj • • •„ ljubezen sveto in veliko . . . Tako je sedaj v Bosni in bo še slabše, ako se ne bodo številni, nezanesljivi Srbi odstranili iz jav-nih služb, osobito iz šole, sodnije in drugih državnih mest. Ko bi bila danes Bosna srbska, se vprašajmo, koliko Hrvatov in mohamedanov bi bilo v državni službi? — Odgovor: Sigurno niti eden! Politična izobrazba novega prestolonaslednika. OeŠkim listom se poroča iz Dunaja, da se začne v najkrajšem času s politično izobrazbo prestolonaslednika nadvojvode Karola Franca Jožefa. Dva visoka uradnika bosta dobila naloga, da nadvojvodo teoretično in praktično poučujeta o celi državni u-pravi ter o zunanji in notranji politiki. Presenetila je baje politične kroge odredba cesarja, ki zahteva, da se konča Študij in upeljava novega prestolonaslednika v upravne posle že najpozneje — koncem tega leta. ; Prestolonaslednik srbski — velik nasprotnik Avstrije. Na dvoru v Belgradu nočejo o kakem sovraštvu napram Avstriji nič vedeti. Koliko je tej trditvi verjeti, povedo dovolj jasno besede, ki jih je izustil preteklo leto jeseni povodom zmagoslavja srbski prestolonaslednik Aleksander^ Vprašan, koliko je resnice na tem, da hoče kralj Peter obiskati Dunaj, je odgovoril: Na Dunaj bom šel jaz na čelu zmagonos-ne srbske armade, Ta stavek so časopisi sicer takrat bilježili, toda niso mu obračali posebne pozornosti. Danes pa zasluži, da se ga pokliče zopet v spomin. Politični pregled. Tisza in Hrvati. Pretekli teden je imel Tisza govor v ogrskem državnem zboru, v katerem je vzel v zaščito srbsKo-hrvatsko koalicijo ter je prajvaše imenoval špekulante v patriotizmu. Značilno je, da se ogrski ministrski predsednik drzne tiste, ki so sarajevski umor obsojali na najostrejši način ter habsburška dinastiji sijajno izjavljali svojo vdanost, imenovali špekulante. V resnici pa je pravi špekulant Tisza sam, ker namerava s pomočjo Srbov ob tla tiščati Hrvate, katere je rajni prestolonaslednik imenoval najmočnejšo obrambo Avstrije na jugu. Naš sovražnik baron Friess. .„(Information“ piše: Naš cesarje v zadnjih sestankih s prestolonalslednikom, ki je že splošno priljubljen, spravil na razgovor vprašanje, kako naj oi se mladi nadvojvodai najiboljše pripravil za veliko njegovo bodočo nalogo. To vprajšanje pa zahteva hitro odločitev in že se slišijo govorice, o posameznih osebah, ki naj bi bile politični inštruktorji mladega prestolonaslednika. Kar se tiče Špecijelno notranje avstrijske uprave, pričakujejo merodajni krogi, da se bo za to izvolil mož z bogato praktično izkušnjo, ki je imel priložnost, i v centrali i v provinci spoznavati na lastne oči probleme državne uprave. Nikakor pa ne manjka takih birokratov, ki so po svoji sijajni ' dunajski karijeri sedaj ravno v provinci vzorni upravniki. Istočasno se bo moralo natanko o-zdrajti tudi na teoretično kjvalifikaicijo in se prepričati o akademični sposobnosti. Ako se v zvefei s temi imenuje tudi še! koroške deželne uprave, svedoči ta kandidatura popolno umevanje važnosti vprašanja, katero je rešiti. Italija mobilizira. Italijanski vojni minister je poklical pod orožje rezervnike letnika 1911 ; njih število znaša 120,000 mož.; Tisti rezervisti, ki se z dovoljenjem vojaških oblasti nahajajo v inozemstvu, se do preklica še ne pokličejo pod orožje.' — To tako nenadno mobilizacijo javnost jako različno tolmači. Eni listi pišejo* da se je to zgodilo1 vsled mednarodnega položaja, zlasti pa vsled neurejenih razmer na vshodu, pred vsem v Tripolitaniji. Drugi zopet trdijo, da se mobilizacija vrši vsled pretečega ponovnega staVkarskega giba nja italijanskih železničarjev, tretji pa zopet poroča-jo, da zaradi dogodkov v Epiru. Vsekakor pa vsebuje ta mobilizacija precej vznemirjenja. Tudi Nemčija ima svojega Redl-a. Nemčija je zdaj ravno tako ogrožena, kaKor je bila Avstro-Ogrska, ko so zasledili izdajstvo Redlo-vo. Načrti njenih vzhodnjih utrdb so bili prodani neki „tuji velevlasti.“ Iz Berolina so se takoj odpeljali Častnikì velikega generalnega štaba v Poznanj, v Königsberg in Thorn, da zadevo preiščejo, TaKoj so dali aretirati več oseb Glavni krivec je skoro gotovo vojaški inženir Kurt Kaul, ki je deloval pod i-menom Pohl in si tudi nadeval ime doktor Blumental. Njemu so poverili risanje načrtov!1 najtajnejših fortifikacij. Izvršil je načrt, ga fotografiral ter poslal sliko ruskim agentom v Draždanie. Tupatam je pošiljal slike direktno na Rusko na naslov privatne osebe, kar ni bilo sumljivo, V zadnjih letih je bil dodeljen glavnemu vojaško-inženirsklemu oddelku v Be-rolinu, pred tem je deloval v tajnem vojaškem arhivu v Thornu Prodal ni samo načrte utrdb, marveč tudi najtajnejše dokumente, Ki se tičejo Thorna in sploh obrambe jugovzhodne fronte pruske. Aretacije v vzhodnjih trdnjavah so dok alzale, da ima Rusija Špijone v vseh najvažnejših strategičnih1 postojankah Nemčije in da ta špijonaža tvori zelo razširjeno or- ganizacijo, ki jo sploh ne morejo popolnoma onemogočiti in uničiti. Skoro ob enem so aretirali v Kru-I ovi tovarni v Essenu risarja Henrika Wiederholte, ki je deloval v tajni risami. Aretirali so ga zaradi-tega, ker je neki „tuli državi“ prodal tajne risbe topov. Ta druga „fuja državi*“ je Francoska. Ta druga afera nima s prvo nobene zveze. Novi predsednik Mehike. Sedanji predsednik mehikanske republike Huerta je podal demisijo. Njegov naslednik bo dosedanji minister za zunanje zadeve, Carbahal, ki je že dne 15, t. m., kakor se poroča, storil kot predsednik Mehike pred zbranimi postanci in senatorji slovesno1 obljubo, Proti iredenti. Občudovanja vredna zbranost in nadčloveška moč, s katero je naš hudo zadeti plemeniti vladar-starček prebolel strašen sarajevski udarec, je vpliko pripomogla, da ni vskipela splošna, strašna nevolja vseh avstrijskih narodov v odprto vstajoj proti po-speševateljem antimonarhistične in ' antidinastične srbske iredente. Splošen srd in jeza se preliva v grenko žalost, ostane pa, vendar za vedno trden sklep vseh dobromislečih mož kot posledica onega( krvavega, tedna, sklep, z vsemi močmi n dušiti srbsko iredento. Seveda se ne sme pozabiti, da bij se šlo čez mero in da predstavlja srbska iredenta le majhen odlomek' sicer lojalnih in državi zvestih Srbov. Krivo bi bilo, ko bi padli sedaj v napake čistfc) pro-tisrbskega sistema. Kaj takega se ne sme zgoditi in najmanj v državi, v kateri se je o iredenti dobilo toliko raznovrstnih, bogatih izkušenj. Nikdo ne dela nemških Avstrijcev odgovornih za iredentizem vse-nemcev. In ako pojejo v praškem deželnem zboru — tajni svetniki, nemški minister-krajan s c. kr. dvornimi svetniki ,„[Wacht am Rhein“, ako se je pred 2 tednoma sklenila seja nemških zastopnikov na Češkem ravno tako s to inedentsko pesmijo, ako se me-■odajni češki politiki navdušujejo za Rusijo, ako se velike poljske stranke, na, katerih čelu stoje ekscelence, nikdar niso branile očitka rusofilstva, ako je ri gotovih drugih narodih otrovan naroden parok-sizem rodil iredentistične izrodke, ki so znani vsakemu, bi bila pač velika neodkritosrčnost, ako ne bi hoteli ravno sedaj,1 ko stoji pred sodiščem srbska propaganda, računih tudi s temi 'dejstvi. Z enako strogostjo in odkrito brezobzirnostjo se mora od zdaj nastopiti [proti.VjsaSki iredenti, naj si bo srbska, nemška, češka, poljska, rusinska, rumunska ali laška,! Merodaini vladni krogi se izza zadnjih let ne morejo oprostiti očitka, da se je, z iredentisti vseh jezikov žalibog pogosto premehko ravnalo in da. so se nasprotno odbijali konservativni, miroljubni, državi in cesarju zvesti sloji ljudstva. V tem oziru se mora radikalno spremeniti. S prijatelji se mora postopati prijateljski, s sovražniki pia kot s sovražniki. Učimo se iz sarajevskega zločina: Ne samo pri Srbih, pri vseh narodih brez razlike se morajo osušiti iredentistična močvirja! Albanske homatije. Albanski barometer neprestano kaže na bližajočo se nevihto; nad celo deželo albansKO vlada napeto ozračje. V Draču se ni nič spremenilo. Daslra-vno je zbor notablov preteklo nedeljo izročil mbretu Wledu zaupnico, se vseeno širi vest, da se mbret hoče odpovedati vladarski časti, ’ako mu velesile ne dado v kratkem na razpolago mož in denarja, katerega krvavo potrebuje, da zaduši vsfiajo, ki vlada na vseh koncih in krajih. Prekanjeni Esad paša pa se očividno raduje nad tem pomilovanja vrednim položajem. Značilno je, kako se je izrazil o knezu Viljemu i napram poročevalcu „'Tribune.“ Rekel je: On je moj dom uničil, a sedaj gre pa sam domov. Albanci nočejo o njjem nič vedeti. Za nje je vseeno, ali je v Albaniji ali pa ne. Nastanili so ga v Draču in njegovo vlado so omejili na dva kilometra. Sicer pa v Albaniji ni nikake revolucije, Albanci se sami vladajo, so vedno pripravljeni na defenzivo in iz spoštovanja do velevlasti trpe, da životari v Draču knez, ta velik privan-dranec. Na vprašanje, kdaj da, se bo povrnil v Air banijo, je ijzjavil Esad paša), da tedaj, ko bo knez Wied za vedno zapustil deželo. Trdno da je prepričan,, da bodo Albanci zvesto poslušali njegove nasvete in se po njih ravnali. Tudi je povedal, da Albanija sicer ni bogata dežela, a da popolnoma lahko živi brez evropskega denarja. V, južni Albaniji se položaj rapidno slabša.. — Berat in Fieri sta padla v roke vstašev. Prebivalstvo beži preplašfeno na vse strani, ker se boji grških grozodejstev. Polnoštevilne grške regularne čete pa prodirajo zmagovalno proti Valoni, kafere padec se pričakuje v kratkem času. Albanska korespondenca poroča tozadevno iz V alone : Vesti o padcu Cerata in Fierija v roke inshrgentov in o uničujočem prodirar nju divjih Epirotov so povzročile tumj grozno paniko. Prebivalci zapuščajo mesto. Poveljnik mesta je izdal oklic na prebivalce, naj se postavijo sovražniku v bran. Iz Drača je dospel vojni materijal; mesto razpolaga z okroglo 1000 prostovoljci. R azn ® ter osti. Iz davčne službe. Višji davčni oskrbnik v Celju Leopold Hasenbuhel je stopil v pokoj. — Za u- radnega vodjo celjske davkarije je imenovan Jože! Kuss. — Za kontrolorja je imenovan oskrbnik V. Klemenčič. Iz južne železnice. Prestavljena sta pristava Anton Gold iz Beljaka v Ptuj in Ljudovik Wieser iz Pragarskega v Paternion-Bistrico, in uradniški aspiranti Jožef Guggenberger iz Bistrice na Koroškem v Laški trg, Pavel Masič iz Lavisa v Inichen in pa Ernest Rajgelj iz Tržiča v Sežano. — Za višje stavbene komisarje so imenovani stavbni komisarji-inže-nirji G. Herman v Ptuju, J,. Hudeczek v Mariboru, in A. Rauchbiaiuer v Zid. mostu. Iz poštne službe. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo je imenovalo Leopoldino Novak za poštno oficijantinjo v Brežicah in premestilo poštarja Riharda Fasching iz Rohrbacha v Lučane. PoŠitna oficijantinja Berta Gross je imenovana za poštari co na Planini, Iz učiteljske službe. Provizorični učitelj pri Sv. Jerneju nad Muto Franc Klčckl je imenovan za nadučitelja istotam — Nadučitelj v Cmureku Matevž Korent je imenovan za nadučitelja v Marenbergu. — V pokoj je stopila nadučiteljica v Voitsbergu, Ana Kokalj. Promocija. V sredo, dne 15. t. m., je v slavnostni dvorani graškega vseučilišča promoviral doktorjem prava g. Joško Munih, doma od Sv. Lucije ob Soči. Vrlemu starešini „Zhrje“ iskreno čestitamo! „Štajerc“ — in ruski samostani. V svoji zadnji številki se nekdo v „Štajercu“ baha, da se mu ie nekoč posrečilo vtakniti svoj časnikarski nos v neKi ruski samostan. Menda je tamkaj stikal za srebrnimi žlicami! Opisuje nato nerednosti, ki jih je baje iztaknil v tem samostanu. Mi bi pa svetovali „Štajercu“, naj rate pošlje kakega svojih poročevalcev in sotrudnikov v kako ptujsko šnopsarno in naj potem opiše neznosen smrad in žalostnersocijalne razmere, ki jih dan za dnevom zakrivlja šnops in njega vredno glasilo „Stajerc“! Hinavstvo štajerčijancev. Da bi se naši spodnještajerski nemškutarji vsaj za trenutek zavili v plašč pafrijotizmal ter pokazali s hinavsko zavitimi očmi, da so tudi oni patrljotični, čeprav v srcu nikoli niso bili, so sklicali pretečeno nedeljo shod štar jerčijancev v nemški Vereinshaus v Ptuju. Na shodu, katerega se je baje udeležilo 500 oseb, — tu je pa treba odbiti eno ničlo, potem bo znaibiti prav, — so prav pridno udrihali po slovenskih klerikalcih, češ, oni Širijo po Slovenskem srbofilsko; 1 agitacijo. Vsakdo sic,er ve, da je to podlo sumriičenje, toda namen je očividen.i Ti ljudje izrabljajo žalostni sarajevski dogodek v to, 'da bi spravili po vsej sili slovensko duhovščino v zvezo s sarajevskim umorom in da bi koristili svojim strankarskim namenom. Toda, Jaka, ne bo šlo! Patrljotični štajerčijanei. Na Fali so pri 'delu aretirali delavca Simona O griza, v Lajteršperku viničarjevega sina Jožefa Šešerko in v Pretrežu nekega Polanca radi odobravanja nečloveškega sarajevskega čina, Vsi trije so posilinemškega mišljenja in vneti pristaši „Štajerca.“ No, velepatrijotični „Stajerc“, kako boš ti sedaj svoje žalostne pristaše „tro-štal“ ? S samim zabavljanjem na Srbe in srbofile ne bo šlo. SaušaJ jih bo zatajiti, pa ne bo šlo. Patrijo-tjično mišljenje, to dokazujejo dejstva zadnjega časa, ima svojo najtrdnejšo oporo v katoliškem prepričanji. Quousque tandem? Kakšen razloček je med Avstriji iz dna srca vdanimi Slovenci in med prusofil-skimi nemčurji, nam zopet dovolj jasno kaže primera med nedeljskim taborom koroških Slovencev pri St. Jakobu v Rožu in med pondeljkovlim bojnim shodom koroških nemškutarjev v Celovcu. Slovenci so koncem zapeli cesarsko himno, nemški nacionalci pa veleizdajalsko „Wacht am Rhein.“ Vprašamo tem potom nje in merodajne faktorje, koliko časa mislijo še nadaljevati in ali menijo sploh kedaj' končati s provociranjem — petjem svoje himne? Žalostno, da baron Friess take ljudi Ščiti! Proč z „Marburgerco“! Pred dnevi so izdala vsa katoliška nemška društva v 'Mariboru poziv: „Proč z „Marburgerco“ iz vsake krščanske mariborske hiše!“ Nemški katoličani so silno ogorčeni r,ad surovo in žaljivo pisavo tega lista povodom žalostnega dogodka v Sarajevu. „Marburgerca“ je sicer že kar zaporedoma izdala več posebnih izdaj, le da bi delala kšeft, toda niti ena številka ni bila črno obrobljena. Nad vse žaljivo je pisala o prestolonasledniku ter ga slikala kot uasprotnika vsakega svobodnega gibanja. Nam se sicer malo kedaj zdi vredno in potrebno reagirati na pisavo toga revolverskega lista, toda v zadnjem času je postala njena pisava že tako nesramna, da presega vse meje dostojnosti, kar smo ji morali javno zabrusiti v obraz. Ce bodo pa sedaj Nemci sami obračunali s tem listom, je popolnoma na mestu, kajti kakoršnai setev — takšna žetev . . . Kdo dela nemir? Ko podaje „Tagespost“ štev. 180 svoje poročilo o slovenskem taboru pri Sv. Jakobu v Rožu, pravi med drugim tudi, da radi tega, ker je žandarmerija zabranila, Nemcem 'dohod do slovenskega shoda, ni prišlo do nfkakih nemirov. Torej je vendar le res, kar mi vedno trdimo, 'da so narodnih nemirov vedno krivi nemiški izzivalci. Pruska marka. Tezenčani (Tezno pri Mariboru) so prišli tako daleč, da sprejemajo darove od — Prusov. Pruski1 dijaki so poslali TezenČpnom 25 pruskih mark za Šolsko kuhinjo, Ako bi Tezenčani Pazite na otroke! rekli le besedo, bi dobili to svoto tudi v Avstjriji, magari tudi od Slovencev in ne bilo bi treba hodit beračit v Pruslijo. Sploh je za, Avstrijce grdo, ako sprejemajo podpore iz tujih držav.: Strahove vidijo. Na nedeljskem občnem zboru centralne zveze obrtnih društev štajerskih v Gradcu je poslanec F essi er ves v skrbeh' opozarjal na nevarnosti, ki grcfze nemški obrti od strani južnoštajerske obrtne zveze. Ta zveza dela po mnenju Fess-lerja panslavistično politiko in se že baje sedaj pripravlja, da na vsak način prodere pri volitvah v trgovsko zbornico s svojimi delegati. Poslanec Krebs je izjavil, da bi se utegnil zgoditi pri volitvi volilnih mož tudi slovenski naskok, s Čemur bi pa bil pokopan mir v društvu za vedno. Nek Käfer je nato še opozoril, da se glasovnice za volitve v zbornico naj ne vržejo kar tako stran, zato, ker bi se utegnile zlorabiti. No in neki Eder je Še dodal pretresujočo novico, da ima južnoštajerska zveza stik z neko vseslovansko organizacijo, kji izdaja v Ljubljani svoj časopis in se razteza celo do Dalmacije in tudi na Koroško, kar je po mnenju tega možakarja velika nevarnost za obstoj nemškega obrtništva. Od smeš-nosti do neumnosti je še samo en korak! Nemci divjajo. Cehi solimeli preteklo nedeljo v Katežinu svojo veselico. Takoj so sklicali tudi Nemci svojo, Jd je pa bila manj obiskana. I Ko so prišli Cehi v Opavo, so jih napadli Nemci s palicami. Napadi so se potem ponavljali, kljub temu, da so Cehi mirovali. Spliašila sta se tudi dva konja, ker so se Nemci navalili na voz, v katerega so bila vprežena. Nek češki poslanec je bil nevarno ranjen. Moralo je priti orožništvo in vojaštvo, da je končalo izgrede. Veliko Nemcev je bilo aretiranih,1 več Cehov pa so moralli prepeljati v bolnišnico. Menda so tudi ti napadi znak patriotizma Nemcev, Slovenska trobojnica — srbska! Brihtni in veleugledni (?!) dopisnik „Mariborčanke“ iz Kozjega trdi, da je bil povodom birmovanja dne 12. t. m. ves trg Kozje v srbskih zastavah. Možicelj je tako neumen, da ne pozna, srbske zastave in da je ne zna razlikovati od slovenske. In ker si v svoji neumnosti ne more nič kaj prida zaslužiti, pa za denar poroča v zanikano ;„Marburgerco“ neumnosti. Cesar letos prvič na lovu. Dne 14. t m. popoldne je napravil cesar iz Išla prvi letošnji lovski izlet in se je čez tri ure zopet vrnil v cesarsko vilo. Odpeljal se je ob' 545. uri popoldne, spremljan od telesnega sluge Eggerja, ob Krasnem vremenu v odprtem vozu v bližnjo vas, kjer ga je že čakal vodja dvornih lovov, dvorni svetnik Böhm. 'Monarh se je podal s Čilimi koraki na hrib, kamor je dospel ob 6. uri. Tu se je mudil celi dve uri; priložnosti, da bi bil kaj ustrelil, ni bilo, ker velikih jelenov ni bilo blizu in nekega majhnega jelena, ki se je pokazal, pa monarh ni hotel ustreliti. Okoli 8, ure zvečer se je zopet v odprtem vozu odpeljal nazaj v Išl. Občinstvo je med potom cesarja navdušeno pozdravljalo.. Vladar, ki je zdrav in čil, se je za te burne ovacije zahvaljeval s tem, da je krepko z lovskim klobukom odzdravljah Nova maša. Dne 3, avgusta t. I. bo imel pri Sv. Rupertu na Laškem prvo sv. mašo č. g. Franc Sane iz Jezusove družbe. Romanja na Trsat, ki ga je priredila S. K. S. Z., se je udeležilo okrog. 500 ljudi. V ponedeljek smo si med potjo ogledali velezanimivo postojnsko jamo. Na Trsat smo došli v ponedeljek popoldne. Zvečer je bila slovesna rimska procesija. Pridigovala sta profesor dr, Hohnjec v ponedeljek zvečer in župnik Gomilšek v torek zjutraj. Romarji so z veliko vnemo opravili svoje pobožnosti pri Mariji Trsatski. V torek dopoldne smo se s parnikom vozili po morju ; med vožnjo so se z obeh ladij razlegale navdušene slovenske pesmi. Popoldne smo se vsi zdravi in veseli vrnili domov. Romanje je vodil ravnatelj dr. Jerovšek, Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje priredi letos Kršcansko-Socialna Zveza dne 3. avgusta iz Celja. Vožni red in cene glej vzadi med inse-rati. VI Ö. gg. dušnepastirjeuljudnopro-štimo, da romanje ljudstvu oznanijo, naročila na karte zberejo in denar skupno pošljejo na naslov : Romarski odbor v Mariboru, KoroSlra cesta 5. Z razpošiljanjem kart se prične še-le dne 26, julij a. Prej se naj karte ne reklamirajo. Romarski vlak bo dne 20. t. m. vozil iz Dravograda v Rajhenburg. Romarjev bo okoli 400 ter precejšnje število čč. gg. duhovnikov. Romarski vlak na Sv. Višarje priredi Slov. KršČ, Soc, Zveza za Koroško, Vlak vozi dne 26. julija iz Spod. Dravograda ob 9,50 dopoldne Natančneje v inseratu. ' „Leonova družba“ se bo preosnovala in začela izdajati: 1. Znanstveno knjižnico; 2. poljudno-znan-stveno knjižnico; 3. leposlovno knjižnico; 4. revijo „Cas.“ Za leto 1915 na primer hoče dati svojim članom: a) 1 zvezek znanstvene knjižnice (spisi P. Stanislava Skrahca), b) 1 zvezek poljudno-znanst/ene knjižnice, c) 1 zvezek leposlovne Knjižnice (prevod romana Coloma, Malenkosti) in d) revijo „Cas.“ Ker hoče „Leonova družba“ svojim članom dajati vse to za letnih 6 K, je samoposebl umevno, da mora računati s kar največjim številom članov. Nadeja sc pa, da je ta up ne bo prevaral, tako živo je prepričana, kako izredno važno in nujno je, kar je započela, in ne more si misliti, da bi to prepričanje ne prevzelo vseh. Pristopajmo k Leonovi družbi! Procesi glede imenovanja svetnikom in blaže-nim leta 1914, Tekom prvega polletja letošnjega leta je kongregacija sv. obredov sldenila, džl sč začno sledeči procesi : blaženim da se imenuje Dom. Savio, gojenec pri salezijancih v. Turinu, ki je umrl dne 9. sušca 1842 v starosti 15 let. Njegovo življenje je opisal ustanovitelj salezijanske družbe č, Don Loško : Istotako da se proglasi blaženim Franc pl. Iioyos, španski duhovnik iz družbe Jezusove, ki je umrl 55 let star dne 29. listopada 1735. P. Hoyos je vpeljal in razširil v Španiji č’eščenje presv. Srca Jezusovega. Proglasil naj bi se blaženim tudi Jožef Maria pieno. Palermo, Kapucinski noVdc,- ki je umrl dne 1. pros. 1886, 29 let star, in svetnikom župnik arški Viaiiey, potem Ko bi se priznala dva nova njegova čudeža. Podružnica Slov. Dijaške Zveze za Štajersko priredi dne 26. julija t. 1. veliko slavnost v proslavo ustoličenja koroških vojvod1 v Slov. Bistrici, v prostorih hotela „Avstrija.“ Na sporedu so deklamacije, slavnostni govor z ozirom na SOOletnico, igra: ,„(Na smrt obsojeni?“, ' ki nam v živih barvah slika ljut narodni boj1, ki divja dandanes po celem Koroškem proti slovenskemu ljudstvu. Po igri bode prosta zabava, ki obeta biti jako vesela in prisrčna; nastopi tudi dijaški pevski zbor, vršili se bodo razni komični prizori, na razpolago bo šaljiva pošta, konfeti i. t. ‘d. Vsem, ki se radi veselite v domačem Krogu m ki radi v resnici, z dejanjem podpirate naše narodno delo, kličemo: Na svidenje v Slov, Bistrici dne 26. julija! Uniformiranje dalmatinskih srednješolcev. — Naučno ministrstvo je odposlalo vsem ravnateljstvom dalmatinskih srednjih šol odlok, ki određuje, da se mora. uvesti uniformiranje dalsmajtinskih srednješolcev že pričenši z letnikom 1914-1915'. Dijaki prvih 4 razredov srednjih šol morajo priti že v jeseni v uniformah, dijaki višjih 4 razredov pa si morajo preskrbeti uniformo do konca prihodnjega šolskega leta, Naučno ministrstvo je vse dalmatinske srednješolske ravnatelje tudi pozvalo, da naj odpošljejo seznam vseh ubožnih dijakov, rda se jim dovoli za preskrbo uniforme! podpora. Prihodnje dni bodo imeli ravnatelji sestanek v Zadru, kjjer se določi, kaka u-niforma naj se uvede. Pasja steklina v ptujsEem političnem okraju. Ptujsko okrajno glavarstvo nam je poslalo slecieči poziv: Z ozirom na to, da se pasja steklina v ptujskem političnem okraju očividno hitro širi, se prebivalstvo opozarja, da je po § 41 zasona o živalskih nalezljivih boleznibf visakch» dolman * takoj usmrtiti svojo dotično žival, ki je prišla v dotiko s steklo, ali stekline osumljeno živalijo. Ob enem je to naznaniti občinskemu predstojništvu. Pri psu se najprej opazi steklina v tem, da postane renčav in neprijazen, nemiren in plašen, len in čmeren: večkrat se zakoplje ali skrije; svojega gospoda ne posluha več. Taki-le psi jedo malo ali pa popolnoma nič ; nasprotno pa se kaže nagnjenje, da hocéjo požreti neprebavljive reči, kakor les, slamo,, perje, usnje in jednako in lizati mrzle predmete, kakor kamenje, kovine in jednako. Ko so te prikazni, kojih pojav je začetek pasja stekline, trajale en do dva dni, sili pes. že vedno bolj in bolj od hiše in se hoče potepati in okrog klatiti; grize okrog sebe, napada druge pse, mačke in večje domače živali; njegov glas je hripav in neprijeten, pri lajanju tuli in renči. Taki psi hitro oslabe, postanejo neprijetne zunanjosti, njih oči so kalne, globoko vdrte, dlaka je brez svita in razmršena. Konečno jim otrpne zadnji del trupla in spodnje čeljusti, so vedno1 bolj slabotni, napadi ponehavajo in največkrat med petim in sedmim dnevom bolezni poginejo. Tie prikajzni se najrazločneje opazujejo pri takoipnenovani besni steklini. Pri takoimenovani tihi steklini se opazi, da pes manj grize, se ne klati toliko okrog in tudi ni tako razburjen in nemiren; ta bolna žival je bolj tiha in žalostna in zgodaj oslabi in ohromi. Povsod se je strogo raivnati po odrejenem poostrenem pasjem kontumacu, da se zabrani in zatre razširjanje te nevarne bolezni. Novi rešilni vozovi za Laški trg, Trbovlje in Voitsberg., Tvrdka Koller je po naročilu Društva ru-dečega križa za politični okraj Celje izdelala 2 nova rešilna voza in sicer enega za Laški trg in enega pa za Trbovlje. Kjer se rešilna društva v obliki požarnih hramb zelo širijo, je tudi prostovoljno gasilno društvo v Voitsbergu naročilo pri tvrdki Koller en tak voz. Admiral Ripper f. Dne 15. t. m. je na Dunaju umrl Julij pl. Ripper, ’ avstrijski admiral v pok. Rojen je bil leta 1847 v Podgorci v Galiciji, v mornariško službo je stopil leta 1861; leta 1905 je postal pristaniški poveljnik v Pulju in leta 1911 je bil povišan za admirala. Bil je na glasu kot velik prijatelj Slovencev. Rajnik se je udeležil pomorskih bitk leta 1864 proti Dancem in leta 1866 pri Visu proti Italijanom. V obeh pomorskih bitkah se je odlikoval Medicinska fakulteta na Dunaju je i sklenila, da bo s prihodnjim letom omejila imatriBulacijo pr-voletnikov ter omejila njih število na 400. V prvi vrsti pridejo v poštev dijaki iz Nižje-Avstrijskega in iz onih kronovrn, kjer hi vseučilišča. Ostali, zlasti pa še inozemci, pridejo v pošjtev le v toliKo, v kolikor število teh privilegiranih imaltrikulancev ne bo še doseglo 400. Princezinja — redovnica. Princezinja. Frančiška pl. Parmska bo v opatiji benediktink sv, Cecilije v Eytìe na otoku Wight preoblečena v redovnico. Starejša njena sestra, princezinja Adel a, pa pripada, kakor znano, že več let temu redu. Obe sta Sestri soproge našega prestolonaslednika Karola Franca Jožefa. Pravo zavarovanje. Pri vseh požarnih nesrečah opažamo, da je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani prvi in najpravičnejši- zavod te vrste. Pristopajte in delujte po naši zeleni Štajerski vài na to* (la se zavarujejo Iridi ostali, ki še niso zavarovani, pri našem edinem slovenskem zavodu. — Vsa pojasnila dobite pri ravnateljstvu v Ljubljani, glavnem poverjeniku za Spoanje-Štajersko, g. Francu Pograjc, Celile, Glavni trg št. 10, in pri vseh Krajevaaih poverjenikih. Dolžnost vsakega moža je, da podpira orga- ne tega nam koristnega zavoda. ____________ Čemu SiUži luterane s v *> v Manooru. Nato odgovarja prav odkritosrčno sapi luteranski pastor Mahnert v knjigi „Die Hungerglocke“, polni najgršega sovraštvri do nas Slovencev in do katoliške cerkve sploh. V Hej knjigi pravi: „,Ich tue meinem Volke den besten Dienst, wenn ich hier an der Sprachgrenze in einer starken evangelischen Gemeinde ein festes Bollwerk gegen das Slaventum schaffe und Gott gibt sicher seinen Segen dazu.“ — Svojemu ljudstvu storim najboljšo uslugo s tem, da tu na jezikovni meji v močni evangeljski občini u st varim trden zid proti slovanstvu in Bog bo k temu gotovo dal svoj blagoslov.“ iTo je torej namen Mah-nertovega „čistega evangelija.“ Vera mu je čisto postranska reč, „[Bollwerk gegen das Slaventum“, to je nacionalna hujskanja proti Slovencem, mu je najbolj pri srcu. wTreba je namreč vedeti, da „Bollwerk“ v vsenemlškem žargonu ne pomeni ravno „,zid in o-braimba“ zoper morebitne krivice —■ ne, ampaK boj in nestrpnost proti Slovencem. Mahnertova strastna gonja („proč od’ Rima“ nL ma z vero nič opraviti^ njemu je lutoranstvo bojno sredstvo zoper nas Slovence. Mislimo, da mu k temu Bog pač ne bode dal svojega blagoslova. Bog hoče, da tudi mi Slovenci živimo in postanemo enakopravni z vsemi drugimi narodi y Avstriji. Velike slovesnosti v R^jhenburgu. Izredne cerkvene slovesnosti so se vršile pri nas v teku preteklih treh tednov. Velikansko delo — prekrasno svetišče nove župnijske cerkve Matere Božje Lurške — je slov/esno posvečeno in svojemu namenu izročeno. Slovesnosti, ki so se vršile ob tej priložnosti, so se pričele dne 21. junija z blagosiov-- ljenjem novih peterih zvonov, ki so jih župljani z nenavadno požrtvovalnostjo in vnemo naročili pri tvrdki Grossmayer v Inomostu za približno 30.000 kron. Dne 20. junija popoldne so došli prem. knezošKol k nam, veselo in navdušeni sprejeti od duhovščine, šolske mladine, vernega ljudstva in županov vseh deseterih občin razsežne župnije, v katerih imenu jih je z izbranimi besedami pozdravil g. Anton Kunej, župan iz Stolovniika. Veselje nad prihodom nad-pastirja je izražalo slovesno zvonjenje pri vseh bližnjih cerkvah in mogočno streljanje, so oznanjali brezštevilni slavoloki s pomenljivimi napisi, so razodevale visoke raznobarvne piramide, zastajve na hišah in vrste zelenih drevesc ob cestah, je kazala večerna godba in bakljada. Na praznik sv. Alojzija so nam mil. nadpastir po dosluženi sv. maši vpričo nebrojne množice vernega ljudstva blagoslovili med pomenljivimi obredi petero novih zvonov za našo Marijino cerkev ob enem s peterimi zvonovi' za videmsko župnijo. V navdušenem govoru so pottem razložili zgodovino in pomen zvonov ter se zahvalili vsem, ki so kaj za zvonove storili in darovali. Deset dni pozneje smo zopet veseli gledali obličje svojega nadpastirja. Dne 1. julija so dospeli k nam, da slovesno posvetijo Marijino svetišče samo. In zdaj je slavnostno razpoloženje doseglo svoj vrhunec. Zbrala se je še poleg duhovščine in pobožnih vernikov šolska mladina vsieh v župniji obstoječih šol pod vodstvom u-čiteljstva. Zopet je bàia vsa župnija zastopana po svojih županih, nastopile so Marijine družbe in še druge krščanske skupine, in prihiteli so pevci iz bližnjega Posavja, da so pod vodstvom g. Kosa iz Krškega priredili med sijajno, obče občudovano u-metno razsvetljavo, katero je preskrbel načelnik postaje, g. Srečko Rainer, knezu dobro uspelo podoknico* Nad vsem veseljem tega in nastopnega dne pa se je razprostirala ' splošna resnobnost, povzročena po prežalostnem, znanem dogodku, ki je tako hudo zadel našo presvetlo cesarsko hišo in tako globoko vplival na srca vseh dobrih Avstrijcev. Dne 2. juljija, ki je bil že leta in leta odločen za posvečenje naše nove cerkve, vsled Česar izpre-memba ni bila mogoča, so nam naš vladika našo stavbo venčajli s posvetitvijo in jo tako povzdignili v resnično hišo božjo in v posebno svetišče Marijino. V slovesni pridigi, v kateri so visoki posvptitelj najprej izrazili svojo globoko žalost nad smrtjo našega upapolnega prestolonaslednika in njegove preblage soproge, so globoko ginjeni za njiju dušni blagor z vso tudi ginjeno množico na prižnici opravili primerno molitev ter so našo slavnost primerjali 14dne-vni slovesnosti posvečenja Salomonovega templja in izrekli viŠjepastirsKo zahvalo vsem staviteljem in dobrotnikom našega Marijinega templja. Izraz le zalivale je bilo javno imenovanje č. g. župnika Cerjaka za knezoškofijskega konzistorijalnega svetovalca in č. g. dekana Mešičeka za kn.šk. duhovnega svetovalca. - i . , ■ I Požari se pojavljajo! Po prvotnem načrtu so Nadpastir nameravali •ostati pri nas in dovršiti vsa potrebna blagoslovlje-nja. Pa razven omenjenegai žalostnega dogodka jili je slovesno ustoličenje novega sOlnograškega nadškofa dr. Kaltaierja nenadoma odpoklicalo v Solno-grad, kjer so pri dotični slovesnosti dne 5. julija i-meli slavnostni cerkveni govor. Vsled tega smo dne 8. julija imeli tretjikrat veselje, da so naš Nadpa-■stir prišli v našo sredino» V četrtek, rdne 9» julija, so nam med dolgotrajnimi, pa zelo vspodbudnimi obredi posvetili stranska altarja presv. Srca Jezusovega in sv. Jožefa. V petek, dne 10. julija, pa so dovršili svoje trudapolno in požrtvovalno delo- glede na našo Marijino svetišče. Nad vse ganljivo je bilo ta dan med njihovo sv., mašo prvo sv. obhajilo približno 300 šolskih otrok, ki pač nikdar ne bodo pozabili, da so ljubega Zveličajrja prejeli prvikrai iz rok svojega Nadpastirja, tako gorečega naslednika apostolov. Nadpastirske, v srce segajoče besede do prvoobhajancevi pred in po sv. obhajilu so do solz ganile ne le male ljubljence Jezusove, marveč vse pričujoče duhovnike in vernike, Le en glas gre po domači in po sosednih farah: ^Srečni otroci, ki bodo imeli takšen spomin na najsrečnejši dan svojega živ-lTienia — na prvo sv. obhajilo.“ Po tej, spomina vredni slovesnosti prvega sv., obhajila so Prevzvišeni blagoslovili stranska allar-ja sv. Križa in žalostne Majtere Bož jej potem pa so po prisrčnem nagovoru o staročalstitljiVosti, poduč-ljivosti in koristi sv. križevega pota blagoslovili in ustanovili njegove štirinajstere postaje ter vse slike in okraske v cerkvi. Zahvalna pesem z zakramentalnim blagoslovom je zaključila • to za rajhenburško 'župnijo zgodovinsko pomembno slovesnost. Naša prisrčna zahvala za vse storjene dobrote in želja, da bi ljubi Bog našega ljubljenega Nadpastirja krepil in podpiral v njihovem nadaljnjem ( apostolskem delu, jih je spremljala, ko so dne 11. julija od nas odhajali na naporno birmsko opravilo v kozjanskem dekanatu. — _ ___________________, _ ____ 1. avgust — dan sreče za onega, ki pravočasno naroči izborno turško srečko ‘ ter poi žrebanju tega dne prejme veselo sporočilo, da je njegova številka zadela 400.000 frankov! Vsaka srečka prinese gotov dobitek, zato naj oni, ki hočejo svojo srečo poskusiti s srečkami, nemudoma zahtevajo zadevno pojasnilo, M jim ga glasom današnjega oglasa z obratno pošto in brezplačno pošlje za Slovensko Stražo gospod Valentin Urbančič, Ljubljana 4. Agrarno-političen tečaji za odbornike kmetijskih društev, preč. duhovščino, gg. učitelje in učiteljice jer vse, ki se za ■zgorajšnje predmete zanimajo, priredi Slovenska Krščansko-So-cijalna Zveza v Ljudskem domu v Ljubljani od dne 3. do všte-ega dne 7. avgusta t. 1. Tečaj je velike važnosti, zato je pričakovati obilne udeležbe. Priglasiti se je takoj na naslov: Slovenska Krščansko-Socijalna Zveza v Ljubljani. Udeležencem, M želijo, preskrbi Zveza hrano in prenočišče proti dnevni odškodnini 3 K, za vse dni skupaj z vstopnino vred pa 15 K. Denar za hrano in prenočišče je treba poslati naprej ob enem s prijavo. Ke-■dor ne reflektira nato, da se mu preskrbi hrana in prenočišče, plača za ves čas 1 K vstopnine, nakar dobi izkaznico. Za tečaj bo pripravljena tako odlična predavanja in načrti, da bi vsaka župnija morala poslati na ta tečaj vsaj eno ali več oseb, delujočih v naših izobraževalnih in gospodarskih organizacijah. Prosimo zato takojšnjih, mnogoštevilnih priglasil. — Slov. Krščansko-Socijalna Zveza v Ljubljani. Tabor „Svete vojske“ bo v nedeljo, dne 19. in v ponedeljek, dne 20. julija, ha Brezjah na Gorenjskem. Razpored: aj V nedeljo: ob M2. uri dopoldne zadnja sv. maša za one, ki bodo v nedeljo dopoldne šli od doma. Ob 3. uri popoldne pričetek tabora. Najprvo v cerkvi pridiga in litanije. — Potem zborovanje izven cerkve. Govore: deželni poslanec dr. Vinko Gregorič, cesarski svetnik Gustav Pirc, gdč. Antonija Stupca in Kat. Kirn ter zastopnika Hrvatov P. Fortunat Pintarič in Vladimir Smoi-čič. Zvečer v mraku sprevod, med katerim se bo pela abstinent-ska pesem, b) V poudeljek: Zjutraj ob %6. uri sv. maša za prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo, med katero se bo delilo sv. obhajilo. Ob 7. uri druga pridiga. — Nato nadaljevanje zborovanja izven cerkve. Občni zbor Protialkoholne zveze ter pokrajinskih podzvez: štajerske|, koroške, goriške, tržaške in hrvaške. Potem drugi govori. — Po končanem skupnem zborovanju posvetovanja protialkoholnih zvez duhovske, dijaške in učiteljske. Popoldne za one, ki bodo želeli, izlet na Bled, oziroma v Bohinj. ~ * v .."""" ‘ .™” Štajersko Man hurtske uo/vìll. Ordinacije. V soboto, 'dne 18. julija, se začne-jo duhovne vaje za ordinande in trajajo do dne 22. i m. V sredo, dne 22. t. m,, bodo g. knezoškof podelili subdijakonat, tonzuro in nižje, redove ; v petek, dne 24. t. m., bodo gg. ordinandi posvečeni v dija-kone, v nedeljo, dne 26. t. m., pa* v duhovnike. , „Slovensko društvo“ ima1 prihodnji četrtek, dne 28. julija ob 5. uri popoldne v prostorih Zadružne Zveze (Cirilova tiskarna) svoj občni zbor. — Vsi člani in somišljeniki v Mariboru in iz okraja se uljudno vabijo. Na vsporedu so važne zadeve. Odlikovanje. Čuvaju na tukajšnjem glavnem kolodvoru Janezu Piijavec je podelil cesarski namestnik kolajno za 401etno zvesto službovanje. Kriza na magistratu. V seji mariborskega občinskega zastopa v sredo, dne 15. jiulija, jje župan dr.. Schmiderer prebral Wastianovo pismo, v katerem Wastian izjavlja* da ne sprejme podžupanskega mesta, ker mu razmere tega, ne dopuščajo in ker se za nekaj časa namerava umakniti iz javnega življenja,. Občinski zastopniki Scheidbach pripominja k temu, da, se o tej stvari veliko govori po mestu, med drugim tudi, da gospod župan--------V tem hipu pre- kine župan dr, Schmiderer govornika ter vpraša, ar li se naj ta zaideva razpravlja v javni ali tajni seji. Ker se občinski zastopniki odločijo za poslednjo, je bila ob koncu javne seje še tajna, ki se je zaključila s „Heil!“-klici na SchmMererja. Torej je na našem magistratu majhna kriza. Podžupansko mesto je na ponudbo. Oglašajo se razne osebe in osebice. Na Vzemite vrh sili posebno dr. O rosei, slovenskega očeta nemški (,?!) sin. Wastian torej noče, Orosei pa hoče Zrelostni izpiti na c. kr; gimnaziji v Mariboru. Dodatno k poročilu v zadnji številki, ki je bila natisnjena pred zaključkom skušenj, objavimo danes imena vseh 36 abiturientov, ki so z dobrim vspehom prestali izpit: Babšek Josip, Barle Josip,; Bienen- stein Erwin, Cerjak Dominik, Ciglar Aloijzij, Čurin Ciril (z odliko), Engelhart Rudolf, Firbas Ivan, Fischer Julijan, Friedriger Erich, GaŠparič Iv., Gor-šič Ivan, Gračnar Ivan, Hesse Ivan, Jakončič Ant», Kolšek Konrad (z odliko), Kordon Josip (z odliko), Kosi Karl (z odljiko), Krpač Franc, Lemež Leo, Morie Adolf, Mravlag Günther, Ogrisek Egon, Pelci Franc, Rajšp Emil, Rožman Josip, Slane Jos., Stiper Stefan, Sunčič Alois, Šketa Josip, Snuderl M., Tkalec Jakob, Trobe j Alois, Voušek Franc, Welle L.’ in Živko 'Avgusti Od naše realke. Na tukajšnji državni realki Sie je vršila ustmena matura dne 8. in dne 9. t. m. pod predsedstvom ravnatelja graške realke Schwaig-hoferja. Zdelali so vsi, ki so se oglasili k maturi in sicer: Peter Axman, Kajetan Baumgartner in Fran Sutter (vsi trije z odliko), Ivan Klopčič, Robert Lakner, Franc Merčun, Ivan Mörth, Ernest Rhäsa, Alfonz Sirk, Benedikt Wenko in Franc Zsila/vecz, Na dež. ženskem učiteljišču so se vršili zrelostni izpiti od 6. do 8. t. m. pod predsedstvom etež. odbornika prof. Hofmann pl. Wellenhofa, Izmed 31 gojenk jih je zdelalo 29, dvema je pa dovoljena ponavljalna izkušnja. Licenciranje bikov v mariborskem okraju ima letos sledeč izid: Pripeljanih je bilo 891 bikov različnih pasem in od teh je bilo licenciranih 69, 7 že lani, 3 so bili premladi in 10 je bilo zavrnjenih- V celem se je razdelilo 35 premij in 6 posestnikov je dobilo za marljivo oskrbo leta 1913 licenciranih bikov denarna darila. Kežman pred sodiščem. Dne 14. t. m. se je zagovarjal pred tukajšnjim okrožnim sodiščem 171etni dijaknčetrtošolec tukajšnje gimnazije Anton jKežman, doma iz Gaberja pri Brežicah, obtožen hudodelstva razžaljenja uda cesarske rodbine po § 64 kazenskega zakona in prestopka po § 305 kazenskega zakona. Vsebina obtožnice je sledeča: Ko je dne 29; junija, torej dan po sarajevskem umoru, -gledaj častniški sluga Jožef Sandukšič, rodom Hrvat, ' iz okna hiše štev. 19 v Kaiserfeldgasse v tretjem nadstropju ter opazil razobešene črne zastave, je vprašal Kežmana, ki je gledal iz okna sosedne hiše, po vzroku raz obešen j a žalnih zastav. Dijaki Kežman mu je to pojasnil. Pogovarjala sta se v hrvaščini. Na vprašanje častniškega sluge po vzroku umora prestolonaslednika se je izjavil dijak Kežman žaljivo o prestolonasledniku ter je nadaljeval: „Ort (prestolonasledniki bi se bil vedno vojskoval; če bi ga Srbi ne bili ubili, bi ga bili Slovenci usmrtili.“ Častniški sluga meni: ' .„iTo pa sedaj ne bo dobro, sedaj bode Avstrija gotovo zasedla Srbijo; ta majhna država- dela vedno komedije; treba bi bilo to državo popolnoma uničiti!“ Nato reče Kežman: -„(Mi delamo na to, da se z-družimo s Srbijo; jezik je itak isti, vera pa ne pride toliko v poštev;!“ V nadalnjem pogovoru izjavi Kežman: ;„Ce bi prišlo do vojske, bi se mi bojevali zoper Nemce in Ogre.“ CaJstniški sluga odgovori: „To bi pač ne bilo mogoče, kajti mi hi vas takoj posekali.“ Nato odvrne Kežman: „Potrebno je, 'da odstranimo visoke gospode, da pridemo naprej!“ Obtoženec je v predprei-slkavi priznal, da je imel omenjenega dne pogovor o umoru v Sarajevu s častniškim slugo, ne priznava pa, 'da bi bil to rekel, česar se ga obtožuje. Rekel je le, da bi biloklepo, če bi imeli Slovenci, Hrvatje in Srbi skupen jezik; vera ne pride v poštev. Obtoženec je nadalje povdiarjal, da hrvaščine ne obvlada popolnoma in ga je vsled tega oni častniški sluga|, ki je le govoril v hrvaškem jeziku, slabo razumel. Priznal pa je konečno, da cita hrvaške knjige in da jih tuoi razume, Stotnik Rant je dal svojemu slugi prav dobro spričevalo. Obtoženec se je tludi na. dam obravnave, istotako kakor že v predpreiskavi, zagovarjaj s tem, da ga sluga ni prav razumel; v tem smislu ga ie tudi zagovarjal njegov zagovornik dr. Sernec. V spričevalu, ki ga j(e dalo Kiežmamu 1 gimnazijsko ravnateljstvo, se ga slika kot mladeniča zaprtega značaja!; bavil _ se je mnogo z versko-filozoTičnimi spisi, z mohamedansko in budistično vero itd. Iter je vsled tega v učenju precej zaostal. Njegova povprečna kviajlifikaicilja Je bila- med zadostno in dobro; sicer pa je poboli šljiv. Častniški sluga je izpovedal, da je o tem pogovoru obvestil svojega stotnika le zaradi tega, ker ga je zelo užalilo, da je žarnog©! dijak Kežman koj po u-moru kaj takšnega govoriti. Clbravtnava je bila tajna. Okrožna sodnija je obsodila dijaka Kežmana na dva meseca ječe. Postavno določena kazen je za t’a-ko hudodelstvo od enega do pet let. Zagovornik Kežmana ie vložil ničnostno pritožbo, 'državno pravdni-štvo pa priziv zaradi premiajhne kazni. — Tako je postal komaj 171etni mladenič Kežman žrtev raznih slabih knjig in časnikov, katere je sicer čital, a ni jih umel in jih ni mogel prebaviti, Žalostna podoba nezrelegal, lahkomliselnega mladeniča! Olisce -rinvici Spremembe na poštnem uradu. Od prihodnje nedelje, to je od dne 19. julija naprej, bo tukajšnji poštni urad ob nedeljah in praznikih popoldne zaprt za stranke, V brzojavnih in telefonskih urah pa ni otroke seboj nobene spremembe, tako da se bo brzojava in telefona 'zamoglo občinstvo ob nedeljah in = praznikih celi dan posluževati. Zvezna tiskarna je vsem stavcem odpovedala delo. Sedaj seveda ne trpi ,„narodno“ podjetje, kakor svoj Sas, saj so to zakrivili liberalci. Mladini prosijo za svojo tiskarno v Gaberju. Preselitev e, kr. okrožnega sodišča v Celju. Vslejd stavbe novega sodnega poslopja se preseli e. kr. okrožno sodišče v Celju in del jetnišniee v Grofijo in v staro IjudskoŠoI-sko poslopje, Schulgasse 15 in 17. Preiskovalni sodniki okrožne sodnije bodo u-radovali v ^rostorih c. kr. okrajnega sodišča v Celju v rotovžu. Preselitev se prične z 20. t. m. Urad’ no poslovanje se med selitvijo ne prekine. Gaborje pri Celju. V tovarni Wéstena je bil za delavca zaposljen tudi neki Janez Homann, doma nekje iz Gornjega. Stajerja. Na naslov: „dr. Janez Hofmann v Gaberju pri Celju“ je pred dnevi naročil pri raznih dunajskih, graških in zagrebških tvrdkah večjo množino raznega perila, obuval in obleke, pri enem samem graškem krojaču obleke za 200 K» Ko je vse lepo skupaj spravil, je z neplačanim blagom kar čez noč izginil brez vsakega sledu. pus j sr- .nviff. Aretacija — radi sarajevskih dogodkov. Kakor poročajo nemški listi, je v noči na dne 4. t. m. solicitator pri dr. Gosaku Jožef Polanjko zaklical pred gostilno Mahorič med drugim tudi: Živio Princip! Mestna policija je začela takoj poizvedovati — dne 13. t. m. izsledila Polanjka,.ga aretirala in izročila. kazenskemu sodišču. 0rmn, kH no-Lee Sadovi šulferajnske šole. Dopisnik „Pettau-erce“ napada otroke slovenskih starišev, češ, da, se proti nemškim šolarjem sovražno obnašajo izven šole. Otroci so otroci, to vemo vsi. Ne pade mi na misel, zagovarjati otroke slovenske šole, najmanj pa svoje otroke, ki obiskujejo slovensko šolo. Ce izvem od svojih otrok kaj slabega, je gotovo, da jih Kaznujem. Na tem mestu pa konstatiram dejstvu,' da otroci slovenske šole med potjo spodobno pozdravljajo, a otroci nemške šole pa- ne. Ni še dolgo tega, ko se je pri nas vršilo* na, prostem neko zborovanje. Več o-trok nemške šole je splezalo na plot, ođkbđer so zborovalcem kričali „,Heil!“ Znan je slučaj, ko so o-troci nemške šole pred neko hišo počakali slovenskega učenca, mu zastavili pot ter mu niso pustili naprej. Slovenske otroke so psovali z „weiss-blau-rot, windische Krot.“ Pred dvema dnevoma sem bil prk ča slučaja: Več otrok slovenske šole pride po cesti mimo drevesa (črešnje), na Katerem so trije fantje nemške šole zobali črešnje. Že od daleč sJišim kričanje in prepir med otroci. Ko pridem bližje, slišim iz drevesa kričanje „Heil!“ za slovenskimi otroci, ki so med tem odšli. Fantje na drevesu pa še vedno niso utihnili, temveč za kričali za odhajajočimi svoj: „Heil und Sieg, die Windischen auf den Strick“, in to večkrat zaporedoma, Se le, ko sem te mlade Germane opozoril, da nacijonalno psovanje Šolarjem ne pristoja, so utihnili. Ko sem šel nato po potu naprej, pa. so se mi na glas posmehovali. Toliko v odgovor. Kdo torej v Ormožu hujska, nato je odgovor za nas Slovence lahek. Seveda po mnenju Nemcev je „Hetzer“ tisti, ki ne zataji svojega materinega jezika, zahteva enakopravnost za, sebe in svoje ter ne dela na ljubo ljudem, ki jim je mar samo naš . denarja naše težnje njih ne brigajo! Litmerk pri Ormožu, V kratkem se vršijo pri naß občinske volitve. Opozarjamo vojilee v, njih lastnem interesu, da naj ne volijo v občinski odbor ljudi, ki delajo med občani zdražbo ter brez tožarjenja živeti ne morejo. Jasno je, ,da za občino in advokate ni mogoče delati, zatorej pravdarjev ne v odbor! — Več vol il cev. Trbovc -Ijsto* bo Agenti na delu. Pri nas se klati vse polno raznih agentov, ki vsiljujejo rudarjem razno zlatnino in srebrnino; toda pozneje, ko jo je agent že odku-ril, se dožene, da, je vse one osleparil, k!i so od argenta kupili kako zlatnino ali srebrnino. — Toreile pozor ! Železniška nesreča. Dne 13. t. m. je hotel nek mož prestopiti železniški tir, ko pridrvi lokomotiva in ga s tako silo suni v, stlran, 'da je mož težko poškodovan. Ime ponesrečenca ni znano. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Drusi krau. m Sv. Urban pri Mariboru. Res lepo nedeljo smo imeli dne 12. t. m. pri nas. Procesijo z No ^svetejšim, ki jo je vodil prof. dr. Medved ob brasmem vremenu na tem prijaznem slovenskem hribčku, posutem s cvetočimi cvetlicami ter z evharističnim Bogom blagoslavljal slovenske doline in gorice, je bila veličastna. Neizbrisno pa nam ostane v spominu ganljiva pridiga vlS. g. 'doktorja o strašni nesreči, ki je zadela celo Avstrijo 'dne 28. junija v bosanskem mestu 'Sarajevu, Prepričal nas je, da imamo ravno avstrijski katoličani največ vzroka, objokovati in obžalovati bridko izgubo najspretnejšega Habsburžana, ! i je večkrat javno pokazal svoje versko prepričanje in je bil goreč branitelj sv, vere. Bili smo vsi ginjeni do solz in naš duh se je v molitvi med sv. mašo spominjal visokih pokojnikov, na delo! Na Pobrežju so imeli v pondeljek pijomrji zopet svoje običajne vaje. Naenkrat je sredijJDrave v čolnu nekemu pjjonirju spodrsnilo, tako da, je padel v vodo in izginil v valovili. Z vsem naporom so celo popoldne iskali pijonirji truplo, a ga še niso do* sedaj našli. Hajdln. Slovenci ptujskega okraj# imajo v nedeljo, dne 19. t. m., v veliki dvorani Društvenega doma manifestacijsko zborovanje v znak žalosti po pokojnem prestolonasledniku Francu Ferdinandu in preblagi vojvodinji Zofiji. Nastopijo trije naši gospodje poslanci. Začetek ob pol osmi uri zjutraj po prvem sv. opravilu. Vladarski hiši zvesti Slovenci, -pridite na Hajdini Velika Nedelja. Škrlatica je hudo razsajala; še meseca junija je zahtevala šest mlajdih žrtev. V nekaterih hišah so bili bolni vsi otroci, pa še celo odrasli. V dveh družinah sta umrla po dva otroka. V okrevajočih otrocih so ostali žalostni nasledki. In šola je zaprta že od sredine meseca maja in še bo do dne 28. julija. Bolezen še ni popolnoma ponehala, vendar pa že 14 dni ni bilo kakšnega smrtnega slučaja. Vojnik. Dne 24. junija t. 1. je izbruhnil pri posestniku Jakobu KoŠtomaj v Globočah požar, ki mu je uničil hišo. Dne 13, t. m. so pa zaprli Koštomaja in njegovega hlapca FrancaKormaušek, ker sta oba osumljena, da sta hišo zažgala. Koštomaj je bil zelo zadolžen in zavarovalnina je znašala 3000 K; svojemu hlapcu je baje obljubil 50 K za pomoč. Kozje. V nedeljo, dne 12. t. m., se je obhajala sv. birma v Kozjem. Prevzvišeni so prišli v soboto popoldne iz Rajhenburga, kjer so blagoslovili v četrtek še dva stranska oltarja v novi cerkvi. Ljudstvo se je zelo razvieselilo njihovega prihoda, kar so pričali razni slavoloki s primernimi napisi in pozdravi, ki so privreli iz globočine srca. V soboto o-Krog 6. ure zvečer so se knezoškof pripeljali v Kozje, kjer so jih najprej pozdravili č. g. dekan Torna* žič v imenu cele dekanije, nato župan dr. J. Barle, za njim neka mladenka in učenka. Nadpastir so se vsem zahvalili za pozdrave in z vsakim spregovorili par prijaznih besed. Zvečer je bila razsvetljava posebno na čast njihovi 251etnici,1 ki jo naš cerkveni vladika tekoče leto obhajajo. Trg je bil pojn občinstva. Domači pevci so jim zapeli v pozdrav več lepih pesmi. Presvitli knez ; so prišli med nje, načelnik ognjegascev, g. Anton Pleterski, jih pozdravi v imenu vseh, jim prisrčno Čestita ter želi, da bi še imeli večkrat čast in srečo) videti Prevzvjišenega v svoji sredini. Sv- opravilo v nedeljo se je začelo db 7. u-ri zjutraj. Bilo je izvanredno veliko število birmancev, blizu 800. Vkljub stiski in vročini je ljudstvo mirno vstrajalo in posebno zvesto poslušala svojega Nadpastirja, ko so jim delili kruh božje besede. Na podlagi svetopisemskih besed: „iBog je dal, Bog je vzel, njegovo ime naj bo posvečeno“, so postavili vernikom za vzgled družino tako grozno nesrečno u-morjenega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Zofije. Nadvofvoda je oil globokaveren katoličan, zvesti sin katoliške cerkve, in velik dobrotnik ljudstva. Povedali so več primernih dogodkov iz njegovega življenja in marsikatero oko se je razsolzilo, ker je ljudstvo še le sedaj prav spoznalo, kaj smo z umorjenim prestolonaisl/ednikom zgubili. Odpeljali so se prevzvišeni Nadpastir v ponedeljek zjutraj na Pilštanj in popoldne od tam k Sv. Petru pod Sv. gorami. Povsod je pobožno ljudstvo klečalo ob potu in prosilo nadpastirskega blagoslova in marsikateri vzdih je zletel proti Vsemogočnemu, naj nam ohrani On še Njih Ekscelenco mnogo let! Brežice. Tu so v zadnjem času med drugimi umrli kmetje Anton Vogrinc iz Cundrovca in Jožef Petrišič starejši pri kolodvoru, v bolnišnici pa gospa Haider, nekdanja gostilničarka v hotelu „Klem-bas.“ — Vodovodna dela se vrše že proti kolodvoru, kjer polagajo cevi, in proti Savi, kjer se gradi kanalizacija.; tudi po mestu že v razne hiše napeljujejo cevi. — Slišimo, da se v kratkem nekoliko spremeni in popravi vozni red avitomobilne zveze z Gro-belnim. Šoštanj. Tukajšnji orožniški poštajevodja Ivan Kocbek je odlikovan s srebrnim zaslužnim, križcem s krono. Sv. Jurij ob Taboru. Na Petrovo se je poslovil od nas naš blagi kaplan, Č. g. Josip Lončarič, da nastopi svojo novo dušnopastirsko službo pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Deloval je pri nas celih šest let neumorno na polju ljudske izobrazbe ter imel nešte-vilno poučnih govorov. Kot goreč duhovnik Je posvetil vse svoje moči v dušni in telesni blagor žup-ljanov in kot mladinski organizator si je stekel za našo mladino nevenljivih zaslug.. Ustanovil je telo va-dno društvo Orel, kateremu je bil ves čas dober voditelj. Ko je na Petrovo služil v naši župni cerkvi sv. mašo odhodnico, so mu pri maši stregli Orli in nato prejeli vsi sv. obhajilo. Župljani smo preblagega duhovnika ljubili kot svojega očeta. Vsled svojega preblagega srca in prelepih lastnosti smelo rečemo, ni imel v celi župniji nobenega nasprotnika. Ko se je peljal zadnjikrat skozi Oj str iško vais, se je pa zbralo na stotine ljudstva, da se poslovi od svojega, dobrega dušnega pastirja.. Voz so mu ustavili, ga obkolili, mu podajali roke v slovo, trgovec Cukala se je v imenu zbranega ljudstva, v prelepih besedah poslovil od odhajajočega in neka deklica mu je v slovo izročila šopek; s solznimi očmi so ljudje gledali za svojim dobrim dušnim pastirjem. Na novi postaji mu pa želimo obilo blagoslova! Marija Nazaret. Naša dekliška Marijina družba je obhajala v nedeljo, dne 12. julija, svojo 10-letnico. Nikakor nismo pričakovali takega, dne, Jcot smo ga doživeli. Zbralo se je; okoli 1000 deklet, ki so pod Marijino zastaivo. Bile so zastopane Marijine družbe: domača in rečkškia s križi in zastavami v polnem Številu, škalska in druge iz Šaleške doline s krližem, katerim na čelu je bil g. dekan Škalski, lju-benska, šmairtinska, gornjegrajska in solčavska. In gotovo toliko deklet-družbenk še ni bilo v Nazariih, menda tudi ne nikjer na Štajerskem zbranih, kakor jih je bilo ta dan v Nazarjih. Veselja se nam je solzilo oko, ko je truma Mariji posvečenih dekjlet v. procesiji po dve in dve korakala med petjem in molitvijo od mosta pod samostanskim hribom proti romarski cerkvi Matere Božje. Zvoki zvonov;, pokanje topičev, zastave in lepo okrašeni mlaji so jih pozdravljali. Ko so se pevajoča, dekleta zbrala v cerkvi, že stopi na prižnico priljubljeni organizator in navdušeni govornik č., g. dr. J. Hohnjec, ki je z lepimi besedami navduševal Marijine družbenke k zvestobi do Marije in jim kazal z njemu lastno navdušenostjo razna pota, ki peljejo do tega cilja. Vse je z vidno pazljivostjo sledilo navdušenemu govorniku. Po Končanem govoru je daroval šv. mašo preč. g. dekan škalski ob asistenci domačih patrov, frančiškanov med katero je prepevali domači pomnoženi pevski zbor. Po končani službi božji se je vsa množica deklet zbrala pred cerkvijo in zopet je nastopil buditelj mladine dr. Hohnjec in dajal družb e n Kapi razna, našemu času primerna navodila za življenje zunaj cericve pri reševanju socijalnega vprašanja, pri Katerem mora delovati tudi dekle in žena. Ploskanje in živijcj-klici niso hoteli ponehati na koncu govora priljubljenega govornica Komaj neha govoriti dični govornic, že so se oglasila dekleta na govorniškem prostoru. Ene so deklamovale, druge prosto govorile, vse pa so žele mnogo pohvale za svoj nebojazljiv nastop. Popoldne po litanijah pa so dekleta domače Marijine družbe vprizorila dve gledališki igri. Igri ste jaco dobro vspele pod vodstvom voditelja P. Norberts. Med posameznimi točkami se je oglasil domači cercveni pevski zbor, ki se neumorna vežba pod vodstvom br. Kamila in je za svoj nastop dobij mnogo priznanja. Res., to je bil dan, ki ga je Gospod naredil v veselje in spodbudo naše slovenske mladine! Društvena naznanila. Št. Ilj v Slov. gor. Vabimo na gledališko predstavo, ki jo priredi podružnica Slovenske Straže v Št. liju v Slov. gor. v nedeljo, dne 19. t. m., ob 3. uri popoldne. Na sporedu je: „Revček Andrejček“, narodna igra s petjem v petih dejanjih. Režiser iur. Dore Mašič. Vstopnina: sedeži prvih treh vrst K 1.40, o-stali sedeži 1 K, stojišča 40 Vin. Ker je čisti dobiček namenjen našemu velepomembnemu obrambnemu društvu, se preplačila hvaležno sprejemajo. Po gledališki igri prosta zabava v Bau-manovi in Zelcerjevi gostilni: šaljiva pošta, konfeti, petje. K o-bilni udeležbi vabi — odbor. Rače pri Mariboru. V nedeljo, dne 19. t. m., ob 3. uri popoldne, se vrši v prostorih Kmetijske zadruge važno gospodarsko zborovanje. Govorita gg. poslanec Pišek in nađrevizor V. Pušenjak. Ker se bo na tem zborovanju razpravljalo o nadalj-nem razvoju naše Kmetijske zadruge, se pričakuje mnogobrojna udeležba. Sv. Ana na Krembergu. Po rani maši v nedeljo, dne 19. t. m., ima g. Pirštinger predavanje v šoli o sadjarstvu in vinogradu. — Popoldne pa ima bralno društvo veselico s sledečim sporedom: pozdravni govor, gledališki igri ,Tri sestre“ in „Dva gluha“, petje, tamburanje in srečolov. Na svidenje v obilnem številu! Sv. Magdalena v Mariboru. V nedeljo, dne 19 julija, popoldne ob 3. uri, ima tukajšnja podružnica Slovenske Straže svoje mesečno zborovanje. K obilni udeležbi vabi — odbor. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Katoliško bralno in gospodarsko društvo ima v nedeljo, dne 19. t. m., popoldne po večernicah v bralni sobi svoj redni letni občni zbor. Ptuj. V nedeljo, dne 19. t. m., popoldne po večernicah, bode v prostorih Kmečke posojilnice v minoritskem samostanu: ustanovni občni zbor Slovenske Straže za Ptuj in okolico in tudi velevažen shod Dekliške Zveze. Spored: pozdrav, slavnostni govor so nam obljubili vlč. g. župnik Franc Sai. Gomilšek, razni govori, ob koncu še mična dramatična slika „Pismo.“ Mnogoštevilno udeležbo želi in vabi odbor. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 19. t. ni., popoldne po večernicah, je pri nas shod Jugoslovanske Strokovne Zveze v Čitalnici. Kmetje, posli, delavci, železničarji, pridite v mnogobrojnem številu na zborovanje. Govori V. Zajc iz Maribora. Ormož. V nedeljo, dne 19. t. m., popoldne po večernicah se vrši v društvenih prostorih izobraževalnega društva sestanek članic Dekliške Zveze. Na dnevnem redu je določitev letošnjega občn. zbora Dekliških Zvez dekanijskega okrožja. Sosedne Dekliške Zveze se prisrčno prosijo, da pošljejo zastopnice na ta sestanek ! Sv. Križ na Murskem polju. Preložena 251etnica našega Bralnega društva se vrši v nedeljo, dne 19. t. mj, popoldne po večernicah, v Slomšekovi dvorani po že napovedanem sporedu, M obsega nastop ljutomerskih Orlov, petje, tamburanje, deklamacijo, govor vlč. g. Fr. Stuheca ter ljudsko igro iz turških časov „MiMova Zala“ v osmih slikah. Sedeži po 1 K in po 80 v, stojišča po 40 vin. Mladi in stari prijatelji društva, pridite se prepričat o njegovem vrlem 251etnem delovanju! K obilni udeležbi vabi domačine in sosede — odbor. Prihova. V mesecu septembru se vrši pri nas dekliški shod za konjiški in slovenjebistriški okraj. Govorila bodeta gg. dr. Hohnjec in dr. Korošec. Dan še bodemo naznanili. Pripravimo se! Ribnica na Pohorju. Mladenke, v nedeljo, dne 19. t. m., na redni mesečni sestanek, M se vrši popoldne po večernicah v kaplaniji. Šmartin pri Slovenjgradcu. Kmetijsko bralno društvo v Šmartnem pri Slovenjgradcu priredi prihpdnjo nedeljo, dne 19. t. m., poučno igro: „Kazen ne izostane“, popoldne ob 144. uri, pri Ivanu ŠoKt-Spobijanu, par minut od železniške postaje Turiška vas. Sv. Ema. Vabilo na 15. redni občni zbor kmetijskega društva pri Sv. Emi, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 19. jul., ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: poročilo načelstva in nadzorstva, odobrenje računskega zaključka za leto 1913,_ volitev načelstva, nadzorstva in razsodišča, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Tabor „Sv. vojske”. V nedeljo, dne 19. in v pondeljek, dne 2(X. julija vsi na Tabor Svete vojske na Brezjah! Razpored : a) V nedeljo: Ob pol 12. uri dopoldne zadnja sv. maša: za o-ne, ki bodo v nedeljo dopoldne Šli od doma.. Ob 3. uri popoldne pričetek tabora. — Najprvo v cerkvi pridiga in litanije. — Potem zborovanje izven cerkve. Govore: Deželni poslanec dr. V. Gregorič, cesarski svetnik Gustato Pjiro, gdč. Antonija S'tupca in Kat. Kirn, ter zastopnika Hrvatov P. For-tu*nat Pintarič in Vladimir Smolčič. Zvečer v mraku sprevod, med katerim se bode^ pela abstijnentska himna. b) V pondeljek: Zjutraj ob pol. 6. uri sv. maša za prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo, med katero se bo delilo šv. obhajilo. Ob 7. uri zjutraj druga pridiga. Nato nadaljevanje zborovanja izven cerkve. — Občni zbor protialkloholnel zveze ter pokrajinskih podzvez: štajerske, koroške, goriške, tržaške in hrvaške. Potem drugi govori. — Po končanem skupnem zborovanju posvetovanja protialkoholnih zvez: duhovske, učiteljske in dijaške. Popoldne za one, ki bodo želeli, izlet na Bled,, oziroma v Bohinj. Rojaki! Gre za veliko delo. Gre za osvoboditev naše domovine iz sužnjosti alkoholizma, ki pogoltne vsako leto 100,000.000 K, upropasti mnogo posestev, onesreči nešteto družin, ukonča odšteto življenj. Kdor ima srce za blaginjo naše slovenske domovine, pridi k temu važnemu zborovanju! Na noge* vsi pogumni rodoljubi! Tiu se pripravimo na veliki boj, ki ima prinesti dragi domovini svobodo ! * * * Tabor Svete vojske na Brezjah dne 19. julija. Vodstvo Svete vojske se je posvetovalo, č'e kaže po Sitrašnem dogodku v Sarajevu imeti napovedani tabor na dan 19. julija, kakor je bilo pr voljno določeno. Splošna misel je, ker ima cela prireditev povsem praktičen in resen značaj, da to ne bo motilo obče žalosti, v katero je zdaj vse vtopljeno. Zato se tabor vrši, kakor je bilo napovedano, v nedeljo, dne 19. in v pondeljek, dne 20. julija. — Porabila pa se bo tudi ta prilika, da damo izraza brezmejni žalosti, ki nas je zadete, ter ljubezni in spoštovanja do blage pokojne prestolonasledniške dvojice. Slovensko ljudstvo, zbrano pri resnem delu za blagor domovine v svojem narodnem svetišču, bo molilo za večni mir blagopokojnikov, na tak način nam ugrabljenih, ter za blagor in srečo tako strašno udarjene domovine. — Vsi prijatelji našega ljudstva so uljudno naprošeni, slovensko ljudstvo opozoriti in gorko povabiti, da prav številno prihiti na velepomembni tabor Sv. vojske. Listnica ueravniitva. B. Z., Laški trg: Naročnina poravnana do 1. julija t. 1. Listnica uredništva. Dobrna: Priobčimo sigurno prihodnjič: Hvala iskrena,! — Ormož, Brezno, Polenšak: Isjtotako. Stavbeni mojster L. Mittoni Rog. Slatina izvršuje nove stavbe, razna popravila, izdeluje razne načrte, pride na dom, če se ga obvesti po dopisnici, sTokovni ceniteij za stranke pri požarih. Na razpolago mnogo p smenih priznanj. Cene zmerne! Delo sol dno! Litijsko mlečno milo s konjičkom iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ob Labi je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne mere pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznaina pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijsk a krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev. Pazite na otroke! POZOR! Radi opustitve najstarejse narodne manufakturne trgovine Karola VANIčA :: Celje :: Narodni dom Ustanovljeno 1880. se prodaja vse pod lastno oeno. Ustanovljeno 1880 Razglas. Manjševalna prododražba za navažanje proue-ea se vrši za vse okrajne ceste ormoškega oKi-aja v .sredo, dne 29. julija 1914, v pisarni okrajnega zastopa v Ormožu Vspored je na ogled v pisarni okrajnega za^ ■stopa in pri vseh občinskih uradih. Od okrajnega odbora ormoškega.. Prva južnoštajerske vinarska sadruga v Celju. Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in vdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-n& fina vina v buteljkah. Zahtevajte cenike! Prepričajte se s posknšnjoi Obiščite naše kleti! Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov. mmr tire! Ure! ¥ veliki izbiri in po nizkih cenah. Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3'BO Zlate damske ure od 26 K Za vsako uro se jamči! Precizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne. Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla. Bureš MüH^ nrar, zlatomer in očalar, Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora. M. Dobravc, : slikar in pleskar v Celju : Gosposka ulica št. 5 prevzame vsa dela dekoracijske in pleskarske stroke, katera izvršuje vestno in po najnižjih cenah. T Krajni Šolski svet Sv. Miklavž polju, dne 8. julija 1914. Posebni vlak na sv.Višarje Slovenska Kršč.-soc. Zveza za Koroško priredi kakor prejšoja leta tudi letos posebni vlak na sv. Višarje. Vlak vozi v nedeljo, dne 26. julija 1914 iz Spod. Dravograda po sledečem voznem reda: Sp. Dravograd ob 9-60 h dopoldne. Cena K 8'— Guštanj „ 10'04 h „ „ „ 7'60 717 Prevalje „ 10'13h „ „ ,, 7‘— Pliberk „ 10-39 h „ „ „ 6 50 v Žabnice pride ob 2'24h pop. Tja in nazaj. Nazaj vozi vlak v pondeljek, dne 27. julija in sicer iz Žabnic ob 11-51 h opoldne in pride v Spodnji Dravograd ob 3 52 h popoldne tako, da ima zvezo proti Mariboru in Slovenjgradcn. Vlak vozi nalašč v nedeljo, da zamorejo romarji nemoteno opravljati pobožnost. Pred odhodom vlaka bo v cerkvi v Spodnjem Dravogradu sv. maša, da se je bodo mogli udeležiti tisti, kateri se je ne bodo udežili doma. Vozni listki se bodo razposlali po 19. juliju. Priglasiti in plačati je treba do 19. julija pri župnem uradu ali pa naravnost pri Slov. Kršč.-soc. Zvezi za Koroško v Celovcu, Hotel Trabesinger. Absolutno zajamčeno rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : ^ Celje, Narodni dom. Franc Kolenc Pristno domače deteljno seme vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter vedno sveže špecerijsko blago dobito po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno. Razpis. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju se bode oddala zgradba novega šolskega poslopja potom j ar vne ponudbene obravnave.. Oddaja se vrši po enotnih cenah za izvršbo po načrtu. Načrti, mera, splošni in posebni pogoji so na vpogled v občinski pisarni Sv. Miklavž na Dravskem polju od)torka, 'dne 7. julija 1914, dalje. Po predpisih kolekovane ponudbe morajo imeti izjavo, da je ponudnik pogoje vpogledal in da se njim nepogojno pridrže, Ponudbe je vložiti najpozneje do dne 25. julija. 1914 na) , krajni šolski svet Sv, Miklavž na Dravskem polju. Krajni Šolski svet si pridrži pravico o sprejetju in odklonitvi došlib ponudb odiOčat' po prostem prevdarku,r eventualno odkloniti tudi vse došle ponudbe. Vadij v znesku po 1500 K je založiti še pred vložitvijo ponudbe pri c. kr. davčnem kot političnem depozitnem uradu v Mariboru ter se mora položnica ponudbi pridjati. Obvestilo o sprejetju ali odklonitvi ponudbe se vrši pismenim potom, ter se bodo v slučaju odklonitve istočasno vrnile tudi položnice. pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina. Kmetijsko društvo v Vipavi. Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem jugu K. Tratnik specialist v izdelovanja cerkvenega orodja in posode Maribor PfarrNofgJ se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago. na Dravskem « *0 o Ph O M ta d 0) > o o d ■rt H Čudovito zdravilo ! proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu katarju; zelo priporočljivo za vsakega, ki trpi na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici), kroničnem katarju mehurja, je naravna rudninska voda „Marijin Vrelec“ Clor. Labernik Polgèane. s d o s> •a M" N a m i—> d P rt* n s » d a < o 09 (D P* Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju rsgistrovana zadruga z neom. zavez® Obrestuje hranilne vloge po 11 Ol h lo od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama. 4 Dale posojilo na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - v lastni hiši (Hotel tPri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr. Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva—Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po 4 V O olvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih. edeljo Cirkus Kludsky, Maribor, Pri državnem mostu Avstrije naj večji zoologični, etnologični cirkus, ki se je v zadnjih letih desetkrat povečal. Klndsky velikanski cirkus Miljonsko podjetje nepresegljivo ! 200 oseb, izborne umetniške moči, Oft O «va s m 8 ■ iz vseh delo» sveta. Lastne lastni vlak, velikanski JjlJO ZIVoJl avtomobile, električna raz■ šotor za 6000 oseb. fcswaai« 8;etljava, lastni motorji. Naj večji živeči NILSKI KONJ, vreden 30.000 K Lastni orkester, lOOkonj, 8slonov Na kontinentu edini bastardi levov in tisrov 6 čeber, cebroidov, 22 levov in tigrov, 14 velblodov, žirafe, lame, leopardi, pantri, pume, polarni in rjavi medvedi, volkovi, antilope, kenguru, opice, velikanske kače itd. Ogromno podjetje, vredno, da si ga vsakdo ogleda! Za veselice na prostem priporočam v največji izberi po najnižji ceni: Lampijone, konfeti, serpentine — Papirnati krožniki, papirnate servijete dopisnice za šaljivo pošto. Zalepke za šaljivo pošto Karte za tombolo Največja slovanska trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jugu, na debelo in drobno elje Goričar & Leskovšek C Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem : CENTRAUN (Zakonito zajamčeno štev. 53644.) Najboljši, najizdatnejši, tedaj najcenejši prašek za hitro opitanje vseh domačih živali, po katerem živina rada žre. Vsem poljedelcem in živinorejcem se toplo priporoča. — Paziti je na plombo in varstveno znamko. Z izvrstnim izpriče-valom od analitično-kemičnega zavoda c kr. poljedelske visoke šole, od prof. M. pl Schmidt-a ter od c. kr. priv. preskuševal- __________nega zavoda za živila drnštva lekarnarjev na Danajn 1X2. EQ0LIN LINIMENT (zakonito zajamčeno št. 1678), kot izborno se obneslo in najnovejše mašilo zakonje žepar prot'n in izpahnenje udov, za okrepčanje udov itd. Vsakdo mora zadeti I 400.000 in 200.000 frankov znašajo glavni dobitki turških srečk. 6 žrebanj vsako leto! Prihodnje žrebanje 1. avgusta. 475.000 oziroma B75.000 kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupine 5 oziroma 3 izbornih srečk. 13 oziroma 9 žrebanj vsako leto! Prihodnje žrebanje 1. avgusta. Mesečni obrok od 4 K naprej. — Za cenjene naročnike določene so nagrade in premije. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ Valentin Urbanžiž, Ljubljana 4. SATOL, neprekosljivo in najboljše močilo sa setve, za varnost vseh setev pred raznovrstnimi snetivestmi, gnilobo, osobito pred živalskimi škodljivci. Bolj priročno, boljše in ceneje kakor bakrena galica in formalin Patent štev. (186007). Zahtevajte prospekte tn ocepe. Veliko priporočilnih pisem! Centralin-tovarne Angeljeve lekarne Novi Jičin (Neutitschein) Moravsko. Generalno zastopstvo za Jnž. Avstrijo Frano Krepek, Maribor, Nagy-Jeva oesta 12/b. . Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje se slovensko).. steklenice in za vkuha vanj e = aparati Weck© ve sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov! Weckove steklenice ima v zalogi Franc Strupi Cffi veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, šipami itd. Narodno romanje v Lurd pod duh. vodstvom g. A. Hribarja, župnika na Zalem Logu pri Železnikih s posebnim vlakom. I Začetek romanja dne 19. avgusta.-! Romanje bo trajalo: skupina A. 14 dni, skupina B. 16 dni. Bomarski skupini potujeta t A. Ljubljana, Ponteba, Verona, Milan, Vintemille, Marseilles, Lurd, Marseilles, Lyon, Genf, Maria Einsiedeln (Švica), Inomost, Franzensfeste, Ljubljana. — B. do Lurda kot skupina A, nazaj skozi Bordeaux, Pariz, Bazel, Zürich, Inomost, Bad Gastein, Ljubljana. Vožnja stane iz Maribora ln nazaj v Maribor: A. I. razred 560 K, II. 410 K, III. 250 K. — B. I. razred 590 K, II. 445 K, HI. 280 K. ^ Iz Ljubljane in nazaj v Ljubljano : A. I. razred 540 E, II. 390 E, III. 250 kron. — B. I. razred 570 E, II. 430 E, III. 280 E. :i Iz Trbiža ln nazaj v Trbiž : A. I. razred 530 E, II. 385 E, ni. 250 E. — B. I. razred 560 E, U. 420 E, III. 270 E. V teh plačilih je zapopadena vožnja, hrana, prenočišče, vodstvo in napitnina. Programi se dobe pri preč. gosp. Ant Hribarju, župniku v Zalem Logu pri Železnikih amb. Mally, trgovcu, Medija-Izlake pri Zagorja. Il I M I JZ s e ®o “>»^2eoc,e' >® WWMWMWW °- * Mš SIS > — <3 +> ^ 21 P igllli •rii O , B) « ■= ■S s 9 a ° s .sb > Bg||.a.g ~ «9 os 5 ■£ 3 .2 .£M cd o :> e t- S Äfeow ii CD •r; ® * s "a I O dog moten ‘I* to to o h ■o .s o .s B CÖ ft o g -° 'C g, sS ff ss S N.* • o SS>N 18 <8 k ss tat * * Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža.* Odgovorni nrednik: FRANJO ŽEBOT. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,