Stran 34.
Kmetijske raznoterosti.
Vlačljivost vina. Še ni dolgo, kar so mi postregli gostoljubni Slovenci v neki vasi z vinom, ki je bilo podobno olju, to se pravi, da se je vleklo   kakor   olje.   Če  tako   vino
Stran 35.
ostane dalje časa v posodi, ne da bi ga pretočili ali zdravili, postaja vedno bolj gosto, tako da ga nazadnje ni moči več pretočiti; po okusu se ne spremeni. To se navadno zgodi takemu vinu, ki je pripravljeno iz grozdja, katero ima malo tanina (čreslovine) in kisline, kakor n. pr. iz zelenčiča (Syl-vaner) žlahtni ne (Grutedel). To prikazen opazujemo kmalo po vrenju ali pa v teku jednega leta. Ta bolezen se navadno prikaže le pri belih vinih, ki leže dolgo na drožah. Tudi vino iz gnilega grozdja je podvrženo tej bolezni. Taka vina imajo še dokaj nepovrelega sladkorja, ker je bilo vrenje dotičnega mošta nepopolno. Krive so tudi vlačljive glivice (Schleimhefe), katere spremenijo sladkor v vlačljivo podobo. Da se obvarujemo te bolezni, moramo takšno grozdje zmastiti ter nekaj časa pustiti, da se tanin in kislina izvlečeta iz jagodnih kožic. Ako hočemo vlečno vino popraviti, treba je, da storimo to takoj, ko se je pričela bolezen. Prvo, kar nam je v tej reči storiti, je to, da vino pretočimo skoz cedilo ali lij navadne vrtne škropilnice. Skoz tako pripravo teče vino v mnogih drobnih curkih ter se pomeša z zrakom. Sod se mora seveda žvepljati. Ker nedostaje vlečnim vinom čreslovine (tanina), kakor sem že omenil, treba mu je iste dodati. Na 1 hI se vzame 10 do 15 gr. Tanin se v vodi razstopi ter se vlije v bolno vino in se nekaj ur meša. Najbolj priporočljivo pa je, da se tako vino, ko se je pretočilo, zmeša s kakim kiselim in vino se gotovo popravi. Dobro sredstvo je tudi vinski kamen, katerega se dene na hI 100 gr. Upam, da sem s tem ustregel marsikateremu vinorejcu.
Mah na travnikih moraš odpraviti. To je eden najhujših sovražnikov na travnikih, če se hitro ne odpravi, iz-sesa tla in zaduši vse boljše trave in najboljši travnik vniči. Živina pa se ga tudi ne dotakne. S posebno brano za travnike ali pa tudi z navadno, če si one ne moreš kupiti, prav močno povleči in razdrapaj one dele, kjer se je prijel mah. To se zgodi v pozni jeseni ali pa zgodaj v spomladi. Tudi to pomaga, če pred zimo potrosiš mahovino s peskom do šest centimetrov na debelo. Poleg tega pa moraš tak travnik kakor hitro mogoče z močnim kompostom dobro pognojiti.
Ovsena krma za krave je j ako dobra, posebno za dojnice. Ovsena slama ima v sebi več takih snovi, ki se potrebujejo za mleko, kakor slame kake druge vrste. Krave jo tudi rade jedo in lahko prebavljajo, če je bila o pravem času požeta in dobro spravljena. Ovsena slama je boljša kakor ječmenova, ker ta se od ležanja in mokrote prej pokvari. Še boljše je, če se ovsena slama rabi kot rezanica. Ni res, da bi zavoljo ovsene krme mleko dobilo kak neprijeten okus. Slama seveda ne sme biti gnila ali plesniva. Ako je bi) oves smetljiv, naj se taka slama zreže, s kropom popari in primešajo otrobi in druge reči. Tudi je boljša z roko zmlačena slama kakor pa s strojem.
Podrezavanje konjskega repa — je velika neumnost. Poprej so rezali repove gosposkim konjem, da so bili kakor zajci, zdaj pa že tudi nekateri kmetj posnemajo to nespametno šego. Konj ni zato nič lepši, če ima kratek rep, ampak ravno nasprotno, dolg in košat rep je konju kinč. Z repom se konj brani muh in obadov, če mu ga odrežeš, pa mu še to orožje vzameš. če že torej režejo repe gosposkim konjem, ki so samo za parado, naj že bo, ti imajo itak navadno mrežo na sebi zoper muhe, konjem pa, ki morajo težko delati, pusti rasti, kar jim je narava dala, da ne bodo od muh še več trpeli.
Kako je čistiti sobna tla. S ščetjo (krtačo) je drgati le po dolgosti, ne pa po širokosti lesa, ker se na ta način tla ne kvarijo in postanejo boij bela.
S čim je čistiti sobni pod. Naše gospodinje umivajo lesena sobna tla z milom. To pa ni prav. V ta namen je boljša mešanica, katera sestoji iz enega dela živega apna in iz treh delov drobnega peska. Ta način snaženja je cenejši,
očisti pod bolj natanko, in umori slednjič morebitne mrčese v razpokah. Mokra ščet se namoči v gori naznaČeno mešanico, pod se dobro odrga (oriba) ter se izplahne naposled s čisto vodo.
Za prevažanje živine in mesa na avstrijskih državnih železnicah je izdala železniška uprava poseben nCours-Buchu, veljaven za zimsko dobo 1901/1902. V tej knjigi, ki bo odslej ledno izhajala v maju in oktobru ter se dobivala pri tvrdki O Maass' Sohne, Dunaj I, Wallfischgasse 10, za ceno 1.20 kron, sta dva oddelka. V prvem se nahajajo vse določbe za transport živine in mesa, v drugem pa vozni red onih vlakov, ki so najpripravneji za prevažanje živine.
Izkopavanje divjakov. Izkopavanje divjakov naj se začne kolikor mogoče pozno v jeseni, ker divjaki na spomlad začnejo zgodaj gnati. Ako imajo divjaki v jeseni dovolj korenin in imajo debelost svinčnika, presadimo jo lahko na pomlad v drevesnico, kjer se cepijo. Slab*ejše pa posadimo zopet na prejšnje mesto, kjer se io druzega leta okrepčajo. V jeseni izkopani divjaki se pokopljejo na nepremrzlem kraju v zemljo, pa ni potrebno vezati jih, temveč v vrsti jeden za drugim. Korenine moramo dobro zakopati.
Kakšna toplota naj bo v hlevih? »Gorkota v hlevih ]e pol hrane za živino", pravi star pregovor. Resnica je, da v mrzlih hlevih žival potrebuje veliko več krme, da se ohrani, nego v primeroma gorkih. Toda mera za gorkoto hleva je pri raznih vrstah živali jako različna. Najhujši mraz dobro prenesejo ovce, ker imajo debel volneni kožuh, pod katerim že pri 8° R, dobro vspevajo. Nasproti temu potrebujejo žrebeta veliko več gorkote, namreč okoli 14° R Goveda je navajena bolj srednje gorkote od 10 — 12°. Svinje pa, če nimajo dovolj toplega hleva in dosti suhega nastilja, ponašajo se slabo, kakor na rast, tako tudi na vago.
Vzroki, da svinje žro svoje mlade. Da svinje žr6 svoje mladiče, se dostikrat zgodi. Vzrokov za to je več, vendar pa sta dva, vsled katerih se to najpogosteje zgodi. Prvi vzrok je nekak strah, katerega žival itak vsled slabosti ima v sebi, pa če vrhu tega še količkaj vidi ali sliši plašnega, je naenkrat vsa divja in ne ve\ kaj bi počela. Radi tega je treba okoli hleva take živali skrbeti za mir, posebno če se iz tega hleva kaj vzame za zaklati, treba to živinče tihoma odgnati v stran, da se ne sliši v hlevu cviljenje ali pasje lajanje. Zgodilo &e je namreč že, da je doječa svinja, ravno ko je to slišala, kmalu podavila celo gnjezdo mladičev. Enako treba varovati take svinie vsakega drugega ropota, kar jim razburja živce, da so popolnoma plašne in divje. Drugi vzrok za to je nepravilna klaja brejim svinjam. Nek amerikanski svinjerejec je opazoval, da svinje, ki so navajene na težko prebavljivo hrano, veliko preje se lotijo praset, nego one, ki so se hranile z zelenjavo in drugo lahko krmo. Tako je dajati brejim svinjam za hrano zelenjad, ali če te ni, kake buče, korenje itd., nikakor pa ne krompir, ker ta je težko prebavljiv. Treba je še paziti, da v takem času, ko ima svinja povreči, se ne sme prestavljati iz jednega hleva v drugega, ker v novem hlevu je še veliko bolj nepokojna. Ker je ta žival tako rahla glede zdravja, pa ima primeroma največ vrednosti glede cene in se najlažje spravlja v denar, treba je, da jo kmet vsestransko čuva in jo oskrbuje.
Madjari za italijanska vina. Ker je na italijanska vina postavljena v Avstriji premajhna uvozna carina (colnina), zato prihaja k nam veliko italijanskega vina, naša vina pa se ne morejo prodati ali le za majhno ceno. Upravičeno zahtevajo vsled tega avstrijski vinogradniki, naj se carina zviša. Italijani so zelo hudi na to zahtevo in trdijo, da ne bodo več sklenili zveze z našo državo. No, nam je za polentarje malo mar, pač pa se Madjari zavzemajo za Italijane. Madjarski politiki zahtevajo, naj carina ostane kakor dozdaj, sicer zgubimo prijateljstvo Lahov. Bati se je treba, da bodo zmagali Madjari, ne pa avstrijski vinogradniki s svojimi željami.
Stran 36.
Uvoz živine. Zaradi rudečice pri svinjah je prepovedano uvažati svinje na Ogrsko iz političnih okrajev Hartberg in Ptuj, zaradi svinjske kuge pa iz političnega okraja Ptuj. — Zaradi svinjske kuge je prepovedano uvažati svinje iz občin Nemški Podčetrtek, Donavic okraja Ljubno, Marenberg in Gorenji Feising okraja Slovenji Gradec in obmejnega okraja Ptuj. Zaradi rudečice pri svinjah je prepovedano uvažati svinje iz občine Hopfau okraja Hartberg, Hochtregist okraja Vojčberg in obmejnega okraja Celje. Ta prepoved se razteza na imenoma navedene občine in njih sosedne občine.
Gnojenje sadnega drevja. Dobro pognojeno sadno drevo nima samo moči, razvijati sadja, temveč tudi, da se prihodnje leto drevo dobro obrasfe. Dobro in jednakomerno pognojena drevesa se tudi z večjo lahkoto zoperstavljajo raznim škodljivcem, kakor nepognojena. Gnojenje pa se lahko vrši: 1. S hlevskim gnojem, ki ne sme biti svež. Za jedno razvito drevo je treba 100 —150 A#. 2. S kompostom ali mešanjem, katerega treba 150 — 200 kg za razvito drevo. 3. Z gnojnico, katere treba za razvito drevo 15 — 20 velikih škropilnikov (škropilna posoda — Kanna). K tej je dobro pridjati še lesnega pepela. Ako pa manjkajo ta gnojila;, si lahko pomagamo z umetnim gnojem in sicer treba na razvito drevo: l1/* — ^ kg žveplenokislega kalija, 1 — IV2 % superfosfata, 1 — \xj%kg žveplenokislega amonijaka. čas gnojenja je za hlevski gnoj in mešanec v jeseni, med tem ko se z gnojnico lahko gnoji v jeseni in spomladi. Gnojenje s hlevskim gnojem kakor tudi z mešancem se vrši tako-le: Izkoplji okoli drevesa rov, ki je 1 m širok in 20 — 30 cm globok. Eova ne smeš delati okoli debla, temveč tako daleč od njega, kakor daleč segajo veje. V ta rov raztrosi gnoj in ko je poln, pa deni poprej iz rova izmetano zemljo na gnoj tako, da ga zakriješ Z gnojnico pa se gnoji, ako izkoplješ jamice okoli drevesa, kakih 30 cm globoke in široke, katere so 1 m narazen. V te jamice je dobro, če daš najpoprej pest pepela in nato se vlije gnojnice. Gnojnica ne sme biti sveža, ker lahko, posebno mladim drevescem, škoduje. Gnojenje dreves bi se moralo vršiti vsako četrto leto, ali pa tedaj, ako je bilo leto zelo rodovitno, da se zopet opomore.
O poleženem žitu. Da poleže žito, ni odvisno od kake bolezni, marveč od preobilnega deževanja, posebno če pada dež z viharjem. Pa tudi zaradi gnoja in zaradi slabe lastnosti zemlje poleže žito; Če se je gnojilo pšenici s svežim in premočnim gnojem, kaj rada poleže. Svetujem za to, da se ne gnoji 8 svežim gnojem in tudi ne preveč; najbolje pa je, če sledi žito za setvijo ali rastlino, kateri se je že dobro gnojilo. Gosta setev kaj rada poleže, zato treba primerno redko sejati, posebno na močnih njivah, na katerih se žito že tako čvrsto obnese. Tudi v prevlažni zemlji žito rado poleže; manj škodljivo je, če poleže žito pred cvetjem, posebno če ni bilka zlomljena, ker se more še popraviti; pozneje poleženo žito pa ostane revno ali še celo na njivi segnije.