PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	■.	_	v
Abb. postale i gruppo - Cena 90 lir »	Leto XXIX. St. 232 (8634)	TRST, četrtek, 4. oktobra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel ^shajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RAZČIŠČEVANJE ODNOSOV MED DRŽAVNO IN DEŽELNIMI UPRAVAMI
Prvi sestanek predsednika vlade s predsedniki vseh deželnih uprav
Začeli so razpravljati o spornih vprašanjih deželne zakonodajne in upravne pristojnosti
RIM, 3. — Tukaj je bil danes prvi sestanek med predsednikom vlade, ministrom za odnose z deželami in nekaterimi ministrskimi podtajniki ter predsedniki deželnih uprav. Vlada je sklicala ta sestanek, da bi se pogovorila z deželnimi upravami o njihovem položaju, o mnogih nerešenih vprašanjih glede državnih in deželnih pristojnosti in da bi slišala pripombe deželnih predstavnikov glede sestave proračuna za leto 1974 in 1975. Sestanek je trajal ves dan. Zaradi stavke tehničnega osebja agencije ANSA smo iz Rima dobili zelo omejeno poročilo, ki se nanaša le na del govora predsednika vlade Rumorja, na izvleček poročila ministra za odnose z deželami Torosa in kratko vest o posegu ministrskega podtajnika za proračun Moriina.
Rumor je v svojem pozdravnem
govoru najprej poudaril, da je bil sestanek sklican, da se začne dvogovor med vlado in deželnimi u-pravami o vprašanjih skupne koristi, da se bodo lahko v bližnji prihodnosti sprejeli ukrepi za redno poslovanje deželnih uprav.
Predsednik vlade je dal poseben poudarek obveznosti sedanje levosredinske vlade, da bo dala konkretne pobude za najbolj demokratične odnose med državo in deželami. Opozoril je
na in deželna uprava vsaka svojo vlogo in svoje odgovornosti, ki pa so osnovnega pomena za državni demokratični razvoj na osnovi ustavnih določil. Predsednik vlade Rumor je obljubil, da bo vlada čimprej začela izvajati ukrepe o prenosu vse oblasti, ki je v pristojnosti deželnih uprav posebnim in navadnim statutom. Na sestanku so največ govorili o deželah z navadnim statutom, saj so bile u-stanovljene šele pred tremi leti in je prišlo v tem kratkem razdobju do to-
deželne predsednike, da imajo držav-1 likih nesoglasij z vlado, da jih je
NEZADOVOLJSTVO ZARADI PODRAŽITVE DENCÌNA
PODRAŽITEV PRIZADELA OBRTNIKE IN PREVOZNIKE
ACLI in obrtniška zveza očitata vladi nedoslednost v boju proti draginji
RIM, 3. — Povišanje cene bencina in drugih petrolejskih proizvodov je spravilo vlado v velike težave. Iz vseh krajev in koncev letijo na vlado očitki, da je prva prekršila politiko varčevanja in zadrževanje cen, ki jo je tako u-spesno začela izvajati. Minister za industrijo De Mita je danes sprejel predsednika italijanske zveze u-praviteljev bencinskih črpalk, ki mu je predočil težave in vprašanja prodajalcev bencina.
Tudi predsedstvo ACLI je ostro obsodilo vlado zaradi povišanja cene bencina, kar bo «škodljivo vplivalo na celotno gospodarsko politiko». Predsedstvo ACLI meni, da bo podražitev bencina pospešila inflacijo in da ni v skladu z vladnimi obveznostmi o varčevanju in boju proti draginji.
Vsedržavno tajništvo obrtniške zveze pa je na današnji seji obravnavalo nekatera nujna vprašanja, ki so povezana z podražitvijo tekočih goriv, kreditne politike, pokojnin in Juga. Obrtniška zveza meni, da predstavlja podražitev tekočih goriv nadaljnje občutno breme za vse obrtnike, zlasti pa še za mala prevozniška podjetja. Podražitev bencina bo škodljivo vplivala na proizvajalne cene obrtniških in malih industrijskih podjetij. Obenem obrtniška zveza ugotavlja, da je vlada podlegla izsiljevanju petrolejskih družb in da je hkrati izkoristila priložnost, da poviša davek na bencin, ki je že postal proizvod široke potrošnje.
V vrstah socialistične stranke pa se polemika o povišanju bencina še ni polegla. Danes je ponovno posegla v polemiko Mancinijeva struja z objavo sporočila svoje tiskovne agencije. Ta ugotavlja, da obstaja nevarnost, da bo vlada prišla v krizo v najslabših pogojih, če bo ravnala tako, kot je ravnala v zvezi s povišanjem cene bencina. Potem ko ugotavlja, da je bila Mancinijeva struja proti vstopu socialistov v vlado, pravi, da s tem ne zahteva, naj socialistični ministri odstopijo. Mancinijevci pa zahtevajo, naj socialistični ministri v vladi delujejo na osnovi pravične politične linije in naj se zavzemajo, kolikor je to mogoče, za dialog z velikimi političnimi in socialnimi silami, ki pričakujejo, da bo vlada leve sredine dala pobude za rešitev velikih socialnih vprašanj.
Willi Stoph novi predsednik Vzhodne Nemčije
PF,RT,IN, 3. — Willi Stoph je novi državni poglavar Nemške demokratične republike. Dosedanjega predsednika vlade je ljudska skupščina soglasno izvolila za predsednika državnega sveta namesto pokojnega Walterja Ulbrichta. Funkcija je sicer skoraj zgolj prestižna, vendar tuji opazovalci ocenjujejo izbiro 59-letnega Stopha kot nadaljnjo utrditev linije prvega sekretarja stranke socialistične enotnosti Ericha Honeckerja. Stoph je bil namreč ne samo zagovornik, ampak celo protagonist te politične linije, ki se je znotraj NDR izražala v poudarku na gospodarstvu, ki je v zadnjem obdobju doseglo odlične rezultate, na med-
narodnem področju pa v zbližanju z Zahodom in predvsem s sosednjo Zvezno republiko Nemčijo.
Willi Stoph se je rodil leta 1914 v Berlinu v delavski družini. Po poklicu je bil zidar, toda v prostih urah se je učil in se priboril do diplome iz gradbeništva. Še zelo mlad je vstopil v nemško komunistično partijo, ki jo je Hitler razpustil leta 1933. Stoph pa je nadaljeval delo v ilegali do zru-šenja nacizma, potem pa je imel važne funkcije v stranki socialistične enotnosti. Že leta 1952 je bil notranji minister, štiri leta pozneje pa minister za narodno o-brambo. Ob smrti Otta Grotewohla leta 1964 je postal predsednik vlade, to funkcijo pa je izvrševal do danes.
treba nujno razčistiti. Zato je predsednik vlade obljubil, da si bo vlada prizadevala, da začne izvajati določila okvirnih zakonov in da se najdejo ustrezni instrumenti povezave med vlado in deželami. Predsednik vlade je priznal, da ni mogoče podcenjevati nekaterih kričečih sporov o pristoj nosti, ki so prišli na dan v zadnjih časih, obenem pa je dejal, da so dežele neločljivi del državnega telesa in imajo zato važno vlogo v okviru splošnih državnih smotrov.
V tej zvezi je predsednik vlade poudaril, da hočejo deželne uprave uresničiti politično in zakonodajno decentralizacijo in avtonomijo. A za uresničitev tega potrebujejo trdno in sodobno upravno - birokratsko strukturo, o kateri sedaj državna uprava resno razpravlja. Zato je sedanji sestanek zelo umesten, je poudaril predsednik vlade, ker je treba poiskati skupno pot za preureditev upravno - birokratskega sistema, ki bo sposoben najbolj učinkovito delovati. To je del Rumor-jevega govora, ki nam ga je posredovala agencija ANSA, preden so u-tihnili teleprinterji.
Minister za odnose z dežetaimi u-pravami Toros je v svojem obsežnem posegu poudaril, da si mora državna uprava prizadevati, da bodo deželne uprave redno in najbolj učinkovito poslovale- Spričo tega, vlada ne more sama reševati vprašanj deželne ureditve. Zato je sklicala ta prvi sestanek, je dejal minister Toros, da se pogovori s predsedniki deželnih uprav in da se doseže čim tesnejše sodelovanje z deželami. Toros je poudaril, da so stiki med državnimi in deželnimi upravami zelo potrebni in da je treba na pogovorih poiskati rešitev predvsem tistih vprašanj, ki so najbolj nujna. Tem vprašanjem je treba dati prednost in jih po možnosti soglasno rešiti. Zato je najbolje, je dejal minister Toros, da se čimprej začnejo reševati posamezna vprašanja. Opozoril je na nevarriost tako imenovanih «načelnih» zakonov, ki urejajo vse in ničesar. Zatem je govoril o konkretnih vprašanjih, ki'zanimajo tako vlado kot deželne upravé in ki se nanašajo predvsem na preureditev vsedržavnih in meddeželnih javnih ustanov, na pristojnosti deželnih upra\\ na področju male in srednje industrije ter na uresničitev priporočil in navodil Evropske gospodarske skupnosti na kmetijskem področju.
Potem ko je minister Toros opozoril. da je treba čimprej v celoti u-veljaviti statute deželnih uprav s posebnim statutom, je priporočil pred-
sednikom deželnih uprav, naj povedo, katera vprašanja jih najbolj žulijo in katerim vprašanjem je treba dati prednost, da se čimprej rešijo. Če bodo na današnjem in na prihodnjih sestankih, ki bodo občasne sklicani, dani točni predlogi in če se bo na njih ugotovilo, da je možno plodno sodelovanje med deželami in vlado — je dejal minister Toros — bo laže doseči sporazum o sestavi in uresničitvi ukrepov za najbolj učinkovito delovanje deželnih uprav.
Ministrski podtajnik za proračun Moriino pa je obrazložil delo, ki ga je začela meddeželna komisija pri ministrstvu za proračun za ocenitev pripomb, ki so jih dale deželne uprave k proračunu za leto 1974 in za sestavo proračuna za leto 1975.
PREDSEDNIK SZDL SLOVENIJE MITJA RIBIČIČ OB 30-LETNICI KOČEVSKEGA ZBORA
Slovencem v zamejstvu je treba ustvariti pogoje za svobodno narodnostno življenje!
Če se to ne bo zgodilo - je dejal Ribičič - bomo morali zastaviti svoj prestiž in ugled pri Združenih narodih za varstvo temeljnih človekovih in narodnostnih pravic
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 3. — Danes je bila v Ljubljani pod predsedstvom Serge-' ja Kraigherja slavnostna seja splošnega zbora slovenske skupščine v počastitev 30. obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Ta proslava je bila spojena tudi s proslavo 30-letnice priključitve Slovenskega primorja k matični domovini.
Slavnostnega zbora slovenskih poslancev so se udeležile delegacije centralnega komiteja ZKS, Socialistične zveze, sindikatov, mladine in drugih organizacij, dalje vsi slovenski člani sveta federacije, kakor tudi predstavniki federacije in vseh jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin. Na slavnosti so bili prav tako navzoči predstavniki zamejskih Slovencev iz Italije in Avstrije.
Slavnostni govor je imel predsed
RIM, 3. — Predsednik vlade Rumor je danes sprejel delegacijo ita- _	.
lijanskih založnikov dnevnikov in j nik socialistične zveze Slovenije Mi-
periodičnega tiska, ki jo je predsednik FIEG Granzotto.
vodil ! tja Ribičič. Poudaril je, da je i kočevski zbor pomenil prvi resnični
l slovenski ljudski parlament, ki je sprejel zgodovinske sklepe v najbolj usodnih zgodovinskih dneh slovenskega naroda. Šlo je tedaj za biti ali ne biti malega naroda, ki so ga njegovi sovražniki obsodili na smrt. Veličina kočevskega zbora je bila v tem, da je uzakonil novo ljudsko oblast, da je izrazil težnjo slovenskega naroda po skupnem življenju z drugimi narodi Jugoslavije na temelju enakopravnosti vseh narodov, in da je potrdil voljo primorskega ljudstva po priključitvi k matični domovini, k svobodni in združeni Sloveniji v svobodni federativni Jugoslaviji.
Zbor slovenskih odposlancev v Kočevju je, po besedah Mitje Ribičiča, postavil trdne temelje za ves poznejši razvoj slovenskega naroda. Izrazil in potrdil je edino možno usmeritev slovenskega ljudstv, se pravi boj za narodno in socialno osvoboditev. S sklepi zbora so se začele uresničevati besede Ivana Cankarja o prihodnosti slovenskega na-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuuniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V ČILU SE NADALJUJE POKOL ANTIFAŠISTOV
Zaskrbljenost zaradi usode tajnika čilske KP Corvalana
Po nekaterih vesteh naj bi komunističnega voditelja že obsodil j na smrt - Fašistična junta odgovarja, da je to «notranja zadeva Čila»
SANTIAGO DE CHILE. 3. — ga tajnika Waldheima pri čilski jun- niči 26. septembra. Moro je takrat Med vso svetovno demokratično ti. čez nekaj ur pa je vojaška jun-1 dejal, da vlada še proučuje vpra-javnostjo narašča zaskrbljenost za- ta v Santiagu demantirala vesti o : šanje diplomatskega priznanja čil-radi usode generalnega tajnika čil- ' obsodbi komunističnega voditelja. ! ske junte ter dodal da bo ske komunistične partije Luisa Co,'- j Uradni glasnik je dejal, da se i zvezi posvetovanje med valana, ki so ga fašistične obSKiT | proces proti Gorvalanu še ni za-j članicami TSGS. aretirale pretekli teden ter ga po- J čel in da je v teku šele preisko-	_
•‘™1 valni postopek, kar pa je v na- -sprotju z izjavami, ki jih je dal
roda, ki naj sloni na plečih delav-1 antijugoslovanskega karakterja — Je skega razreda.	dejal Ribičič. Prav tako pa smo
do v tei državami
stavile pred vojaško sodišče pod izredno hudimi obtožbami, za katere vojaški zakonik predvideva tudi smrtno kazen.
V krogih britanske laburistične stranke v Londonu ter med za sedanjem generalne skupščine OZN v New Yorku so se pojavile govorice, da je bil Corvalan že obsojen na smrt ter da naj bi razsodbo izvršili v prihodnjih urah. Te vesti je povedal v javnosti sovjetski delegat Jakob Malik, kar je sprožilo takojšen poseg generalne-
Po treh letih oklevanj in polemičnih razprav je Finska končno le sklenila, da naveže odnose sodelovanja z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Sporazum med Finsko in EGS bodo podpisali v bližnji bodočnosti. Sklep je sprejel včeraj predsedniški svet na sestanku, na katerem je bila posneta gornja slika. Na desni je finski predsednik Kekkonen, poleg njega pa predsednik vlade Sorsa
Predsednik vlade in minister za odnose z deželami sta se včeraj srečala s predsedniki deželnih uprav. Na sestanku so začeli razpravljati o zakonodajni in upravni pristojnosti dežel, se pravi o vprašanjih, ki so najbolj pereča za učinkovito delovanje deželnih uprav ne osnovi ustavnih načel. Prav o teh vprašanjih je doslej prišlo do najbolj ostrih sporov, v katere je mnogokrat poseglo ustavno sodišče. Sestanek je trajal ves dan.
Polemika o podražitvi bencina je še vedno zelo živa. Včeraj sta ostro napadli vlado ACLI in vsedržavna obrtniška zveza. O-čitata ji, da je nedosledna pri izvajariju politike o varčevanju in da je podlegla izsiljevanju velikih petrolejskih družb. Obrt-
_y'
DANES
niki pa pravijo, da bo podražitev tekočega goriva zelo vplivala na višje proizvodne cene obrtnikov in male industrije.
Na včerajšnji proslavi 30-letnice kočevskega zbora in priključitve Slovenskega primorja v skupščini SFR Slovenije v Ljubljani je predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič ocenil razvoj socialistične Jugoslavije po osvoboditvi. Poudaril je, da sta bratstvo in enotnost narodov in delovnih ljudi Jugoslavije največja, usodna in temeljna pridobitev
socialistične revolucije. Govoril je tudi o mednarodnih dimenzijah sklepov kočevskega zbora odposlancev, nato pa opozoril na porast fašizma v svetu. V tej zvezi je omenil tudi dogajanje na Koroškem, kjer ima delovanje neonacističnih sil odkrit protislovenski in protijugoslovanski značaj. Poudaril je, da Jugoslavija ne postavlja do sosedov nobenih nemogočih zahtev, želi samo, da se spoštujejo prevzete mednarodne obveznosti in da se Slovencem v zamejstvu ustvarijo pogoji za njihov svobodni narodnostni razvoj. Če pa se to ne bo zgodilo — je dejal Ribičič — bo Jugoslavija morala za varstvo temeljnih človekovih in narodnostnih pravic nastopiti pri Združenih narodih.
z
včeraj sam čilski notranji minister. Vsekakor pa je uradni glasnik danes izpavil, da je usoda, ki čaka Corvalana, «notranja zadeva čila», o kateri bodo oblasti odločale «brez tujega vmešavanja».
Medtem pa se intenzivno nadaljuje iskanje skrivališča generalnega tajnika socialistične stranke Carlosa Altamirana, bivšega najožjega sodelavca predsednika A-llendeja. Junta je obljubila nagrado pol milijona eskudov vsakomur, ki bi dal koristne informacije o socialističnem voditelju.
Junta je danes potrdila, da je bilo osem levičarskih osebnosti ustreljenih, ko so skušali zbežati iz taborišča, kjer so bili zaprti. Soldateska jih je ustrelila kar na mestu brez vsakršnega procesa.
Krvava represija v Čilu je vzbudila tudi zaskrbljenost ameriške vlade, čeprav se je ta najbolj veselila AUendejevega strmoglavljenja. Po zadnjih vesteh o grozodejstvih soldateske nad čilskimi demokrati je ameriški veleposlanik v Santiagu posegel pri junti in ji izrazil zaskrbljenost Američanov zaradi kršitev najosnovnejših človečanskih pravic.
Bolj kot vlada pa je zaskrbljen ameriški parlament, ki je med glasovanjem o ameriški pomoči tujini odobril spreminjevalni predlog senatorja Kennedyja o prepovedi vsakršne pomoči čilski junti, dokler ne bo ugotovljeno, kako fašistične o-blasti ravnajo s političnimi jetniki. Vlada se je izrekla proti amandmaju, češ da bi to lahko škodovalo odnosom med Washmgtonom in Santiagom. Senatorji pa niso u-poštevali vladnega mnenja ampak so poleg amandmaja odobrili še zahtevo, naj medameriška komisija za človečanske pravice uvede preiskavo o čilskih dogodkih.
Italijanska vlada je medtem demantirala časopisne vesti, po katerih naj bi «de facto» priznala čilski režim. Nekateri desničarski dnevniki (med njimi tudi tržaški «H Piccolo») so namreč objavili vest, da je italijansko zunanje ministrstvo prejelo iz Santiaga sporočilo o sestavi nove vojaške vlade. Italijanska vlada naj bi to vzela na znanje ter izročila dokument arhivom Farnesine. To pomeni — so komentirali desničarski listi — da so se praktično normalizirali diplomatski odnosi, brez potrebe po formalnem priznanju vojaške junte. Sedaj je treba samo čakati, po mnenju teh časopisov, na imenovanje novega čilskega veleposlanika v Rimu. Vlada pa je danes označila tako pisanje kot popolnoma neosnovano ter potrdila, da je stališče vlade o tem vprašanju jasno orisal zunanji minister Moro v svojem posegu v poslanski zbor-
Predsednik Leone končat uradni del obiska v Franciji
PARIZ, 3. — Predsednik republike Leone je zaključil uradni del svojega obiska v Franciji. V spremstvu zunanjega ministra Mora je zjutraj obiskal italijansko veleposlaništvo, kjer se je sestal z italijansko skupnostjo v Franciji. V imenu 630.000 Italijanov, ki živijo v Franciji, je predsednika Leone-ja pozdravil generalni konzul Minimi, ob navzočnosti veleposlanika Malfattija. Pozneje si je Leone ogledal hipermoderno pariško četrt Creteil-
Italijanski predsednik se je v spremstvu soproge podal nato na Elizei, kjer se je poslovil od predsednika Pomoidouja ter se mu zahvalil za gostoljubje.
Mitja Ribičič je v nadaljevanju orisal dosežke, ki jih je ustvarilo slovensko ljudstvo v tridesetih letih, ki pomenijo najdaljše obdobje miru v zgodovini slovenskega naro da, ko se je Slovenija povzpela med srednje razvite države na vseh področjih. Danes je slovensko gospodarstvo navzoče na vseh svetovnih tržiščih. Kot največjo vrednoto, ki sodi med dosežke osvobodilnega boja in povojnega družbenega razvoja in ki ima svoje korenine zgodovinskih sklepih kočevskega zbora pa je Mitja Ribičič uvrstil samoupravno ureditev, ki je najbolj trdno jamstvo napredka v prihodnje. Sklepi kočevskega zbora, je nadaljeval Mitja Ribičič, so pomenili najvidnejši izraz samoodločbe slovenskega naroda, ki je dejansko vzel svojo usodo v svoje roke, si sam začrtal smer bodočega razvoja kot suveren narod in hkrati na kočevskem zboru potrdil trajne temelje povezanosti slovenskega naroda z drugimi jugoslovanskimi narodi v enakopravni skupnosti.
Ta skupnost je danes izražena v bratstvu narodov in v enotnosti delovnih ljudi, kar pa je hkrati tudi poglavitni temelj njene trdnosti. Prav na to trdnost pa uperjajo svoje delo sovražniki Jugoslavije in socializma.
Mitja Ribičič je nato poudaril mednarodno razsežnost kočevskega zbora, saj njegovi sklepi daljnosežno urejajo zelo važno vprašanje graditve novih odnosov s sosednimi narodi in deželami, odnosov med matičnimi narodi in tistimi deli naroda, ki jim je meja presekala naravni tok povezovanja. Tudi današnji čas, je dejal dalje Mitja Ribičič, ni naklonjen malim narodom, njihovi suverenosti in neodvisnosti. Porast fašizma okrog nas, je dejal, nas opozarja, da moramo krepiti budnost in notranjo trdnost. Primer za to je začasen poraz čilske revolucije. Po porazih v mnogih lokalnih vojnah se je močno kompromitiralo vojaško poseganje velikih sil v notranje zadeve drugih narodov, zato uporabljajo taktiko notranjega razbijanja enotnosti nekega naroda, čilski primer je zato opomin vsemu naprednemu človeštvu.
Mitja Ribičič je opozori! na dogodke ob mejah Jugoslavije, «ki vse preveč spominjajo na delovanje starih, preživelih in poraženih sil, ki so v preteklosti skušale kratiti slovenskemu narodu ali pa njegovim sestavnim delom osnovne ljudske pravice. Prav na današnji dan zopet razvijajo svoje prapore nedaleč od naših meja oddelki raznih proslulih organizacij kot Hei-matdienst, izživljajočih se ob proslavah dvomljivih dogodkov izpred trideset in celo petdeset in več let. Slovenski narod ter vse jugoslovanske ljudi moramo opozoriti na takšne recidive, ki pač ne morejo prikriti svojega antislovenskega in
........■■■■■■■■■■m............
OB ROBU ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Pogovor med Mi ni čem in Kirchschlagerjem
\ središču pozornosti izvajanje sedmega člena avstrijske državne pogodbe
tudi dolžni avstrijskemu demokratičnemu javnemu mnenju povedati, da v letu 1973, ki je leto aktivnosti za evropsko sožitje in sodelovanje, takšne proslave ne izkazujejo duha našega časa, škodijo pa graditr vi dobrih sosedskih in enakopravnih odnosov, stabilnosti in medsebojnemu zaupanju, za katerega se je jugoslovanska zunanja politika že desetletja trudila in dala nemalo dokazov, še posebej v svojem razmerju do sosedov.
Nekateri se nočejo sprijazniti * velikimi spremembami, ki so nastale na Jugu Evrope in v naši deželi, je dejal Ribičič in dodal, da Jugoslavija ni več stari Balkan. Od kočevskega zbora dalje nismo več drobiž za urejanje medsebojnih računov imperialističnih velikanov, pač pa nosilci naprednih idej v tem delu Evrope.»
«Jugoslavija ne postavlja nobenih nemogočih zahtev — je poudaril Mitja Ribičič — želi samo, da
!: ''' $
Zaradi sinočnje stavke tehničnega osebja časopisne agencije ANSA so nujno izpadle nekatere notranje in mednarodne vesti. Prosimo čitatelje za dobrohotno razumevanje.
NEW YORK, 3. — Med srečanji, ki jih je imel podpredsednik zvez nega izvršnega sveta in državni sekretar Miloš Miniò v New Yorku, je razumljivo pozornost izzval njegov pogovor z avstrijskim ministrom Kirchschlaegerjem. Kot je poudarjeno z ene in druge strani, ne gre pri tem za nobena pogajanja, marveč za izmenjavo mnenj, ki se bodo še nadaljevala. Tematski okvir pomenka je bil seveda takšen, kot si ga je bilo predstavljati: odkritosrčno in tvorno pretresanje meddržavnih odnosov in še posebej uresničevanje sedmega člena državne pogodbe, ki določa pravice slovenske in hrvaške manjšine. Čeprav podrobnosti pogovora niso znane, je vsekakor zanimiva ugotovitev z jugoslovanske strani, ki se ujema z avstrijsko, da gre za obnovo pogovorov, na katerih naj bi bile odstranjene sedanje težave. Rezultat sestanka je ta, da sta se ministra strinjala v oceni skupnega izhpdišča. Avstrijska stran je dala razumeti, da sodi kot popolnoma upravičeno in zakonito pravico Jugoslavije, da se zanima in poteguje za uresničenje državne pogodbe, še posebej pa sedmega člena te pogodbe. Obenem pa je jugoslovanska stran poudarila, da je edina pravilna pot za uresničenje manjšinskih pravic v tem, da predstavniki slovenske in hrvaške manjšine nadaljujejo neposredne stike z avstrijsko vlado... Na
osnovi takšne medsebojne uvidevnosti naj bi se nastala vprašanja postopoma razreševala.
Kissinger pojde na Kitajsko
PEKING, 3. — Agencija «Nova Kitajska» poroča, da bo ameriški državni sekretar Henry Kissinger obiskal Kitajsko od 26. do 29. oktobra. Obisk — dodaja agencija — je bil dogovorjen na posvetovanjih med obema vladama.
To bo že šesti Kissingerjev obisk v Pekingu, vendar bo Kissinger prvič potoval na Kitajsko kot zunanji minister.
Srečanje Berlingucr-Živkov
SOFIJA, 3. — Generalni tajnik KPI Enrico Berlinguer, ki se na čelu partijske delegacije mudi na obisku v Sofiji, se je sinoči sestal z romunskim predsednikom Todo-rom Živkovom. Srečanja, ki je bilo na sedežu vlade, so se udeležili tudi člani politbiroja CK bolgarske KP, ki so nato priredili sprejem na čast italijanskih gostov.
RIM, 3. — Predsednik poslanske zbornice Pettini je sprejel na vljudnostnem obisku novega nigerijskega veleposlanika v Italiji.
Mitja Ribičič
se spoštujejo mednarodne obveznosti in da se Slovencem v zamejstvu ustvarijo pogoji za svobodno izražanje narodnostne zavesti in čustev. Če se to ne bo zgodilo, bomo morali dvigniti svoj glas «proti mraku in zlu v tem delu Evrope», bomo morali zastaviti svoj prestiž in ugled pri Združenih narodih za varstvo temeljnih človekovih in narodnostnih pravic.»
Mitja Ribičič je ocenil tudi zgodovinski pomen priključitve Slovenskega primorja k matični domovini:
«30-letnica kočevskega zbora je tudi tridesetletnice priključitve Slovenskega primorja k matični domovini. Kočevski zbor je namreč kot najvišje predstavniško telo slovenskega naroda potrdil odločitev vrhovnega plenuma od 16. septembra 1943 o priključitvi Slovenskega primorja k svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Tega zgodovinskega sklepa, ki je uresničil stoletne težnje primorskega ljudstva, nisem posebej obrazložil v današnjem govoru, ker smo to napravili nu dveh pomembnih ptoslavah — Kopru in skupni proslavi s SR Hrvatsko v Bujah, želel bi samo ob današnji slavnostni priložnosti čestitati primorskemu ljudstvu za to pomembno zmago, priborjeno s krvjo in žrtvovanjem ter se mu še posebej zahvaliti za njegov čudoviti doprinos v boju za narodnostni obstanek in proti fašizmu. Oe je bil slovenski narod v svoji mučni zgodovini mnogokrat tepen in pljuvan, potem velja za primorala del tega naroda, da so ga tepli in pljuvali stotero, da je bil izpostavljen najhuje, da je bila njegova kalvarija najbolj trnova in najtežja. V tem boju pa so se kovali narodno zavedni značaji, pokončni in kremeniti ljudje, predvsem pa se je ustvarjala enotnost, ki je brez primere v naši zgodovini, e-notnost, ki je bila velikega pomena za enotnost vsega slovenskega naroda.»
Na koncu je Mitja Ribičič izrekel zahvalo jugoslovanskim narodom za njihovo borbeno pomoč slovenskemu narodu v najtežjih trenutkih, v bojih za svobodno Primorsko, za Trst, Gorico, Beneško Slovenijo in Koroško.
2 zbora so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu, kjer udeleženci zbora ugotavljajo med drugim:
«Ko ob 30-letnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju pregledujemo dosežene uspehe v dosedanjem razvoju, si nam tov. Tito ves čas pred očmi kot lik revolucionarja v boju delavskega razreda in kot oblikovalec idejne in akcijske enotnosti naprednih prizadevanj osnovnih ljudskih množic, kot pobudnik in vodja narodnoosvobodilne vstaje jugoslovanskih narodov in socialistične revolucije, katerega življenje in snovanje je vtkano v vse ustvarjalne in delovna dosežke naše socialistične graditve, v vse humane in plemenite zamisli revolucionarnih preobrazb našega družbenega razvoja.»
DRAGO KOŠMRLJ
ZAKLJUČENO POTOVANJE ZMAGOVALCEV NATEČAJA ARCA-ENEL 0 ODPORNIŠKEM GIBANJU
Okrog sto fantov in deklet iz vse Italije se je poklonilo žrtvam nacifašizma v Rižarni
Spaccini /e med sprejemom na županstvu poudaril važnost pripravljenosti mladine, da brani načela svobode in človeškega dostojanstva
Okrog sto mladih fantov in deklet iz raznih krajev Italije se je včeraj popoldne poklonilo spominu žrtev nacifašizma v Rižarni. Vsi so sinovi uslužbencev ENEL, ki so zmagali na natečaju za sestavke o evropskem odporniškem gibanju in so se zato udeležili večdnevnega potovanja po Avstriji, Nemčiji, ČSSR,
Madžarski in Jugoslaviji, kjer so si ogledali nacistična uničevalna taborišča.
V Rižarni so mladince pozdravili predstavniki krajevnih odporniških organizacij. Najprej je v imenu vsedržavnega združenja bivših internirancev ANED podpredsednik Bubnič orisal, kako je prišlo do pretvoritve Rižarne v uničevalno taborišče. Zatem pa je v imenu AN PI Padoan - Vanni podčrtal, da odporniško gibanje danes pomeni uresničevanje načel, ki so zapisana v republiški ustavi in torej ustvarjanje bolj svobodne in demokratične Italije. V tej zvezi je podčrtal tudi posebni pomen Rižarne, saj je priča skupnemu žrtvovanju Slovencev,
Hrvatov in Italijanov za visoke cilje bratstva med narodi in miru na svetu.
Zatem so se mladinci odpeljali v občinsko palačo, kjer jih je v dvorani občinskega sveta sprejel župan. Predsednik krajevne sekcije kulturne organizacije ARCA (ki de-Ijuje v okviru ENEL in ki je organizirala natečaj in potovanja) dr.
Piazzetta, je v uvodnem pozdravu podčrtal, da se svobodo ne zavojuje za vedno in da jo je treba braniti dan za dnem.
Tržaški župan Spaccini pa se je mladincem in mladinkam zahvalil in dejal, da je v torek vodil sejo tržaškega občinskega sveta v mračnem vzdušju državnega udara in teptanja svobode v Čilu, danes pa se mu srce odpira, ker vidi toliko mladih ljudi, ki so pripravljeni braniti visoka načela svobode in človeškega dostojanstva.
• Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Nardini se je včeraj sestal s predstavniki sindikalnih organizacij iz Furlanije - Julijske krajine. Srečanja so se udeležili sindikalisti Calabria, Cavedoni, Saranz in Babic za CGIL, Mannello, Bravo, Dalla Mule za CISL in Ponselè in Corsi za UIL. Razpravljali so o zdravstvu pri delu in o ustreznih deželnih zakonih, o zdravstveni oskrbi za priletne ljudi in o nekaterih drugih vprašanjih s tega področja. Sindikalisti so posebej povabili odbornika Nardinija, naj se zavzame za izboljšanje sedanjega položa-
NA TISKOVNI KONFERENCI V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Ravnatelj Verdija De Ferra orisal letošnji repertoar
Tudi letos abonma reda S - Gostovanje v Zagrebu - Ovrednotiti lastni ansambel - vodilo uprave gledališča Verdi
Včeraj je bila v dvorani Časnikarskega krožka tiskovna konferenca, na kateri so ravnatelj gledališča Verdi Gianpaolo De Ferra, u-metniški vodja Raffaello de Ban-field in organizacijski vodja Fui-
drugi krožki pa tudi študentje, ki so lani sprejeli novost s precejšnjim nezaupanjem. Poudaril je tud:, da u-metniška raven teh prireditev ni manjša od premierskih. Naše vodilo je vedno bilo — je pripomnil — nu-
vio Gileri predstavili program gle- [ diti neveščemu občinstvu prvovrstne dališča za letošnjo sezono. V uvodni j prireditve in ga tako duhovno obo-besedi je ravnatelj De Ferra okvir- gatiti.
župan pozdravlja mlade goste
no orisal program gledališča za letošnjo sezono in obrazložil politično misel, ki je vodila upravo pri izbiri del in pri razpisu abonmajev.
V tej zvezi je z zadovoljstvom u-gotovil, da kljub težavam, s katerimi se otepajo vse italijanske ustanove za liriko, je Verdi med vsemi gledališči tisto, ki ima najmanj dolga. Zaradi prevelike finančne obremenitve je tudi letos za abonma red S program skrčen, cene pa so zelo ugodne. Gre za abonmajski red, ki ga je uprava Verdija uvedla pred nedavnim. Namenjen je predvsem tistim slojem prebivalstva, ki si ne morejo privoščiti umetniškega užitka zaradi cen vstopnic, ki nišo zmerne.
De Ferra je z zadovoljstvom u-gotovil, da so letos pokazali veliko zanimanje za abonma delavski in
■iiiiiiiiHiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiniiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Večina izglasovala zakon za nove pobude v kmetijstvu
Normo so podprle vse skupine, le komunistična se je vzdržala
Deželni svet je na včerajšnji seji obravnaval in izglasoval zakon, ki vnaša spremembne in dopolnila v štiri prejšnje deželne zakone s področja kmetijstva, oziroma v tri izvirne zakone naše dežele in v dopolnilno normo, s katero je Furlanija - Julijska krajina formalno omogočila uporabo finančnih sredstev, ki jih je država nakazala za naše področje z zakonom štev. 910 iz leta 1966 («drugi zeleni načrt»). Odbornik za kmetijstvo Tripani je naglasil, da gre v vseh štirih primerih le za odobritev mehanizma, po katerem bo dežela lahko izvajala že sprejete zakone. Zaradi mednarodnih obvez, ki jih ima Italija do Evropske gospodarske skupnosti, morajo biti italijanski in torej tudi deželni zakoni s področja kmetijstva predloženi v odobritev tudi vodilnim organom deveterice v
ja v okviru ustanove ENPAS.
.....mu...........................
VPRAŠANJA V_ DEŽEIHEM SVETU
Težave pri uresničitvi zidanega doka ostanejo
Delovni spor v tržaški luki
Na včerajšnji seji deželnega sveta je odbornik za industrijo in trgovino Stopper odgovoril na vprašanji svetovalcev Cuffara (KPI) in Traunerja (PLI) o gradnji zidanega doka v okviru Tržaškega arzenala - Sv. Marka. Stopper je naglasil, da gre pri tem pomembnem javnem delu za dva osnovna problema: za finančno kritje predvidenih stroškov in za ureditev spora s podjetjem, ki je pred časom prekinilo gradnjo doka.
Pred parlamentom ležijo štirje zakonski osnutki, ki predvidevajo podelitev novih sredstev za gradnjo dokov v Trstu, Livornu in Genovi. Z vprašanjem se pravkar ukvarja ožji odbor, ki deluje v okviru komisije za javna dela pri poslanski zbornici. Odbor naj bi poenotil štiri zakonske osnutke in jih hkrati prilagodil besedilu petega osnutka, ki ga je svoj čas predložilo ministrstvo za javna dela. Medtem je zakladno ministrstvo pristalo na to, da bi tem delom namenil razpoložljivosti po «globalnem skladu» za leto 1973, ki znašajo trenutno 6,2 milijarde lir.
Odobritev enotnega zakonskega besedila in večkrat obljubljen nastop IRI — je še pristavil odbornik — bosta prav gotovo omogočila vsaj dograditev začetih del in premostitev spora z gradbenim podjetjem.
Svetovalec Cuffaro je izjavil, da ni zadovoljen z odbornikovim odgovorom in je opozoril na resnost stanja v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku. Govornik je ostro kritiziral pomorsko in pristaniško politiko vlade, ki je z najnovejšim «rezanjem» finančnih nakazil prizadela zlasti našo luko in poslovanje pomorskih družb pretežnega državnega pomena na našem področju. San Marco nujno potrebuje dok, je zaključil Cuffaro, kakor potrebuje posebno sanišče za gradnjo ladij izvenserij-ske izdelave.
Odbornik Stopper je nato odgovoril na vprašanje svetovalca Mo-rellija (MSI) in Traunerja (PLI) o krizi tržaške luke v zvezi z delovnim sporom s pristaniščniki. Stopper je dejal, da se je spor vnel med samimi pristaniščniki, in sicer v zvezi z zahtevami, ki se ujemajo z obstoječo zakonsko ureditvijo pristaniškega dela. Deželna uprava je sledila razvoju dogodkom, vendar je smatrala za umestno, da bi spor ostal povsem na sindikalni ravni. Dejansko se je spor pozneje izgladil, in sicer na podlagi sporazuma, pri katerem je bilo
Bruslju. Ker pa so ti organi vrnili zadnje deželne zakone z veliko zamudo, so slednji lahko stopili v veljavo šele v letošnjem in ne že v lanskem letu, kakor je bilo predvideno. Zato je nova norma, ki je bila sprejeta na včerajšnji seji, premaknila razdobje veljavnosti o-menjenih zakonov za eno leto naprej.
Deželne norme so zakon štev. 1 iz leta 1968, ki vnaša deželno pomoč za izboljšava kmečkih domov, zakon štev. 37 iz letošnjega leta, ki določa posege v prid kmetijskim zadrugam, ki se ukvarjajo s predelovanjem kmetijskih pridelkov, in zakon štev. 45, prav tako iz letošnjega leta, ki prinaša vrsto olajšav za razvoj posestev neposrednih obdelovalcev zemlje. Odbornik Tripani je v zvezi z novim zakonom naglasil, da bo v naši deželi omogočil odmrznitev nad 10 milijard lir.
Izletniki našega dnevnika so se včeraj vrnili v Trst
Včeraj ob 15. uri je na letališču Brnik pristalo letalo «tupoljev 134», ki je pripeljalo iz Moskve 79 izletnikov, tri ure pozneje sta jih dva avtobusa pripeljala v Trst. Čeprav vreme izletnikom ni bilo najbolj naklonjeno, so bili nadvse zadovoljni, saj so si ogledali najlepše in najpomembnejše znamenitosti «severnih Benetk» Leningrada, nato pa tudi znamenitosti Moskve. Izletniki Primorskega dnevnika so odpotovali v Leningrad preteklo sredo in prispeli z Brnika v Leningrad v dobrih dveh urah in pol. Po treh dneh sicer napornih obiskov galerij, dvorcev in drugih objektov so z vlakom »Rdeča puščica» odpotova-
vprašanje, kdo naj upravlja mehanske naprave v luki, potisnjeno v ozadje.
Včeraj je izbruhnil lažji požar v Ul. Marconi. Kmalu po poldnevu so se vnele raševinaste zavese ob neki stavbi, ki jo v teh dneh pleskajo. Gasilci so pogasili plamene v približno 20 minutah. Vzrokov požara niso ugotovili, možno pa je, da je šlo za cigaretni ogorek.
aiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiHiniiniiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Jubilant dr. Tončič med nami
Ravnatelj Verdija je nadalje pripomnil, da bo tržaški ansambel v kratkem gostoval v Zagrebu z dvema operama, zagrebška Opera pa bo v teku letošnje sezone vrnila o-bisk s Smetanovo «Prodano nevesto». V tej zvezi je De Ferra poudaril, da je Verdi oziroma zagrebško Opero izbrala kot predstavnika Italije oziroma Jugoslavije mešana italijansko - jugoslovanska komisija za kulturne izmenjave v Beogradu. «Če računamo, da je bil za prozo izbran milanski «Piccolo» — je poudaril — lahko z zadovoljstvom u-gotovimo, da spada naš ansambel v sam vrh italijanskih liričnih ansamblov». De Ferra je nadalje o-menil, da bo v teku letošnje sezone orkester gledališča Verdi gostoval v Ljubljani v okviru tristranskega srečanja orkestrov iz F-J K, Slovenije in Koroške.
V nadaljevanju svojega posega je ravnatelj gledališča Verdi poudaril, da bo ustanova postavila na oder večino del s svojimi močmi. Pripomnil je, da je ta izbira sad kulturne politike tržaškega gledališča. Namen ustanove za liriko — je poudaril De Ferra — ni najemati tuje ansamble in jih drago plačevati, pač pa ovrednotiti lastni ansambel.
De. Ferra je nadalje poudaril, da si je Verdi za letošnjo sezono zagotovil sodelovanje prvovrstnih režiserjev, med katerimi je tudi Giancarlo Menotti. Menotti bo sam zrežiral svoje operno delo «Maria Go-lovin», ki je novost za tržaško občinstvo.
Poleg oper «Prodana nevesta» in «Maria Golovin» bodo letos na sporedu še Verdijev «Macbeth» v uprizoritvi občinskega gledališča iz Bologne. Massenetova «Manon» v izvedbi tržaškega Verdija, nastop nizozemskega ansambla «Nederlands Dans Theater» z delom «Carmina burana», «Zlati petelin» Nikolaja Rimskega - Korsakova v novi izvedbi tržaškega ansambla, «I diavoli di Loudun» Krzystofa Pendre-ckega v izvedbi marsejske opere in s sodelovanjem zbora krakovske radiotelevizije, Puccinijeva .«Tosca», Vadijev «Rigoleto», Wagnerjev «Zaton bogov», Bellinijevi «Caputeti e Montecchi» in Giordanov «Andrea Chenier» v izvedbi ansambla tržaškega Verdija.
•iiiiiiiimiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiimiiMinuiiimHinniiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiunxiiiiiiiiiiif
S/NOČI V ŠEMPOLAJU
Nagr a j e vanj e udeležene e v občinske vinske razstave
Prvo nagrado za bela vina je prejel Ivo Kralj, za črna pa Stanislav Gruden
Sinoči so v šempolaju razdelili črnih vin so bili nagrajeni trije
li v sovjetsko glavno mesto, kjer so prav tako v treh dneh obiskali največje moskovske znamenitosti, med drugim Leninov mavzolej, razstavo sovjetskih tehničnih in ekonomskih dosežkov, borodinsko panoramo, moskovsko univerzo, prisostvovali so operni prireditvi v kremeljski kongresni dvorani itd. Tudi ta program je bil naporen, toda izletniki so vse napore prenesli, saj človeku ni dano, da bi si pogosto privoščil takšna potovanja.
Kar zadeva potovanje je vredno dodati, da je bil tako polet z Brnika v Leningrad, kot tudi iz Moskve spet na Brnik zelo lep, čeprav je letalo skoraj ves čas letelo nad oblaki.
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
Sledila je razprava, v kateri so prisotni pozitivno ocenili letošnji repertoar, pripomnili so le, da manjka delo kakega sodobnega italijanskega skladatelja.
• Predsednik deželnega sveta Ber-zanti je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku predsednika tržaškega prizivnega sodišča dr. A. Renzija.
ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ MAČKOLJ
priredi v nedeljo, 7. oktobra 1973 ob 14. uri v Mačkoljah
SPOMINSKO SVEČANOST
ob 30-letnici požiga vasi
Sodelujejo domači pevski zbor, zbor «Valentin Vodnik» iz Doline, Tržaški partizanski pevski zbor in godba na pihala iz Brega
Vlj'udno vabljeni
V primeru slabega vremena bo spored v občinski telovadnici v Dolini ob 15. uri
IZLETI Z «flURORO»
•	13. in 14. oktobra avtobusni izlet na Krk. Cena 11.500 lir.
•	21. oktobra avtobusni izlet v Zagreb na nogometno tekmo Jugoslavija - Španija. Cena 10.000 lir (vključno vstopnice in sedež na centralni tribuni).
•	Od 22. do 29. oktobra izlet v Španijo z letalom in avtobusom (Madrid, Sevilla, Granada, Malaga, Gibraltar). Cena 120.000 Ur.
•	Od 2. do 4. novembra avtobusni izlet na Mali Lošinj. Cena 20.000 lir.
Informacije in prijave pri potovalnem uradu «Aurora», Trst, Ul. Cicerone št. 4, telefon 29-243.
Šolske vesti
šolski patronat Devin - Nabrežina (Trg sv. Roka št. 105 — 34011 Nabrežina) obvešča osnovnošolske učitelje, ki nameravajo poučevati na šolah s pošolskim poukom, da zapade rok za vlaganje tozadevnih prošenj 31. oktobra t. 1.
Mali oglasi
nagrade občinske razstave in pokušnje domačih vin, ki jo je devinsko - nabrežinska občina priredila julija letos na nabrežinskem glavnem trgu. Na razstavi je sodelovalo 18 vinogradnikov s skupno 22 vzorci vin. Od teh je bilo 13 belih in devet črnih vin.
Tako med razstavljale! belih kot
V torek zvečer je bilo v znanem j ske kulturne, prosvetne gospodar-gostišču v Velikem Repnu zelo ve- j ske in druge organizacije (kot gost
selo in slovesno obenem. V prijetni družbi, ki so jo z ubranim petjem razveseljevali pevci domačega pevskega zbora «Srečko Kumar» pod vodstvom Mirka Guština, smo praznovali osemdesetletnico dr. Franeta Tončiča, našega uglednega in spoštovanega javnega družbenega delavca in pravnika, vseskozi značajnega in kremenitega Slovenca in protifašista. Kot Primorski dnevnik smo se dr. Tončiču hoteli še posebej oddolžiti za njegov delež v tržaškem slovenskem časnikarstvu, bodisi kot nekdanjemu uredniku dnevnika «Edinost* in tednika «Novice», bodisi kot prvemu sotrudni-ku našega lista v letu 1945 ter občasnemu sodelavcu v vseh naslednjih letih in tudi še danes. Na vse to je zbrano družbo, ki je po svojih zastopnikih predstavljala Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in vanjo včlanjene napredne sloven-
je bil prisoten tudi generalni konzul SFRJ Boris Trampuž) spomnil predstavnik našega lista, predsednik SKGZ Boris Race pa je v svojem nagovoru podrobneje osvetli! jubilantovo narodno, politično in splošno družbeno dejavnost in vlogo med tržaškimi Slovenci med obema vojnama in zlasti še po drugi svetovni vojni. Poudaril je da je dr. Ton-
ZAHVALA
Vsem, ki so se me spomnili ob moji
80-letnici
prisrčna hvala!
Dr. Frane Tončič
čič človek, ki si je s svojo temeljito strokovno usposobljenostjo, s svojo značajnostjo in poštenostjo pridobil spoštovanje vseh zamejskih Slovencev in da je tudi zato njegova vloga danes dragocena.
Na sebi lasten šegav način je v odgovoru na zdravice dr. Tončič posegel daleč nazaj v svojo mladost in z resničnimi primeri posredno prikazal razmere, ki so bile nekoč in čase, ki jih živimo danes, ki so si po zunanjem videzu tako zelo različni, vsebinsko pa se skozi nje plete rdeča nit našega narodnostnega in socialnega boja.
Pesem je sledila pesmi in težko bi mogli reči, katera je bila lepša od druge. Zbor jih je pel tako ubrano, da jih je bil užitek poslušali, tudi potem, ko je dirigentstvo po svoji stari navadi prevzel slavljenec sam.
Večer je izzvenel v iskreno željo, da bi lahko s.av'jencn imeli med seboj še ob njegovih prihodnjih življenjskih jubilejih.
vinogradniki, vsi ostali pa so prejeli nagrade za udeležbo. Prvo nagrado za bela vina je prejel Ivo Kralj iz Slivnega, drugo nagrado Mirko Košuta iz Križa, tretjo pa Avgust Radetič iz Medje vasi. Be la vina so razstavljali še Ivan Terčon, Venceslav Legiša, Stanko žužek, Josip Pahor, Josip Terčon, Mirko Radovič, Dušan Radovič, Ivo Grilanc, Alojz Lupine in Josip Marušič.
Prvo nagrado za črna vina je prejel Stanislav Gruden iz Mavhinj, drugo Mirko Radovič iz Nabrežine, tretjo pa Stanislav Caharija, prav tako iz Nabrežine, črna vina so razstavljali še Danilo Lupine, Ivo Kralj. Venceslav Legiša, A-lojz Legiša, Josip Terčon in Mirko Košuta.
Na predlog ocenjevalne komisije so podelili posebno priznanje še Avgustu Radetiču iz Medje vasi. Radetič je eden izmed redkih vinogradnikov na Tržaškem, ki prideluje merlot in je dosegel že dobro kvaliteto, kljub temu, da merlot ni tipično kraško vino .
PSDI o preverjanju v tržaški občini
Na sestanku izvršnega odbora mestne sekcije PSDI je tajnik Mario Bercé izrazil pričakovanje, da bo preverjanje občinske uprave med strankami leve sredine utrdilo veljavnost politične formule in petletnega načrta. Bercé nadaljuje, da mora preverjanje vsebovati predvsem obravnavo nekaterih važnih vprašanj, kot so: ustanovitev pokrajinskega konzorcija za promet, izvajanje zakona Belci o kraških rezervatih, okrepitev športnih naprav in gradnja novih šol, ureditev parkirnih prostorov za tuje turiste, izvedba načrta o hitrih cestnih zvezah, obramba okolja, okrepitev pomorskih prog PIN itd.
Izpremembe v občinskem odboru so zaradi tega lahko, po mnenju PSDI, povezane izključno s funkcionalnostjo občinske uprave in s tehničnimi vprašanji, ker so se spremenile pristojnosti raznih od-borništev. Na vsak način pa prehod občinskega svetovalca iz vrste PSDI v skupino PSI ne more, po mnenju Bercéta, spremeniti političnega okvira, ki izhaja iz izidov upravnih volitev novembra 1972,
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst ua ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 -AUTOSALONE TRIESTE.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 4. oktobra FRANČIŠEK
Sence vzide ob 6.07 in zatone ob 17.40 — Dolžina dneva 11.33 — Luna vzide ob 13.43 in zatone ob 22.49.
Jutri, PETEK, 5. oktobra DUNJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura
21.8	stopinje, najnižja 15,5, ob 19. uri
19.8	stopinje, zračni pritisk 1021,4 mb rahlo narašča, veter 5 km na uro severovzhodni, vlaga 71-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja '9,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 3. oktobra 1973 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 61-letni Guerrino Hauser, 80-letna Marcella Vicellio vd. Vitti, 71-letna Maria Peciarich por. Cre-vatin, 75-letna Vittoria Sabec por. U-dovich, 64-letni Mario Mattiazzo, 64-letna Rosa Nicotra por. Ignoto, 65-let-ni Arnaldo Verzaro, 70-letni Ermanno Rigutti, 54-letna Osualda Del Bianco por. Reitero. 86-letni Francesco Cos-sutta, 7 dni stara Emanuela Prelec in 66-letni Bruno Perentin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina AHTGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Alabarda. Ul. Istria 7, Al Galeno, Ul. S. Olino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zau, Trg Venezia 2.
BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST . UL. F FILZI 10	»*, 30-101, 38-045
URADNI TEČAJI Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
BANKOVCEV
596—
1.435,—
198,—
137,—
246—
32,90
39—
39—
MENJALNICA
vseh tujih valut
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Otvoritvena predstava sezone 1973-74
ANTON PAVLOVIČ ČEHOV
ČEŠNJEV VRT
komedija v štirih dejanjih
prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun
V petek, 12. oktobra 1973 ob 21. uri (ABONMA PREMIERSKI -Red A)
Razstave
V	Tržaški knjigami je razobesil svoje najnovejše slike Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra.
Tržaški slikar Giovanni Duiz razstavlja v občinski galeriji. Razstava bo odprta do 6. oktobra.
V	galeriji «Cartesius» v UL Marconi 16, bodo do 12. oktobra imeli v gosteh dela argentinskega slikarja, prvenstveno grafika, Carlosa Pacheca.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv.
Nikolaja 6, razstavlja svoja najnovejša dela tržaški slikar Federico Righi, ki sicer živi in ustvarja v Rimu in ki nikakor ne more pozabiti svojega mesta, saj je od časa do časa gost bolj izbranih tržaških galerij. Razstavljal bo do 19. oktobra.
Galerija «Forum» v Ul. Coroneo 1, je začela novo sezono z razstavo, ki jo pripravlja umetniška skupina «2x GO». Gre za skupino slikarjev iz stare in Nove Gorice, ki skupno prirejajo podobne manifestacije enkrat na tej drugič na oni strani meje.
RAZSTAVA OLJNATIH SLIK S KRAŠKIM MOTIVOM
V Katoliškem domu v Zgoniku razstavlja Robert Daneu. Razstava bo odprta do 10. oktobra vsak dan od 15. do 20. ure.
Izleti
PD «Ivan Grbec» v škednju priredi 7. oktobra izlet v Pulj in okobeo. Vpisovanje vsak dan od 17. do 18. ure v društvenih prostorih.
Prosvetno društvo «Tabor» Opčine priredi v nedeljo, 7. oktobra izlet v Beneško Slovenijo. Vpisovanje v trgovini s pohištvom Rener, Proseška ulica, od 2. oktobra dalje. Odhod izpred Prosvetnega doma.
Slovensko planinsko društvo Trst, priredi 14. oktobra t. 1. izlet v gore Hrvaškega primorja na Platak. Nepla-ninci se bodo lahko ustavili v planinskem domu «Partizan» na Plataku, 1111 m nad morsko višino. Za planince bosta dve varianti:
1.	dve uri hoda od Plataka na Snježnik 1.506 m;
2.	avtobus bo peljal še 3 km naprej do Snježnika. Od tu 4 ure hoda čez Gušnice in Medjuvrh na Snježnik s povratkom na Platak. V primeru slabega vremena bo ogled jezer pri Lokvah na Hrvaškem. Informacije pri tov. Norči v Ul. Ceppa 9.
POPRAVEK
V članek z naslovom «Posredovanje staršev zaradi pomanjkanja prostorov na znanstvenem liceju», ki smo ga objavili včeraj na 2. strani, se je vrinila neljuba pomota. Zadnji stavek prvega odstavka se pravilno glasi: «Letos so namreč že štirje razredi name-
Gledališča
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Otvoritvena predstava sezone 1973-74: Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT. komedija v štirih dejanjih.
V petek, 12. oktobra 1973 ob 21. uri (Abonma premierski — Red A) — V soboto, 13. oktobra 1973 ob 21. uri (Abonma red B) — V nedeljo, 14. oktobra 1973 ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski — Red C) — V sredo, 17. oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v sredo — Red D) — V četrtek, 18. oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red Ej — Vpisovanje abonentov do vključno torka, 9. oktobra v Tržaški knjigami. Od srede, 10. oktobra dalje so abonmaji in vstopnice (rezervacija) na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. ure ter mo uro pred pričetkom predstav.
Kino
Cirkus Medrano — Naselje sv. Sergija — tel. 824060. Danes dve predstavi ob 16.30 in 21.30. Obisk zoološkega vrta vsak dan od 10. ure dalje.
Nazionale 16.00 «L’amante giovane». Macha Meril in M. Gyobert. Barvni film.
Excelsior 15.30 «Rappresaglia». Barvni film. R. Burton, M. Mastroianni.
Grattacielo 16.00 «Un tocco di classe». Barvni film. George Segai, Glen-da Jackson, Paul Sarvino.
Fenice 15.00 «Tony Arzenta». Igra A-lain Delon. Barvni film.
Eden 16.30 «Il tuo piacere è il mio». Barvni film. Igrata Silvia Koscina, Aldo Giuffrè. Mladini pod 18. letom prepovedano.
Ritz 16.00 «Valdez il mezzosangue». Igra Charles Bronson. Barvni film.
Aurora 16.30 «Prendi i soldi e scappa». Igra Woody Alien. Barvni film.
Capito! 16.30 «Malizia». L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Quella sporca dozzina». Barvni film o vojni.
Impero 16.30 «Sbatti il mostro in prima pagina». Barvni film. G. Maria Volonté.
Filodrammatico 16.30 «Mia moglie un corpo per l’amore». Barvni film. Antonella Mursa. Prepovedan mladini pod 18. letom. \
Moderno 16.00 «Il delitto Matteotti». Barvni film. Franco Nero, Umberto Orsini, Manuela Kustermann, V. De Sica.
Vittorio Veneto 16.30 «La grande scrofa nera». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.0(1—21.30 «C’era una volta il West». Barvni film. C. Cardinale, H. Fonda. C. Bronson.
Abbazia 16.00 «I giganti del brivi-do»..»Jìw®i film. P. Newman, Kirk Douglas, Glen Ford.
Astra 16.30 «Texana e i fratelli peni-
‘ tenza». ‘Barvni film. Racquel Welch in Ernest Borgnine.
Prispevki
Ob smrti strica Rudija Košute darujeta Liana in Giorgio 10.000 lir za Center proti rakastim obolenjem.
V spomin strica Rudija Košute daruje Dušan Švab 5000 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor.
SOŽALJE
Ob smrti Vilme Pavlice izreka svojcem iskreno sožalje dnižina Magajna.
SOŽALJE
Teniški klub «Gaja» izraža dr. Pavlu Pavlici svoje globoko sožalje ob
ščeni v zasilnih (in ne zasebnih) j nenadni smrii drage matere, prostorih.»
.............. + —
Dne 3. oktobra je po dolgi bolezni umrla naša draga žena in mama
VILMA PAVLICA
učiteljica
Pogreb bo jutri, 5. oktobra ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči mož Stanislav, sinova Pavel in Peter ter sorodniki
Trst. 4. oktobra 1973
— + ■
Sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož, brat in nono
. STANISLAV GULIČ
Pogreb pokojnega bo danes, 4. oktobra ob 16. uri na domače pokopališče v Skopa
žalujoči žena, sestri z družinama in drugo sorodstvo
VeUki Repen, 4, oktobra 1973
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali ob prerani izgubi
dr. PIE GERMANI
s« družina najgloblje zahvaljuje.
Posebna zahvala darovalcem krvi, g. Jakominu, odv. Floridanu, družini Sonzogno, g. županu in vsej upravi občine Devin - Nabrežina.
Sorodniki
Trst, 4. oktobra 1973

V ŠOU JE DVANAJST OTROK
«Šolska stavka» pri Korošcih: starši zahtevajo še eno učno moč
Slovenska osnovna šola je bila doslej «enorazredni-ca», po zakonu pa bi morali imeti letos dva razreda
PRVIČ PO DVAJSETIH LETIH
SESTANEK SEKCIJE AMPI V PODGORI
Matere otrok, ki obiskujejo «eno-razrednico», se pravi slovensko šolo pri Korošcih, so začele s protestno akcijo, ker šolske oblasti niso ugodile upravičeni zahtevi, naj se šoli dodeli se ena učna moč. Sklenile so odposlati pristojnim oblastem (se pravi šolskemu skrbništvu in nadzorniš-tvu za slovenske šole, v vednost pa tudi pedagoškemu svetovalcu za slovenske šole, miljskemu županu in Sindikatu slovenske šole) peticijo, v kateri še enkrat zahteva» naj se stanje v slovenski osnovni šoli pri Korošcih normalizira in skladno z zakonskimi določili imenuje še ena učna moč za dvanajst otrok, kolikor jih šteje ta šola.
Slovenska osnovna šola pri Korošcih je bila namreč «enorazrednica», kar pomeni, da so bili v enem samem prostoru z eno samo učiteljico otroci vseh petih razredov. Učiteljica si je morala pomagati s požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo, da je na ta način vsaj delno odpravila nevšečnosti takega sistema pouka.
Zakon določa, da je treba «enoraz-rednico» razdvojiti, se pravi imenovati še eno učno moč, tedaj, ko število otrok preseže deset enot. To se je pri Korošcih zgodilo že prejšnje šolsko leto, ko se je število otrok povečalo na dvanajst. Tedaj so matere predlagale ravnatelju (didaktičnemu ravnatelju za dolinsko okrožje), naj zaprosi za še eno učno moč. To je ravnatelj obljubil.
2al pa so se nade staršev od Korošcev razblinile že prvi dan šolskega leta. Zato so matere šle na skrbništvo, k šolskemu nadzorniku za slovenske šole, se pogovorile z miljskim županom in ravnateljem.
Na skrbništvu in na nadzomištvu se izgovarjajo, da jim ni nihče sporočil obstoječega stanja, vendar ravnatelj dolinskega okrožja zagotavlja, da je to storil in zahteval imenovanje še ene učne moči. Miljski župan Millo je materam izrazil solidarnost in ugotovil, da je prostor za drugi razred slovenske osnovne šole na razpolago. Občinska uprava je s tem storila svojo dolžnost, sedaj pa
mora svojo dolžnost napraviti šolska oblast: imenovati učitelja ali učiteljico, ki bo ta razred vodila.
Glede na nastali položaj so matere podpisale peticijo pristojnim oblastem in ponovile zahtevo. Dokler je ne bodo sprejeli, bo pri Korošcih «šolska stavka». Matere so svoje otro-
ke sicer pripeljale pred šolo, same pa so ostale in se pogovarjale, izražale svoje ogorčenje zaradi ponovne diskriminacije, ki onemogoča pravilen razvoj slovenske šole pri Korošcih. «Stavka» bo prekinjena le tedaj, tako zatrjujejo matere, ko bo v vas prišel učitelj ali učiteljica.
Nad 500 otrok v slovenskih osnovnih šolah: Pregledan so opravljeno deio
, ,	,	. m se dogovordi za nove naloge
v Ulici Croce sta nujna dva prva razreda
	Knjig za	drugi	in tretji	razred	ni/		
						Skupno	Skupno
ŠOLA	1. razr.	2. razr.	3. razr. 4.	razr. 5.	razr.	1973 74	1972-73
Gorica, Ul. Croce	29	19	13	17	17	95	82
Gorica, Ul. Randaccio	6	9	7	8	11	41	39
Štadrež	15	12	9	12	6	54	43
Podgora	4	5	5	4	4	22	19
Pevma	3	5	5	3	2	18	19
Štmaver	1	1	1	3	4	10	8
Števerjan	7	10	12	6	9	44	48
Plešivo	2				1	2	5	4
Škrlj evo	—	:—	—	1	—	1	2
Doberdob	15	18	16	13	12	74	69
Jamlje	3	4	7	3	6	23	23
Dol	5	2	5	6	—	18	15
Sovodnje	7	10	14	9	6	46	47
Rupa	8	7	9	4	5	33	31
Vrh	2	4	5	5	3	19	25
	107	106	108	95	86	503	475
Matere, ki so napovedale «šolsko stavko»
aiiiiiHiiiiiniiiiimimiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiimtmiiiiiiuiiiiiui
PKOGRAMSKO PREVERJANJE V TRŽAŠKI OBČINI
Danes sestanek tajnikov petih strank levosredinske koalicije
Razprava na torkovi seji občinskega sveta - Izjave socialista Giuricina
Tržaški občinski svet se bo sestal prihodnji torek, kar pomeni, da so se voditelji večinskih strank dogovorili, da seje nekoliko «razredčijo» in na ta način omogočijo «preverja-
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Vas tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1973-74
REPERTOAR
V ABONMAJU
1.	A. P. Čehov:
2.	Bevk - Grabnar:
3.	E. de Filippo:
4.	H. Ibsen:
5.	G. Feydeau:
ČEŠNJEV VRT
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH STRAHOVI
HOTEL SVOBODNIH IZMENJAV
6.	GOSTOVANJE DRAME SNG IZ UUBUANE
7.	GOSTOVANJE CELJSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA
MUTASTI MUZIKANT
TOROTUMBO
IZVEN ABONMAJA Ljudski oder Jaka Štoka:
Mali oder
Miguel Asturias:
OTROŠKA PREDSTAVA
OSTALA GOSTOVANJA
Lutkovno gledališče iz Ljubljane Mladinsko gledališče iz Ljubljane Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice
Vrste abonmajev
RED A (premierski)
RED B (prva sobota po premieri)
RED C (prva nedelja po premieri)
RED D (mladinski v sredo)
RED E (mladinski v četrtek)
RED F (okoliški — popoldanska predstava RED G (mladinski)
RED H (mladinski)
RED 1 (mladinski)
RED J (mladinski)
na dan praznika)
Cene abonmajev za sedem predstav
premiera	ponovitve
Parter 1.	13 500 hr	7.000 lir
Parter U.	0 500 lir	6 000 lir
Balkon	3.000 lir	3.000 lir
Za vse predstave, razen premier, tudi letos razpisujemo družinski a-bonma. ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 2.000 lir Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Abonma red okoliški stane 7.000 lir. Za cenjene obiskovalce tega reda bomo preskrbeli prevoz.
Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih: od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. februarja 1974.
ZA VSE DRUGE PREDSTAVE NUDI SSG SVOJIM ABONENTOM 50-ODSTOTN1 POPUST!
VPISOVANJE ABONENTOV od 24. septembra dalje v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20, tel 61 792.
P0S1AMTI ABIIiNtM STALNEliA SLOV	«LEDA LISCA
Izpolnite kupon in odpošljite ga na naslov: STALNO	
SLOVENSKO GLEDALIŠČE, Ul. Petronio 4	34138 TRST
SI ALNO SLOVENSKO (ilBAl.lSCL	tr
TRSI - sezona 1973-74	£
NAROČILNICA	D O z
	P
	R u
—		 	 i	
Podpis		
nje» v okviru koalicije leve sredine. Preverjanje bi se sicer moralo že pričeti prejšnji mesec, vendar se bodo tajniki petih strank (KD, PSI. PSDI, PRI in SS) sestali že danes.
Odmev nastalega političnega razmerja med strankami, pred preverjanjem, smo lahko zabeležili med razpravo na zadnji seji občinskega sveta. Začelo se je, ko je v imenu komunistične svetovalske skupine spregovoril prof. Monfalcon in grajal občinsko upravo, da je med poletnimi počitnicami zlorabila pristojnosti, ki jih nudi čl. 140 enotnega zakona o delovanju krajevnih uprav. Ta člen daje občinskemu odboru pristojnosti, ki jih ima običajno sam občinski svet. Monfalcon je, med drugim, o-menil sklep o ustanovitvi zdravstvene službe za šolske otroke. Ta sklep je odbor sprejel le nekaj dni po zadnji seji občinskega sveta, medtem ko bi bilo prav, da bi prav vsi svetovalci razpravljali o tem in omogočili poglobljeno analizo položaja in predlaganih pobud.
Monfalconova izvajanja je najprej zavrnil žunan Spaccini, nato pa še demokristjanski tajnik Rinaldi. Za resolucijo so, na koncu, glasovali samo komunisti in svetovalec Marchesich (MIT). Tako je bila zavrnjena.
Tedaj je vprašanje pohtičnih odnosov med levosredinskimi strankami načel liberalec Trauner. Vprašal je, a.: lahko občinski svet nadaljuje z delom, kot da se nič ne dogaja, medtem ko vsi napovedujejo «preverjanje», kar je predstavnik PLI izenačil s krizo.
Odgovoril mu je najprej Spaccini, ki je dejal, da je preverjanje predvideval že prvotni sporazum, za njim pa socialist Giuricin, ki je dejal, da PSI sploh ne postavlja v dvom levosredinske koalicije, pač pa zahteva razčiščenje nekaterih pomembnih vprašanj. Omenil je, na primer, težnjo, da se Trst spremeni v naftno pristanišče, razdvojitev Acegata in ustanovitev pokrajinskega konzorcija za prevoze. Ob teh vprašanjih je PSI postavila točne predloge, na katere čaka odgovora drugih strank.
Pridružil se mu je socialdemokrat prof. Lanza, ki je tudi dejal, da se njegova stranka zavzema za preverjanje sporazuma o levosredinski večini, vsi pa so zavrnili predlog, naj bi seje «zamrznili» do konca pogovorov med tajništvi strank.
Pred razpravo o ratifikaciji sklepov. ki jih je občinski odbor sprejel med poletnimi počitnicami, so svetovalci sprejeli na znanje sporočilo o odstopu misovskega svetovalca Geftherja-Wondricha, ki ga je župan vljudno pozdravil in se pri tem skliceval na izročilo. Takoj zatem je mi-sovski tajnik Giacomelli poveličeval fašistične zasluge odhajajočega svetovalca (pohod na Rim, pohod na Reko, funkcije pod preteklim režimom itd.), na kar so svetovalci sprejeli odstavke. Glasovanja so se iz načelnih vzrokov vzdržali komunisti in občinski odbornik Dušan Hreščak. Na Wondrichevo mesto je stopil odv. Barbagallo.
Pred občinsko sejo pa so se načelniki svetovalskih skupin srečali z odposlanstvom stanovalcev hišic v Ulici Don Bosco, ki so zahtevali politična jamstva, da bo občina preprečila špekulacije neke zasebne družbe in namenila področje v Ulici Don Bor i za ljudske gradnje, skladno z zakoni 167-665. To so načelniki svetovalskih skupin tudi zagotovili.
župan pa je sprejel odposlanstvo združenja za boj proti spastičnim obolenjem, ki se ubada s težkimi socialnimi problemi.
V Nabrežini se je na delu pone srečil 401etni Paolo Nicoletti, ki si je zlom'1 prst desne noge. V tr-žiški bolnišnici so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju.
Tudi v slovenskih osnovnih šolah na Goriškem beležimo ob začetku šolskega leta 1973-74 porast števila vpisanih otrok. Letos smo prvič po dolgih letih presegli mejo petsto vpisanih. Porastek v osnovnih šolah ni sicer tako velik kot v srednjih, o čemer smo pisali včeraj, vendarle številke nam povedo, da se je v petih letih povečalo število otrok v naših šolah za približno petdeset in to v precejšnji meri v sami goriški občini, kjer še pred leti nismo pričakovali takih uspehov. Skupni podatki o vpisu v petnajstih osnovnih šolah (pred leti je bilo teh šol osemnajst, nekatere so med tem združili) na Goriškem je naslednji:
Šolsko leto 1968-69 otrok 459 «	«	1969-70	«	465
«	«	1970-71	«	472
«	«	1971-72	«	473
«	«	1972-73	«	475
«	«	1973-74	«	503
Počasni, vendarle stalni porastek. Precejšen skok pa je bil napravljen letos, ker imamo 28 otrok več kot lani.
V	goriškem šolskem okrožju je letos vpisanih 290 otrok (lani 264, predlanskim 257), v doberdobskem pa 213 otrok (lani 211, predlanskim 216).
V	občini Gorica se je v vseh šolah, razen v pevmski, povečalo število otrok. Zelo občutno je povečanje števila otrok v šoli v Ulici Croce, kjer so lani imeli 82 učencev, letos pa kar 95, Tu je zeb pereče vprašanje prvega razreda, kjer imajo kar 29 vpisanih. Od prvih povojnih let tolikšnega števila otrok ne pomnijo. Tu postaja pereče vprašanje paralelke v prvem razredu, kajti po šolskem zakonu ( v mislim imamo zakon štev. 820) ne sme biti v enem razredu več kot petindvajset učencev. Šolska oblast pa ustanavlja paralelke. navajamo vedno isti zakon, če ugotovi, da so za to dane stalne možnosti in če so na razpolago šolski prostori. V šolskem poslopju v Ulici Croce je treba torej nujno najti še eno učilnico, šolska oblast pa mora dati na razpolago učno moč, kajti nemogoče je, da bi ena sama učiteljica imela opravka s kar 29 otroci in to v prvem razredu. čuli smo pred časom govorice, da bi skušali s šolskim avtobusom nekaj otrok prevažati v Ulico Randaccio, kjer je v prvem razredu samo šest otrok, vendarle pa taka rešitev ni pravilna. Treba je ustanoviti paralelko
Povečalo se je tudi število otrok v Ulici Randaccio. Tu imajo letos štiri učne moči. To je prvič. Lastno učno moč imajo prvi, drugi in peti razred, tretji in četrti sta skupaj, vendarle je v tem mešanem razredu petnajst otrok. To pa je v nasprotju z okrožnico ministra za šolstvo, ki predpisuje, da ne sme biti v enem mešanem razredu več kot deset otrok. Tudi tu bi torej morala dati šolska oblast še eno učno moč. V tej šoli je tudi odprto vprašanje prostora za eno učilnico. Občina je obljubila, da bo hitro uredila stanovanje šolskega sluge-hišnika. ki je dotlej bival v Ulici Randaccio, v poslopju v Ulici Croce, šolsko leto se je pričelo, prostorov pa še ni. Ni še urejeno stanovanje hišnika v Ulici Croce, prav zaradi tega pa nista še prosti učilnici v Ulici Randaccio. Zaradi tega imajo učenci prvega razreda pouk v popoldanskih urah. Tako učiteljica kot učenci ter njihovi starši želijo, da bi se tu učilnica uredila v najkrajšem času.
Precejšen porastek beležijo tudi v štandrežu, kjer imajo skupno devet učencev več kot lani, v prvem razredu pa je kar petnajst otrok. Tu je občina med počitnicami šolsko poslopje popravila in pobelila.
Šolsko poslopje v Podgori pa je ostalo takšno kot je bilo. Na občini pravijo, da imajo načrte, baje pa ni denarja. Tudi v Pevmi je poslopje ostalo takšno kot lani, popravili so le stopnišče.
V	Števerjanu deluje tudi letos celodnevna šola, število učencev je sicer v prvem razredu nekoliko manjše kot v prejšnjih dveh letih. Pet otrok imajo na Pleši vem, v šoli v škrljevem pa je samo en učenec in sicer v čertem razredu.
V	Doberdobu je spet več otrok kot tani, prav tako v Dolu. V Jamljah je število enako, vendarle je tu šolska oblast dala na razpolago tretjo učiteljsko moč. Tudi za to šolo velja isto kot za tisto v Ulici Randaccio. Učenci mešanega prvega in drugega razreda morajo v šolo popoldne, ker stanuje v
neka družina. Šola je bila zgrajena za šolske potrebe, zaradi česar bi morala občina poskrbeti, da se ta družina preseli drugam.
V Sovodnjah imajo letos pet učnih moči, šolarji iz Gabrij se vozijo vsak dan s šolskim avtom v sovodenjsko šolo. To bo zadnje leto pouka v starem šolskem poslopju. Prihodnje leto bo namreč šola nared. V Rupi je šolsko poslopje že popravljeno in tu poučujejo letos štiri učitelji, eden več kot lani. Ni problemov s prostori, saj je šola popolnoma prenovljena. Na Vrhu pa imajo letos enega učitelja manj, ker se je zmanjšalo število učencev.
Poseben problem so šolske knjige. Letos ni knjig niti za prvi niti za drugi razred. To zaradi zanikrno-sti in prepočasnosti šolskih oblasti. Knjige so pripravljene, vendarle niso še šle v tiskarno. Kaj bodo delali naši otroci? To velja tako za Trst, kot za Gorico. V prihodnjem šolskem letu bodo manjkale tudi knjige za četrti razred in morda tudi za peti. Stare zaloge knjig so pošle. novih knjig pa niso tiskali. Ker so knjige v osnovnih šolah brezplačne, mora šolska oblast za to nemudoma poskrbeti, če ne bo drugače, naj se poslužujejo knjig, ki se tiskajo v Sloveniji. Naši otroci ne morejo ostati brez šolskih knjig. Pouk bi bil v takih pogojih nemogoč.
Še podatek o vpisanih lani in letos v prve razrede. Lani jih je bilo 100, letos, pa 107.
Šolsko leto se je torej pričelo. Nekateri podatki so za pas pozitivni, nekatere stvari pa so negativne. Težave je treba čimprej premostiti.
m. w.
druge poletape avtorallyja. Sledila bo kolesarska dirka za mladince. Popoldan bo na sporedu mladinski ex tempore in srečanje z Vrhovci. Gosta praznika bosta člana tržaškega gledališča Danilo Turk-Joco in Stane Raztresen.
V kioskih bodo prodajali pristno domače vino ter raznovrstne jedače.
4. novembra bodo v Gonarsu položili venec
Prejšnji dan se je pri Saveriju Rožiču sestalo okoli 40 članov podgorske sekcije borčevske organizacije ANPI, da bi pregledali dosedanje delo in se domenili o novih nalogah. Sestanek je odprl organizator Saverij Rožič, ki je prisotne seznanil z možnostmi, da si sekcija odpre svoj sedež. Predsednik sekcije Ivan Bregant je nato podal predsedniško poročilo, v katerem je zajel vse dosedanje živahno delovanje in se zlasti zadržal pri manifestaciji, ki so jo priredili pod topoli.
Tajnik sekcije Edi Maligoj je poročal o prizadevanjih nekdanjih podgorskih partizanov in novih članov, da bi v počastitev spomina padlih domačinov odkrili v vasi spomenik. Sekcija sedaj že zagotovo ve, kje bo spomenik postavila. Lastniki so ji zemljo že obljubili, vendar bo potrebno urediti njen prepis. Sodijo, da bo to izvršeno v času dveh mesecev. Potem se bodo odločili za izdelavo načrta. Zelo ugodno so ocenili izid izleta v Cerkno in v Železnike ter se dogovorili, da bodo ob bližnjih dnevih, ko se spominjamo padlih, odšli 4. novembra v Gonars in tamkaj položili venec. Na sestanku so se nato zmenili, da bodo zbirali pripadnike tudi med mlajšo generacijo, ki jim bo pripadala dolžnost, da nadaljujejo in utrjujejo ideale, za katere smo se borili v osvobodilnem gibanju in jih tudi uresničevali.
ima svoje prostore v pritličju, odprta vsak dan od 15. do 19. ure. Ob sobotah bo zaprta.
Prijava novih hotelskih cen
Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da bodo lastniki hotelov in penzionov te dni prejeli obrazce, na katerih bodo prijavili cene za leto 1974. Obrazce morajo izpolniti in poslati EPT najkasneje do 15. oktobra. Kdor ne bo poslal prijave, mu bodo uradno potrdili lanske cene in ga kaznovali v skladu s predpisi.
Izlet krvodajalcev na Sinjo obalo
Z izleta na Sinjo obalo se je !• oktobra vrnila skupina goriških krvodajalcev. Izlet jim je omogočila naša krvna banka, ker so se posebno izkazali z dajanjem krvi za transfuzijsko središče. Izlet je pripravil predsednik Luciano Miehel-li, tehnično stran pa je prevzela potovalna agencija IOT. Izletniki so obiskali vsa pomembnejša središča na tej obali.
Razna obvestila
• Vodstvo državne knjižnice sporoča, da bo otroška čitalnica, ki
iiiiiiimiiilHmiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiii,n,nini,nini,,,I„,m„„„„,IIllnii|l|||||1|11I1||in||1||||||1|1|1I|I|1|I|III||1IH(||I1||||||||i|||1|(||||H|HH|HHH||H||Hu^
Občina Sovodnje sporoča, da bodo pobirali davke v sredo, 10. oktobra od 8. do 12. ure na občini.
KRIZA V LEVOSREDINSKI KOALICIJI
Po trimesečnem premoru bo v ponedeljek seja goriškega pokrajinskega sveta
Razpravljali bodo o ostavki socialističnega predstavnika
V soboto in nedeljo jesenski praznik v Štandrežu
V soboto, 6. in v nedeljo, 7. oktobra prireja prosvetno društvo «Oton Župančič» iz Štandreža na Pilošču prvi jesenski praznik. Program predvideva v soboto ob 20. uri štart prve poletape avtomobilske ocenjevalne avtotekme ter prosto zabavo ob zvokih ansambla «Briški slavček».
Drugega dne se bo praznovanje pričelo že ob 9. uri s startom
Prva jesenska seja pokrajinskega sveta v Gorici bo v ponedeljek, 8. oktobra ob 20.30. To bo prva seja po trimesečnem premoru, ko so v začetku julija socialisti najavili izstop iz koalicije zaradi nesporazumov s krščanskimi demokrati glede ureditve psihiatrične oskrbe. Na dnevnem redu ponedeljkove seje je tudi točka o ostavki podpredsednika Marka Waltritscha in morebitne volitve za novega podpredsednika pokrajine.
Sinoči so se v Gorici še enkrat sestali zastopniki levosredinskih strank, na povabilo krščanskih demokratov. Tokrat so udeležbo na sestanku poleg zastopnikov PSDI, SDZ in PRI napovedali tudi socialisti, za razliko od prejšnjih sestankov, na katerih socialistov sploh ni bilo. Vse se lahko zgodi, vendarle je malo verjetno, da bi dosegli sporazum, ki bi določal nadaljevanje sodelovanja socialistov v pokrajinski upravi. Krizi v tej u-pravi je treba namreč dodati še tiste v občinah Tržič, Krmin in Gradež, kjer vladajo povsod demokristjani samo s socialdemokrati, socialisti pa so v opoziciji.
Na seji v ponedeljek bo brez dvoma prišlo do razprave o stanju psihiatrične oskrbe. Debato so zahtevali komunistični svetovalci. Precej vroča bo tudi debata o
iiiuuiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
JUTRI NA TRGOVINSKI ZBORNICI V VIDMU
Okrogla miza o vprašanjih industrijskih naročil in dobave
Sestanek prireja deželna ustanova za razvoj obrtništva
Na sedežu trgovinske zbornice v Vidmu bo deželna ustanova za razvoj obrtništva priredila v petek okroglo mizo o vprašanjih naročil, ki so tako pomembne narave v sodelovanju med veliko, srednjo in malo industrijo ter obrtniškimi delavnicami. Udeleženci tega shoda bodo proučili položaj v naši pokrajini, probleme, ki se pojavljajo ter nakazali tudi perspektivne rešitve. Sodelovanje med temi podjetji v industrijskih deželah je velikega pomena za razvoj krajevnega gospodarstva.
Pri nas dobave (sub - fornitura) niso dosegle tolikšnega vzpona kot v drugih industrijskih državah, niti vzbudile tolikšnega zanimanja, kot ga za ta, razmeroma nov problem, kažejo v drugih evropskih državah. Vzroke za takšno stanje je treba iskati predvsem v premajhnem poznavanju odnosov med posameznimi podjetji, naročitelji in dobavitelji, o njihovih kakovostnih in količinskih proizvodnih možnostih.
Ker se ESA in videmska trgovin-
Prosveta
Drevi ob 20. uri bo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ulici Malta 2 sestanek odbornikov SPZ. Na sporedu seje so poročilo pred sedstva, poročilo predsednikov društev o prejšnjem delu in o načrtih za bodočo sezono, poročilo o gledališki sezoni v Gorici, o občnih zborih društev, o uporabi prosvetne dvorane in o partizanskem mitingu.
V okviru akcije «Planinstvo in šport za vsakogar» bo drevi, ob 20.30 v pro-
svetni dvorani na Verdijevem korzu, prvem nadstropju šolskega poslopja večer namiznega tenisa in bližanja.
ska zbornica zavedata važnosti tega vprašanja, sta sklenili prirediti okroglo mizo o tem pojavu, da bi ga lahko poglobili nanjo povabljeni voditelji podjetij, predstavniki obrtniških kategorij, industrije, gospodarski izvedenci itd. Srečanju bo predsedoval deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper, predsednik videmske trgovinske zbornice prof. Marangone in predsednik ESA prof. Di Natale.
ostavki ravnatelja umobolnice Pa-squija in imenovanju poverjenega ravnatelja iste bolnišnice Zampara.
Sestanek glavnega sveta CISL
Pod predsedstvom geometra Bruna Dóvija še je sestal glavni svet CISL, ki je obravnaval sindikalni položaj ter se še posebej zadržal pri problemih, ki zadevajo našo deželo in pokrajino. Pokrajinski tajnik Padovan je poročal o sestanku, ki so ga imeli z načelniki političnih skupin v deželnem svetu in s predsednikom Comellijem o vprašanjih reform in razvoja naše dežele. Tajnik Padovan je nadalje poročal o pobudah pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL, ki naj zaustavijo draginjo. Sporazumeli so se nadalje o sklicanju enotnega sestanka sindikalnih aktivistov, ki delujejo v podjetjih.
Glavni svet je imenoval novi izvršni odbor patronata INAS-CISL in poslušal poročilo delegatov Padovana in Colauttija o vsedržavnem kongresu CISL. Po poročilih se je razvila živahna diskusija, med katero so obravnavali tudi zaključno resolucijo, odbreno na zadnjem pokrajinskem kongresu. Posebno skrb so posvetili sindikalni združitvi. Obravnavali so tudi sindikalne in organizacijske probleme, ki jih je potrebno poglobiti v globalnem smislu, da bi tako prispevali v hitrejši sindikalni združitvi, kakor je ta nekazana v dokumentih, ki so jih soelasno sprejele sindikalne konfederacije.
Smrtna nesreča pri Kanalu
V torek zvečer se je na cesti po Soški dolini pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje domačin, Stanislav Kralj iz Kanala. Mož se je z mopedom vračal domov, hotel je prehiteti tovornjak s prikolico, ki je vozil v isto smer, pa je oplazil prikolico in padel pod kolo, ki ga
je zmečkalo. Tovornjak je šofiral Stanislav Fortunat iz Volč pri Tolminu. Zaposlen je pri goriškem av-toprevoznem podjetju, tovornjak pa je bil italijanske registracije.
Izleti
SPD iz Gorice priredi v nedeljo, 7. oktobra izlet z lastnimi sredstvi na Razor planino, vzpon na Vogel ta tolminski Kuk v okviru proslav kmečkih tolminskih puntov. Zbirališče ob 6. uri na italijanskem prehodu pri Rdeči hiši. Udeležba bo veljala za «Planinstvo in šport za vsakogar». Prijave do jutri, 5. oktobra, na sedežu v Ul. Malta 2.
Kino
PO NESREČI V UL. OR ZONI
V VIDEMSKI BOLNIŠNICI GORIČAN PODLEGEL HUDIM POŠKODBAM
S prijateljem sta ukradla motor in se ponesrečila
V petek, 21. septembra smo v našem listu poročali o nesreči dveh mladeničev, 20-letnega Daria Sbo-garda iz Ulice Piave 13 in 19-letnega Maura Picottija iz Ulice Pasubio 10, ki sta se z motorjem ponesrečila v Ulici Orzoni. Drugega dne pa so karabinjerji javili, da sta fanta motor ukradla 21-letnemu Vittoriju Dattiliju, ki je vozilo pustil v Ulici V. Veneto. Včeraj pa je iz Vidma prišla vest, da je Mauro Picotti, ki so ga takoj po nesreči zaradi možganskega pretresa prepeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice, v torek zvečer podlegel poškodbam.
Picotti je živel v družino, 54-Iet-nim očetom Gabrielom in 54-letno mater Aldo ter z dvema bratoma, 361etnim Giorgiom in 34 letnim Ma-
rinom v Ul. Pasubio. Pogreb mladeniča bo jutri ob 10. uri iz cerkve pri Campagnuzzi.
Gorica
VERDI 17.30 «Io e lui». L. Buzzanca in Oger. V barvah. Mladini izpod 18. let prepovedano.
CORSO 17.15—22.00 «La corsa della lepre attraverso i campi». J. L. Trintignat in L. Massari. Barvni film.
MODERNISSIMO 1/. 15-22.00 «Guardami nuda». U. Pagliai in P. P. Buc-chi. Barvni film. Prep;.vedano mladim pod 18. letom.
VITTORIA 17.15—22.00 «La rossa dalla pelle che scotta». F. Granger in E. Blanck. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15-21.30 «H lungo duello». Y. Brinner in T. Howard. Barvni film.
"J" v v
J rzic
EXCELSIOR	17.30—22.00	«Ludvig».
Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Neo patacca». Barvni film.
AZZURRO 17.30—22.00 «I giochi proibiti deli’Aretino Pietro». Barvni film.
Aovu Gorica
SOČA «Zapisnik prostitutke», nizozemski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Vrni se ljubezen moja», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Rančerji napadajo», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
RENČE «Prekleta Marija», francoski barvni film ob 19.00.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 2268.
Tržačan Vojko Peric, star 36 let, je v torek popoldne zapeljal v Bri-jah na Krasu s ceste in trčil v domačina Rafaela Čebrona, ki se je vračal proti domu. Oba sta laže ranjena, Peričevo vozilo pa je po škodovano.
Prejšnji dan je strela udarila v gospodarsko poslopje Olge Pahor v Kostanjevici na Krasu. Požar je povzročil za 15.000 novih dinarjev škode, saj je zgorela streha po slopja, 1000 kg detelje in 30 bal slame. Požar so pogasili gasilci iz Nove Gorice.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica, tei. 72341.
Globoko užaloščena družina sporoča, da nas je za vedno zapustila
prof. Jožica Peric
Pogreb bo danes ob 15. uri iz cerkve v Dolu na pokopaUšče.
žalujoči starši, brat in sestre z družinami
Dol - Mikoli št. 50, dne 4. 10. 1973
LATINSKA AMERIKA NA UDARU DESNICE
Umor bogatega Mehikanca nasprotnika ZDA
Najieakcionarnejši krogi severnoameriške oligarhije si v skrbi za svoje gmotne in splošne razredne interese postopno, s pomočjo domačih reakcionarnih krogov, skušajo podrediti ves latinskoameriški kontinent
Mehiška policija že nekaj dni brezuspešno išče morilca starega industrijca Evgenija Garza Sada, najbogatejšega človeka Mehike. Sama vest bi ne bila vredna večje pozornosti, če bi ta zločin ne bil spremenjen v nekakšno «udarno o-rožje», s katerim latinskoameriška desnica skuša opravičiti udar v Čilu in teror, do katerega je zatem prišlo.
Pet dni po udaru v Čilu, ko je še bila vsa Mehika vznemirjena spričo dramatične akcije predsednika Echevarrije, ki je bil rešil soprogo umorjenega predsednika in člana njegove družine, so v industrijskem središču na severu dežele, v «mehiškem Porurju», s streli iz avtomata ubili «človeka, vrednega milijardo dolarjev».
16. oktobra, nekaj pred deseto u-ro, je devet oboroženih oseb na dveh kamionih in dveh avtomobilih ustavilo avto monterijskega industrialca. Niso ga uspeli ugrabiti — njegovi osebni stražarji so odprli ogenj. V spopadu je 82-letni mehiški magnat padel skupaj s svojimi branilci in šoferjem.
Napadalci so pobegnili, vendar jim je — pravijo — policija na sledi. Nihče še ni bil aretiran, splošno pa se govori, da pripadajo napadalci ultralevičarskim organizacijam «mestne gverile», ki so pod vplivom Demetrija Valleja, nekdanjega člana CK KP Mehike, ki je bil izključen iz partije zaradi avanturizma. V partijskih vrstah pa vztrajno zatrjujejo, da so se v Vallejevo organizacijo vrinili številni ultradesničarji in tudi a-genti ameriške tajne obveščevalne službe CIA.
Na ta opozorila KP se nihče ne ozira, kakor tudi ne na zagotovila «vellejistov», da nimajo z umorom nobene zveze. Nasprotno, še kar naprej je čuti izjave, da je zločin delo levice.
Garza je pripadal ozkemu krogu tistih mehiških poslovnih ljudi, ki se kot nacionalisti odločno zoperstavljajo severnoameriškemu gospodarskemu pritisku. Po njegovi zaslugi je Mehika dobila doslej e-dini tehnološki inštitut, a razvejani poslovni dejavnosti, ki jo je vodil, ni prenašal vpliva tujega kapitala.
Veliki mehiški buržoaziji je zločin prav prišel. Navzlic vsem naporom policije, je voditelj združenja delodajalcev izjavil, da «v Mehiki vlada zmeda», da je «vlada slaba in neodločna» in da «bi bilo treba čimprej napraviti vse, da bi se zaustavil prodor socializma in marksističnega sovraštva». Posebni pozivi, da se udeleže Gar-zinega pogreba, so bili odposlani tudi vojaškim komandantom v vseh krajih Mehike, tako da bi skupaj zbrani «potrdili svojo pripravljenost braniti red in mir».
In še nekaj: čez noč so s stolpcev vodilnih konservativnih časopisov — ti imajo najvišjo naklado — zginile kritike in obsodbe čilskega puča. Najprej so se pojavili zatem ameriški komentarji, v katerih se puč opravičuje, nato brazilski aplavzi puču in na koncu mehiški uvodniki z neprikritimi grožnjami ter opomini predsedniku Echeverriji. V tem smislu: «Vsaka solidarnost s Čilom je nevarna, ker prinaša marksizem samo sovraštvo. Čilcem ni potrebno več nuditi azila, ker vnašajo le ti še več anarhije brezvladja,»
aMimiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiMiiiiiiiiiHi'iiiiiliiiuniiiiiil
KATOLIŠKI TEDNIK V ZDA PROTI TITU
Katoliški tednik v madžarskem jeziku «Katolikus Magyarok Vasa-napja», ki izhaja v Youngstownu v ZDA, je v svoji številki z dne 29. julija letos objavil dolg vulgaren članek proti jugoslovanskemu predsedniku Titu. Članek, ki značilno sovpada s pristojnostjo kardinala Josefa Mindszentyja v ZDA, vsebuje najodvratnejšo ustaško propagando in se tudi povsem odkrito zavzema za politična stališča ustaškega gibanja.
piše «El Harald», ki je še pred dnevi, pod pritiskom javnosti, pozdravljal «humani in pogumni u-krep mehiškega predsednika, ko je ta izrazil svojo solidarnost z ljudstvom Čila in omogočil azil čilskim beguncem, kljub protestom ZDA.
Podoben pritisk je danes opaziti v Argentini, kjer s povzročenimi neredi in demonstracijami skušajo preprečiti zakonit prevzem oblasti peronistični skupini, ker se ta neprikrito zavzema za obrambo svoje neodvisnosti. V Venezueli, kjer je v teku predvolilna kampanja za predsedniške volitve de-
cembra, je takisto opaziti desničarske in ultralevičarske provokacije enakega stila. Celo iz Peruja, kjer vojaška revolucionarna vlada krepko drži oblast, prihajajo vesti o pritisku tamkajšnje desničarske reakcije, ki je pod o-čitnim vplivom iz inozemstva.
V zvezi s tem stopnjevanjem desničarskega pritiska, pogosto ob blagonaklonjenem stališču vojaških krogov, pa latinskoameriška levica, liberalci in nacionalisti - demokrati še niso odgovorili z nobeno skupno akcijo in se še sploh niso sporazumeli, da bi to napravili.
js-; *	&
Le kratek čas je potekel od takrat, ko smo prvič čuli, da se na Tržaškem ustanavlja Tržaški partizanski pevski zbor. Danes si je zbor pridobil sloves, ki je presegel vsa naša pričakovanja. Uvrstil se je med najboljše slovenske zbore sploh. Na sUki vidimo njegove člane v novih uniformah. V nedeljo, 7. t. m. bo zbor
nastopil v Mačkoljah
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifniiiiiiiiinmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii<iu»>ii»i»"l"l"ill,lll,llllllllllia
KOT BI PREBIRALI KAK ROMAN JULESA VERNA
Fantastičen načrt železnice prek kvarnerskih otokov
Načrtu so botrovala gospodarska nesoglasja med Dunajem in Budimpešto - Tudi Trstu je bilo v njem določeno pomembno mesto - Nasprotovanje F. Supila in njegovega «Riječkega novega lista»
Načrt o izgradnji «prekootoške» železnice, ki bi povezovala Istro z Dalmacijo, se zdi danes domala fantastičen. Pa je takle načrt navzlic temu na začetku našega stoletja obstajal. Bil je nekako posledica nesoglasja oziroma različnih interesov, ki so v bivši avstro-ogrski monarhiji razdvajali Dunaj in Budimpešto. Gospodarskih interesov, seveda.
Ker je namreč takrat Reka, kot ena od obeh največjih luk v tem predelu Jadrana, bila pod madžarskim vplivom, so se v določenem trenutku nemški gospodarski operaterji začeli ukvarjati z mislijo, da bi v njeni bližini ustvarili novo luko, ki naj bi jo v tem primeru izgradili v Preluki. Ker pa bi prevoz blaga preko ogrskega ozemlja bil iz konkurenčnih razlogov dokaj težaven — ogrske oblasti bi ga namreč vedno lahko onemogočale s svojimi tarifnimi pogoji — se je pokazala potreba po izgraditvi tudi nove železniške proge od istrske do dalmatinske obale preko otokov Cresa in Paga in naprej do Zadra in Šibenika.
Zatem je načrt šel v pozabo. 15. februarja 1906, pa je bil v časopisu «Naša sloga» objavljen članek «Železniška zveza med Trstom, Istro in Dalmacijo», kjer je bilo med drugim rečeno:
«Z Dunaja javljajo, da bodo zastopniki največjih dunajskih denarnih zavodov, katere predstavlja vitez Wenusch, kmalu stopili v pogajanja s tržaškimi denarnimi zavodi ter večjimi trgovinskimi podjetji v zvezi z graditvijo nove železnice, ki bi povezovala Trst, preko Istre in Kvarnerskih otokov, z Dalmacijo. Ta proga bi stala okrog 30 milijonov kron in bi bila velike koristi za Trst, kjer bi se začela razvijati trgovina na račun Reke. Za to progo se zanima tudi dunajska vlada, ker je prepričana, da bi se Madžari zoperstavili gradnji železnice Knin -Novi ali Knin - Ogulin, če bi vojaški krogi to progo zahtevali.
«Naknadno smo izvedeli, da je osnutek za gradnjo železnice Trst - Istra - Dalmacija že predložen ministrstvu za železnice. Po njem bi se ta proga odcepila od sedanje proge Trst - Pulj nekje pri Lupo-glavi ali Cerovljah, nakar bi stekla preko Plomina na otok Cres. Z istrske obale bi vlake prevažal skozi Vela vrata na Cres poseben parnik, podobno kot to delajo na Danskem. S Cresa bi proga šla do Osora in od tu do Rta sv. Andreja, od koder bi spet vlake prevažala na Pag ladja. Med Pagom in dalmatinsko obalo bi izgradili velik most. Železniška proga bi šla do Zadra, od tu pa, ali v Knin
ali naravnost k Vranskemu jezeru in preko Krke v Šibenik. Dolga bi bila 290 km.»
Dve leti kasneje se je zdelo, kot da so se odpovedali načrtu o odcepitvi proge pri Lupoglavi in prevozu v Plominu, vtem ko so za izhodiščno postajo omenjali Ma-tulje. O tem se je precej razpisal tudi Supilov «Riječki novi list», ki se, seveda, za načrt nove proge iz razumljivih razlogov ni ogreval, prav nasprotno, saj je bilo vse skupaj vendarle naperjeno proti interesom Reke. Dne 11. a-prila 1908 je zapisal:
«Dunajski časopisi javljajo, da je avstrijsko ministrstvo za železnice dovolilo preliminarna dela za dalmatinsko železnico, ki bi stekla od Matulj do Zadra. Obenem tudi poročajo, da je vrhu tega izgotovljen načrt za aradnjo trgovinske luke, za katero bi stroški znašali okrog pet milijonov kron, stala pa bi v bližini prve postaje omenjene železniške proge, namreč v preluškem zalivu.»
Da je ta vest bila resna, potrjuje isti časopis nekaj dni kasneje (22. aprila 1908), ko je ponatisnil vest iz dunajskega časopisa «Neue Freie Presse», po kateri sta dunajska gospodarstvenika Graf in Wenusch «predložila avstrijskim železnicam načrt, ki ga je izdelal inženir Friedrich Schulz, na osnovi katerega naj bi preluški zaliv za vsoto petih milijonov kron spremenili v luko. Če bo ta proga izgrajena, bo moč priti z Dunaja v Zadar v 17 ali 18 urah.»
Svojo končno sodbo je o tem izrekel Frano Supilo (znani hrvaški javni in politični delavec) še pred vsem tem. V časopisu «Riječki novi list» je 9. aprila 1908 zapisal: «O tej fantastični železnici je že bil večkrat govor, no, zdaj pa se to vprašanje ponovno postavlja. Mi bi se temu lahko samo smejali, pa nas ni volja, ko pomislimo, koliko tisočev in tiso-čev kron bo zaman porabljenih za nepotrebne stroške . ..
«Gospodje, ki sanjajo o tej že-
leznici, morda niso nikoli niti bili v teh naših krajih. Gotovo pa je, da naših krajev ne poznajo. Pravijo, da je tu posredi politika. Da gre za to, da bi prestrašili Madžarsko in povezali Dalmacijo z Dunajem, ne da bi bilo treba skozi deželo sv. Štefana. Mi kot Hrvati moramo nasprotovati temu že zavoljo nepotrebnega razsipavanja denarja, sicer pa je naše središče Zagreb, čeprav nas zdaj začasno ločuje meja, pa nas združuje narodnost, a mi in bratje iz Dalmacije v Zagreb prav lepo lahko pridemo tudi brez železnice čez morje!»
Da je ves načrt bil le politikantsko taktiziranje, je bilo najbolje videti še po tem, da je avstro-ogrska vlada že decembra istega leta odobrila gradnjo železniške proge Ogulin - Knin, s katero je bila končno tudi Hrvaška povezana z Dalmacijo.
Potem je prišla prva svetovna vojna, s čimer je odpadla sleherna možnost uresničitve načrta o železniški progi prek otokov. Takoj pa, ko je bila vojna končana, se je javila iz Gradca tvrdka Wagner, ki je 1. 1919 predložila takratni jugoslovanski vladi izgraditev nove železniške proge, ki bi šla iz Bakra v Kraljevico, od tu preko mostu, katerega načrt je tvrdka priložila k predlogu, na Krk. Iz tega ni bilo nič, navzlic temu pa se tvrdka Wagner ni povsem odpovedala svojemu načrtu. Ponovno se je zdaj pojavila na licitaciji za izgradnjo načrtovanega mosta na istem mestu.
Kot je razvidno iz vsega tega, je bilo do danes nekaj uresničenega samo po osvoboditvi. Izgrajen je bil most, ki povezuje Pag s kopnem. A kmalu bo, kot smo pravkar omenili, izgrajen še most, ki bo s kopnem povezoval tudi Krk.
Toda prek teh mostov ne bodo bobneli vlaki, kot je taka možnost bila nakazana pred približno sedemdesetimi leti.
Danes v Sežani zanimiv kanadski fi im
Kino v Sežani bo danes, v četrtek, in jutri, v petek ob 20. uri predvajal s slovenskim naslovom «Prostitutka ali svetnica» zanimiv kanadski film Gillesa Carla «La vraie nature de Bernadette» (1971), ki je predlanskim nastopal v Cannesu in ki ni izšel v Italiji, kar po vsej verjetnosti tudi ne bo, saj se italijanska di. stribucija izogiba manjših kinematografij, kakršna jé kanadska.
Mislimo, da je to zanimiva priložnost, da opozorimo bralce na sporede jugoslovanskih obmejnih kinematografov in posebno sežanskega kinematografa, ki bi jim lahko pogosto nudil možnost za spoznanje v Italiji neznanih filmov in vsekakor možnost, da gleda filme v izvirni verziji s slovenskimi podnaslovi (medtem ko je. kot žal vemo, v Italiji uveljavljena kulturno neomikana tehnika dupliranja).
Youngson:
Robert
«I re della risata»
, Robert Youngson je ameriški producent, ki je pripravil več antologij filmskih _ komikov. Tudi «I re della risata» je zanimiva antologija, ki vsebuje odlomke iz nemih filmov, v katerih je igral sam Oliver Hardy (v nekaterih je skupaj s Charlotovim posnemovalcem Billyjem Westom; zanimiv je tudi odlomek, v katerem igra «villaina» z dekletom Barbaro Kane, ki je navidezno gola, v resnici pa v kostimu, podobnemu koži), druge odlomke, v katerih je še sam Stan Laurei, potem pa prizore, v katerih oba komika nastopata skupaj. S'edi-jo kratki filmi komika Charleya Chasa (posrečen je predvsem tisti, v katerem gre na poroko in se mora znebiti golega dekleta, ki je naključno prišla v njegov avtomobil).
Vsi ti odlomki pričajo o vitalnosti nejnega komičnega filma, ki je vedno zabaven in ne le zabaven, tudi ko ne gre za velike untolo-
oroskop
osebnosti. Tladnji del te
..........................................«uihiiiiiiiihiiiihiiiiiiiiiihiiiiiiiiihiiihi.............................................................
Negotovost finančnega značaja.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Čemu bi dajali obljube, ki jih ne boste držali. Napeto ozračje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Sreča je na vaši strani, vendar se ne zanašajte le nanjo. Popolno razumevanje z osebo, ki jo imate radi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Naključje bo pripomoglo, da bo vaš načrt uspel. Ni čas, da bi s sklepi zavlačevali.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne prevzemajte nalog, ki jim ne boste kos. Srečanje z osebo, ki je že dolgo niste videli.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preveč ste ambiciozni in to bi vam znalo škodovati. Nepredvideni dogodki vas bodo spravili v slabo voljo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) S svojo organizacijsko sposobnostjo se boste prebili daleč. Ne bodite preveč nepopustljivi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Lotite se važnih problemov in pustite stranske ob strani. Več odkritosrčnosti in vse bo prav.
RAK (od 23.6. do 22.7.) S sodelavci ravnajte odločno, da se vam
ne bi kaj zataknilo. Odlično razpoloženje v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) če bostè držali besebo, si boste popravili sloves. Preveč ste ljubosumni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan kot nalašč, da razčistite staro zadevščino. Preveč ste velikopotezni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Uveljavili se boste, morda na račun sodelavcev. Majhne diskusije v družini.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Lotiti se smete kočljivih zadev.
gije pa vsebuje veliko mojstrovino, ki jo je režiral in interpretiral Buster Keaton «Seven Chances», ko nam jo tu predvajajo skoraj celo. V pričakovanju na ponovno reprizno izdajo vseh Keatonovih celovečernih filmov, ki jo najavlja filmsko podjetje DAE, ter na nov televizijski ciklus, ki bo ob nedeljah popoldne predvajal Kea-tonove kratke filme, je to zanimiva priložnost, da se spet srečamo z eno največjih ( ne le komičnih) filmskih osebnosti. «Seven Chances» (1925) je eden izmed vrhuncev njegovega ustvarjanja.
Robert Young:
«Vampire Circus»
V Milanu smo videli zadnjo grozljivko v proizvodnji angleške specializirane hiše Hammer, prvenec Roberta Younga «Vam-pire Circus» (La regina dei vampiri, 1971).
Film ponavlja že obravnavane motive vampirizma ter jih skuša povezati s cirkuškim miljejem. Rezultat je prav malo prepričljiv, niti zabaven ni. Le nekateri prizori so bolj zadeti; f.lm skuša dati (kar se danes pogosto dogaja v tej zvrsti) vampi-rističnemu motivu erotičen značaj; najbolj zadet prizor pa je «akrobatsko» erotični, ko nastopa plesalka Serena pobarvana kot zver. Protagonista filma sta uveljavljena igralca, Adrienne Corri in John Moulder-Brown, ki se pa tu malo izkažeta. Omeniti je še treba zmerno iznajdljiv lepak filma (kot vemo, so italijanski lepaki povsem neznačilni, medtem ko so npr. poljski prave umetnine), na katerem vadimo golo žensko, «oblečeno» v številne lobanje.
S. G.
ITALIJANI POPIJEJO MANJ ALKOHOLA
Poprečen Italijan popije letno po 12 litrov čistega alkohola. Glasilo italijanskih proizvajalcev alkoholnih pijač pravi, da predstavlja to število znižalo potrošnjo v primerjavi s prejšnjimi leti. Pred petimi leti so Italijani popili po 13,4. pred desetimi pa po 13,6 litra čistega alkohola.
USODNA POMOTA MATERE
Neka mlada žena je v Marseillu na ulici ustrelila moškega, ker je pobožal njenega sinčka. Skozi okno je videla, kako se je moški nagnil nad njenega otroka. Zgrabila je puško, stekla na ulico in streljala. Na policiji je izjavila: «Mislila sem, da hoče mojega sina ubiti».
..........................................................usui................milini..........m...................................................................................I..........m............................................I.................lili...............m.............................
JANKO JERI • GORAZD KUSEJ:
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji
Nekatere prvine njenega pravnega položaju, tudi v primerjavi e položajem nemške in francoske manjšine
8.
Prehajamo k pogledu zakonskih ukrepov, ki se neposredno ali posredno nanašajo ni slovensko manjšino v deželi Furlaniji - Julijski krajini ali jo kakorkoli o-menjajo in ki jih je sprejel deželni svet v prvem in drugem mandatnem obdobju. 16. marca 1966 je deželni svet na predlog svetovalca (izvoljen je bil na listi Slovenske skupnosti) J. Škrka izglasoval zakonski predlog osrednjemu parlamentu za «bis» k čle noma 291 in 415 kazenskega zako nika glede «hujskanja k narod nostni nestrpnosti ali sovraštvu». V drugi mandatni dobi je deželni »vet 1. julija 1969 vnovič izglaso val isti predlog, vendar osrednji
parlament glede tega doslej še ni nič ukrenil. Deželni zakon št.
1 z dne 31. avgusta 1964, ki določa sestavo deželnega odbora in pristojnosti predsedstva odbora in deželnih odborništev, vsebuje v 6. členu tudi določbo, ki zadeva «vprašanja», ki se tičejo upoštevanja 3. člena statuta, kolikor so v pristojnosti deželne uprave .. .» (33). Deželni zakon št. 29, z dne 28. avgusta 1968 ima v 3. členu tudi točko d), ki med drugim določa «štiri strokovnjake za ekonomska in socialna vprašanja, ki jih določi deželni odbor in od katerih je eden izveden (pristojen) za vprašanja, zadevajoča skupnosti, ki so nosilke posebnih intere- | sov» (.. . di cui uno competente |
nei problemi che riguardano Comunità di particolari interessi), kar meri na slovensko narodnostno skupnost. (M) Vse te določbe se nanašajo na prvo zakonodajno dobo (1964-1948).
V drugi zakonodajni dobi (1968-1973) pa deželni zakon št. 11, z dne 2. julija 1969 (skrajšano zakon za razvoj kulturnih dejavnosti) v 2. členu (točka h) govori o «aktivnostih in pobudah, ki se tičejo dediščine jezikovnih manjšin» (le attività e le iniziative riguardanti il patrimonio culturale delle minoranze linguistiche) (35). 9. člen deželnega zakona št. 6 z dne 24. februarja 1970 (skrajšano — zakon o obrtništvu) omenja v točki h) tri strokovnjake, izmed katerih mora biti «eden izveden v iprašanjih, ki se tičejo skupnosti, ki / r nosilke posebnih interesov». 12. člen pa v točki m) prav tako govori o strokovnjaku in se enako sklicuje na «nosilke posebnih interesov. (36) Deželni zakonodajalec se je torej v teh zakonih odločil avtohtono slovensko narodnostno manjšino označiti zgolj kot eno izmed «nosilk po sebnih interesov», kar je bistveno restriktivno v primerjavi z ustrezno praško, ki velja za narodnost ni manjšini na južnem Tirolskem in v Dolini Aoste
Deželni zakon št. 36 z dne 9.
oktobra 1970 v 1. členu, točka d) določa strokovnjaka, ki je izveden v socialnoekonomskih vprašanjih slovenske manjšine (... di cui uno competente per i problemi socioeconomici della minoranza di lingua slovena). V 2. členu pod točko h) pa o aktivnostih in pobudah, ki se tičejo kulturne dediščine slovenske manjšine in drugih etničnih ali jezikovnih skupin v deželi (le attività e le iniziative riguardanti il patrimonio culturale della minoranza di lingua slovena e degli altri gruppi etnici o linguistici della Regione). (37) Deželni zakon št. 27 z dne 21. julija 1971 (skrajšano zakon o ka-talogiziranju kulturne dediščine) ki je posebej izveden v stvari slovenske kulturne dediščine (. . . u-no dei quali particolarmente competente per il patrimonio culturale sloveno). (38)
Deželni zakon št. 20 z dne 14. marca 1973, ki pravi o «povračilu posebnih stroškov krajevnim ustanovam in njihovim konzorcijem» (Rimborso di oneri speciali a carico degli Enti locali territoria li e loro Consorzi), pooblašča v 1. členu deželo, da povrne največ 75 odst. stroškov, ki jih zakonito nosijo krajevne teritorialne usta nove in njihovi konzorciji in ki se tičejo potreb jezikovnih manjšin glede prevajanja, tiskanja in
objave lepakov, razglasov in sporočil in za postavljanje in vzdrževanje tabel v jeziku manjšine (... a fronte delle esigenze delle minoranze linguistiche, per traduzioni nonché per la stampa e l’affissione di manifesti, avvisi e comunicati, e per la posa in opera e la manutenzione di tabelle, redatti nella Un. ua della minoranza). (39) To je nedvomno pomemben zakon, saj zagotavlja gmotno podlago za dvojezično poslovanje, vendar slovenske narodnostne skupnosti ne omenja izrecno, ampak le splošno o «jezikovnih manjšinah». Deželni zakon št. 23 z dne 30. marca 1973 (skrajšano zakon za razvoj kulturnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini) določa v 3. členu, točka e), deset izvedencev in izmed njih dva iz vrst slovenske majšine, ki ju izvoli deželni svet z omenjenim glasovanjem (. .. di cui della minoranza linguistica slovena, eletti dal Consiglio regionale con voto limitati). 11. člen, točka g) omenja pobude in aktivnosti kultur nih organizacij, združenj in usta nov slovenske majšine (le iniziative delle instituzioni, associazio ni ed enti culturali della minoran za slovena). Posredno pa sta za Slovence pomembni še določbi (5. člen in 17. člen): prva med drugim določa, da dežela s primer-
nimi podporami podpira organizacijo in pripravljanje razstav, ki so posebnega pomena za deželo glede valorizacije zgodovinske, etnične in umetniške dediščine Furlanije - Julijske krajine; druga pa govori o kulturnih središčih, ki so v službi ozemeljskih ali etničnih skupnosti. (40)
Norme za uveljavitev in prilagoditev zakona št. 1102 z dne 3. decembra 1971, ki pravi o razvoju gorskih področij, predvidevajo tudi konsultiranje (16. člen) reprezentativnih organizmov etničnih .anjšin, kolikor živijo na tistem področju (Nella stessa fase sono consultate le locali organizzazioni sindacali e sociali, gli organismi rappresentativi delle minoranze etniche eventualmente e-sistenti in zona .. .). (41)
33)	Bollettino ufficiale della Regione autonoma Friuli - Venezia Giulia, Trieste, št. 1, 1. septembra 1964.
34)	Idem, št. 29, 22. avgusta 1968.
35)	Idem, št. 19, 10. julij,-. 1969.
36)	Idem, št. 8, 26. februarje 1970.
37)	Idem. št. 34, 15. oktobra 1970.
38)	Idem, št. 27, 27. julija 1971.
39)	Idem, št. 12. 2. aprila 1973.
40)	Idem, št. 13, 5. aprila 197..
41)	Idem, št. 18, 7. maja 1973.
(Nadaljevanje sledi)
ČETRTEK, 4. OKTOBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
17.00	Program za najmlajše
I NOSTRI AMICI ANIMALI
I bufali
Dokumentarec
17.20 PIRULT E I SUOI AMICI Risanke
17.30	Napoved časa DNEVNIK
17.45	Program za otroke
GIRO DEL MONDO IN 7 TV: CANADA La storia scritta sul ghiaccio Četrto nadaljevanje
19.45	ŠPORTNE VESTI
Italijanske kronike in napoved vremena
20.30	DNEVNIK
21.00	Politična tribuna
Oddajo vodi Jader Jacobelli
21.30	PEPPINO GIRELLA
Televizijska nadaljevanka, ki jo je priredil in režiral Eduardo De Filippo — Prvo nadaljevanje
Protagonisti te televizijske nadaljevanke Eduarda De Filippa so «nu guagliuncello napulitano» in njegova družina, revni ljudje, ki se preživljajo, kot vedo in znajo. Fantiček, ki ima komaj 11 let, je pravzap-av med vsemi še najbolj zrel, edina prava opora v družini. Zaposlenemu v nekem baru, mu uspe, med plačo in napitninami, zasluži toliko, da lahko žive vsi. V tej prvi oddaji nam Eduardo De Filippo predstavi osebe te zgodbe. Andrea, oče Peppina (igra ga De Filippo), je brez posla in stalno stika za nekakšno idejo, ki bi čudežno rešila vsa njegova finančna vprašanja. Videli ga bomo med cirugim v prizoru, ko bo skupaj s svojimi prijatelji organiziral «demonstrativno» atomsko eksplozijo, s čimer naj bi pripravil Neapeljčane, da bi začeli kupovati njegovo mrežo proti atomskemu žarčenju (cvizčeva mast). Jolanda pa je Peppinova mati (Luisa Conte), zgarana in utrujena ženska, ki dela v neki delavnici, kjer izdelujejo srajce. Za svoje tegobno življenje obtožuje moža: «Ti delaš vse, kot je tebi prav, doma pa ti gori pod nogami. Rad imaš svoje prijatelje, razgovore in gostilno». Donna Clotilde je lastnica bara, kjer dela Peppino. Potem je tu še vrsta oseb iz malega sveta, kjer se zgodba dogaja.
23.00	DNEVNIK Parlamentarne vesti Napoved vremena in šport
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.35 Quel simpatico di Dean Martin
Zabavno - glasbena oddaja. Sodelujeta Petula Clark in En-gelbert Humperdinck Drugi del
22.30	I THARAKA
Tradizioni e riti di un popolo africano Drugo nadaljevanje Una gioventù difficile
Namen te oddaje Domenica Volpinija in njegovega sodelav ca, Carla Dane, je, da bi na nov, avtentičen način prikazala življenje, navade in običaje, kulturo afriškega ljudstva Tha-raka. Pri tem pa nam nudi več možnosti za razmišljanje kakor pa folklornih zanimivosti. Oddaja ki jo je pripravil Gianfranco Manganella, je rezultat izkušenj šestih let življenja med tem ljudstvom, Volpini se je celo vključil vanje kot njegov član. V prvi oddaji bodo prikazani njegovi vra-žarski in verski aspekti.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.35, 14.45 TV v šoli
11.00	in 16.10 Francoščina
17.40	IZ SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI J. Bleiwe;ss: Bob in kranja
18.15	OBZORNIK
18.25	Tišina, na sporedu je nemi film
19.00	IZBOR
Skriti svet — barvni film 19.45 Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.25	Kam in kako na oddih
20.40	četrtkovi razgledi
21.30	A. Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH
Barvna TV nadaljevanka, ki jo je zrežiral France Stiglič. Nadaljevanka Mladost na stopnicah prikazuje usodo mladega fanta, ki ga nerfizumevanje okolice in težke razmere potisnejo na stranske poti, pa se mu posreči, da se osvobodi p.re teklosti in zaživi novo življenje. Ob zgodbi glavnega junaka je spleteno še mnogo življenjskih usod drugih mladoletnikov, tako da daje nadaljevanka širok vpogled v intimno življenje mladostnikov, v njihove stiske, iskanje in radosti.
212.00	POROČILA
22.05 Barcelona: Evropsko prvenstvo v košarki
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
17.55 Barcelona: Evropsko prvenstvo v košarki — polfinale
20.00	Risanka
20.15	POROČILA
20.30	ZAMENJAVA STRAŽE — celovečerni film Igrajo Femandel, Gino Cervi in Frank Femandel Režija Giorgio Bianchi
22.00	človek Vital La Raux — kratek film
22.30	Barcelona: Evropsko prvenstvo v košarki — polfinale
TRST A
7.15, 8.15, 13.15 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. iazgled:; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Božanska komedija; 19.25 Za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Papà ekscelenca — drama; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike; 16.00 B. Smetana;
19.30	Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 17.30, 18.30,
21.30	Poročila; 7.40 Jutranja gla sba red
9.30	Glasbenogovorni spo-10.45 Vanna; 11.45 Orkester Nervilo Camporesi; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Marlboro music hall; 14.00 Turistični napotki; 14.15 Plošče; 14.40 Mini juke box;
15.00	Operne arije; 16.40 Polke m valčki; 17.00 Mlad nski klub; 17.45 Primorski kult. ustvarjalci: J. Lu-kež; 18.00 Sestanek juke boxu;
19.00	Male skladbe velikih moj strov; 19.30 Prenos RL; 20.40 Or kestri; 21.30 P.I. Čajkovski: Se renada na godala v Do magiore, N. 48 : 22.00 Diskoteka.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 17.00, 20.00 Pn ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti program; 14.00 Program z Renzom Nissimom; 15.00 Glasbeni program za mladino; 17.05 Sončnica; 19.25 Operne arije; 20.20 «Andata e ritorno»; 23.00 Parlamentarne vesti.
II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila: 7.40 Christophe in Mino Reitano; 8.40 Kako in zakaj?;
9.50 Popevke; 10.35 Posebna od da ja z Enzo Sampò; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in za kaj?; 15.00 Popevke; 15.40 Glas beno govorni spored; 17.50 Chiamate Roma 3131; 20.50 Plošče.
III. PROGRAM
10.00	Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.10 Schubert in Schumann; 13.30 Glasbeni inter mezzo: 14.30 Simf koncert; 16.30 Beethovnovi tri; 17.20 Strani iz albuma; 19.15 Acis in Galatea radijska priredba; 21.30 G. F. Haendel «Apolo in Dafne».
SLOVENIJA
8.00,	9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00,	17.00,	18.00, 22.00,
23.00,	24.00 Vremenska napoved in poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stop njo; 9.35 Iz partitur operetnih mojstrov; 10.15 Urednikov dnev nik; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.20 Z nami J—la in na poti; 12.10 Melodije
opoldan; 12 30 Kmetijski na
___ii: 12.40 Iz arhiva Komornega
zbora RTV Ljubljana; 13.30 Pri poročajo vam...; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 «Mehurčki»;
15.30	Glasbeni intermezzo; 15.40 Orkestralne viz'je Demetrija Že breta; 16 00 «Vrtiljak». 17.10 Kon cert po željah poslušalcev; 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Lljub Ijana; 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00 Lahko noč, otro cil; 18.15 Minute z ansamblom Atija Sossa; 19.30 Radijski dnevnik I. programa; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napetov;
21.00	B. Baranovič: Celjani - H.; 21.40 Glasben^ nokturno; 22.15 Za ljubitelje jazza: 23.05 B. čopič: Pripovedka; 23.15 Dve koncertan-tni deli Bohuslava Martinuja.
doma za sveti
NOGOMET
EVROPSKI POKALI
MILAN ZMAGAL TUDI V ZAGREBU
Napredovali sta tudi jugoslovanski moštvi Crvene zvezde in Beograda
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD 3. — Od jugoslovanskih klubov, udeležencev nogometnih tekmovanj za razne evropske pokale, sta se v višje tekmovanje uvrstila OFK Beograd, (v tekmovanju za pokal UEFA in Crvena Zvezda (v tekmovanju za pokal prvakov). Iz nadaljnjega tekmovanja pa sta izločena Velež iz Mostarja (pokal UEFA) in Dinamo — Zagreb (pokal pokalov).
Rezultati posameznih tekem:
OFK Beograd — Panathinaikos (A-tene) 0:1 (0:1). Prva tekma se je končala z rezultatom 2:1. Panathinaikos je izločen.
Velež Mostar — Tatran (češkoslovaška) 1:1 (0:1). Prva tekma se je končala z rezultatom 2:4. V višje kolo se je uvrstil Tatran.
Sarajevo — Videoton (Madžarska 3:1 (0:0). To je bila prva tekma prvega kola za srednjeevropski pokal.
Dinamo Zagreb — Milan 0:1 (0:1) Prva tekma se je končala z rezultatom 1:3. V nadaljnje kolo se je uvrstil Milan.
B.B.
Še nekaj izidov:
Pokal prvakov: Dinamo Dresden — Juventus 2:3.
Pokal UEFA: Fiorentina — Craio-va 0:1, Admira Wacker — Inter 1:2 in Torino — Lokomotiv Leipzig 1:2.
* * #
MILAN, 3. — Proces proti patru Eligiu, nekdanjemu duševnemu vodji italijanskega nogometnega kluba Milan, so še enkrat preložili, tokrat zaradi odsotnosti nekaterih ključnih prič. Razprava se bo zopet pričela 12. oktobra, ko se bodo lahko predstavili nekateri nogometni sodniki, (ki imajo glavno vlogo v tem procesu zaradi klevetanja).
Patra Eligia je prijavilo sodišču 38 italijanskih nogometnih sodnikov, ker so sodili, da jih je grobo užalil v intervjuju za neki italijanski tednik.
BOKS
NEW RORK, 3. — Boksarja Cas-sius Gay in Joe Frazier sta se sporazumela za povratno srečanje težke boksarske kategorije, ki bi moralo določiti izzivalca svetovnega prvaka težke kategorije Georgea Foremana. Čeprav ni bilo še uradno sporočeno, bi moralo biti srečanje 4. februarja 1974 v Madison Square Gardenu v New Yorku.
Brzopotezni šahovski turnir v Novi Gorici
Po poletnem premoru so se zbrali v nedeljo, 23. septembra v svojih društvenih prostorih člani šahovskega društva Nova Gorica in odigrali med seboj brzopotezni turnir. Udeležili so se ga skoraj vsi najboljši člani, ki sicer redno igrajo za društva na raznih šahovskih tekmovanjih. Tokrat je bilo tekmovanje namenjeno tudi sestavi moštev za udeležbo na desetem jubilejnem med narodnem srečanju šahistov v Bovcu, ki bo v nedeljo, 7. oktobra v «Alp-hotelu».
Po brezhibnem in napetem tekmovanju, ki je potekalo ob udeležbi 12 igralcev, je zasedel prvo mesto Dušan Rusjan z 9 točkami, pred Tomislavom Mitičem z 8, Grgičem in Nardinom s po 7,5; sledijo Šuligoj 6,5, Marjan Kralj s 5,5 itd. Tekmovanje je pokazalo, da ima društvo lepo število dobrih brzo-poteznih igralcev, ki se redno udeležujejo tovrstnih tekmovanj.
Šahovsko društvo vabi vse ljubitelje šahovske igre, da pristopijo k društvu. Vsak mesec bo notranji brzoturnir, v novembru pa člansko prvenstvo, ki bo ob četrtkih zvečer v «Park-hotelu». Pripravljajo več šahovskih simultank v Novi Gorici, v katerih bosta sodelovala predvidoma velemojstra Planinc in Parma. Ker nekaj let ni bilo srečanj mestnih reprezentanc obeh Goric, bosta ti srečanji leetos na 10 do 15 deskah, predvidoma v novembru in decembru.
V 1. kolu nogometnega tekmovanja za pokal UEFA je v Lizboni
Wolverhampton (Anglija) premagal Belenenses (Portugalska) z 2:0, v Antwerpnu pa je v povratnem sre Čanju Viteria Setubal (Portugalska) odpravila Beerchot (Belgija) z 2:0. Ker so Portugalci zmagah v 1. kolu z 2:0, so se uvrstili v višje kolo.
BRZOPOTEZNI TURNIR V IDRIJI
Kovač zmagovalec
Nà brzopoteznem turnirju šahovskega kluba Rudar iz Idrije za mesec september je sodelovalo 14 i-gralcev. Zmagal je Silvo Kovač, ki je osvojil dvanajst partij in zgubil le eno. Preseneča tudi dobro drugo mesto Draga Kanduča. Končni vrstni red: Kovač 12 točk, Kanduč 11,
5.	Bevk in Crnobrnja 10,5, Hladnik 7,5, Erjavec in Sedaj 6,5, Ferjančič
6,	M. Bevk 6.
Turnir je bil zadnja priprava i-drijskih šahistov pred mednarodnim turnirjem, ki bo 7. oktobra v Bovcu.
Po sedmih letošnjih brzoturnirjih ŠK Rudar iz Idrije vod' Kovač z 72,5 točke. Sledijo mu S. Bevk 71, Crnobrnja 51, Troha 47, Kanduč 42, itd.	S.K.
12. «FILEJEV MEMORIAL» IN 13. SŠI
MOŠKA ODBOJKA IN STRELJANJE NA GORIŠKEM ZA DVE TEKMOVANJI
Zmagovalci teh tekmovanj se bodo obenem uvrstili v finale 13. SŠI
Moška odbojka
ŠZ Olympia organizira tudi letos že tradicionalni «Memorial M. Fi
20.30	bodo lahko tekmovali prebivalci Sovodenj in Doberdoba. Tekmeci, ki bi dosegli enako šte-
Jeja», ki zajema številne športne vilo točk, se bodo lahko pomerili panoge. Med temi sta tudi odbojka za odločilna mesta v petek, 12. ok-•_ —j i —-- r"-'—	■	■	tobra ob 20.30.
Tekmovalci bodo imeli na razpolago 3 poskusne strele, 6 strelov pa bo veljavnih.

Doberdobska Mladost se je na goriškem področju 13. SŠI morala zadovoljiti s tretjim mestom
«fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimniii(iiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimu
in streljanje. Tekme v obeh omenjenih športnih zvrsteh bodo letos izjemoma veljale tudi za 13. SŠI.
Na goriškem območju se je za odbojko prijavilo 8 moštev: Skavti, Olympia B, Sovpdnje, Dom, Ve-lox. Hrast, Mladost in Brda.
Tekme se bodo začele v petek, 5. oktobra ob 20. uri v telovadnici «Valletta del Corno» v Gorici.
Na sporedu bosta srečanji: Dom — Skavti in Brda — Sovodnje.
V	ponedeljek, 8. oktobra ob 20. uri pa tekmi: Velox -- Mladost in Olympia B — Hrast.
Sreda, 10. t.m. je namenjena polfinalu.
V	petek, 12. t.m. bo finale.
Zmagovito moštvo bo odneslo pokal «Memoriala» in si obenem priborilo vstop v odbojkarski finale 13. SŠI. Srečanja bodo odigrali po sistemu dveh dobljenih setov
Streljanje
Streljanje bo potekalo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. Tekmovalci se bodo lahko vpisovali kar na mestu. Plačali bodo 150 lir vpisnine. Tekmovanje je odprto tako posameznikom kot tričlanskim skupinam.
Tekmovanja se bodo začela v ponedeljek, 8. t.m. ob 20.30 za strelce, ki prebivajo v goriški in števerjanski občini.
V	četrtek, 11. oktobra, vedno ob
KOŠARKA
NA EVROPSKEM PRVENSTVU V ŠPANIJI
Še štiri ekipe v boju za kolajne
V polfinalu bo danes Jugoslavija igrala s ČSSR, SZ pa s Španijo
BARCELONA, 3. —- V Španiji se govalka, mariborska teniška igralka je zaključil prvi del evropskega ko- j Mirjana Jaušovec uvrstila v finale, šarkarskega prvenstva. Za kolajne Jaušovčeva je brez težav odpravi-se bodo potegovale Sovjetska zveza lo vse svoje nasurotnice, sedaj pa in češkoslovaška, ter Jugoslavija se bo srečala z zn agovalko dvoboja in Španija. V finalnem delu bo ta- med Avstralko Billingovo in Connor-ko Jugoslavija igrala proti ČSSR, jevo (Nova Zelandija'.
Španija pa, ki se je uvrstila na drugo mesto, proti Sovjetski zvezi zmagovalcu prve skupine.
V A skupini je Sovjetska zveza osvojila vseh pet zmag brez velikih težav, medtem ko so Čehoslovaki zgubili le proti evropskim prvakom. V drugi, B skupini, ki je nastopala v Barceloni, pa je bilo za Jugoslavijo najtežje srečanje z Italijani, saj je medsebojna tekma odločala, ah bo Italija lahko napredovala v finale, ali pa ji bo preostalo le upanje na peto mesto. Srečanje, ki je bilo vseskozi zelo izenačeno in borbeno, se je odločilo šele po podaljških, ko so Jugoslovani zmagali s košem prednosti. Napredovanja jugoslovanskih košarkarjev ni mogla ovirati niti Španija, ki je bila že pred pričetkom prvenstva med kandidati za eno izmed kolajn in ki je v tretjem dnevu tekmovanja premagala italijanske predstavnike s precej veliko razliko.
Končna lestvica izločilnega dela evropskega prvenstva je naslednja:
A SKUPINA (Badalona)
1.	Sovjetska	zveza	10
2.	Češkoslovaška	8
3.	Turčija	4
4.	Izrael	4
5.	Poljska	2
6.	Romunija	2
B SKUPINA (Barcelona)
1.	Jugoslavija	10
2.	Španija	8
3.	Italija	6
4.	Bolgarija	4
5.	Grčija	2
6.	Francija	0
DANAŠNJI SPORED 18.00: Grčija — Romunija in Turčija — Bolgarija 20.00: Jugoslavija — ČSSR in Italija — Izrael
22.00:: Poljska — Francija in Sovjetska zv. — Španija
TENIS
DUBROVNIK, 3. — Na drugem mednarodnem teniškem prvenstvu Dubrovnika, se je lanskoletna zma-
V NEDEUO NA SOČI
Slavje Novogoričanov
Novogoriški Kajak klub Soške e-lektrame, ki slavi letos 25-letnico svojega delovanja in obstoja, je priredil v nedeljo na Soči jubilejno tekmovanje v spustu na 4 jjyjn dolgi progi od Dolge njive pa skoraj do Solkana. V počastitev te pomembne obletnice so nastopili sami domačini, v štirih razredih in sier: pionirji, člani, veterani in v kajaku dvosedu člani.
REZULTATI Pionirji: 1. Oblikar Člani: 1. Bitežnik Veterani: 1. špaval Kajak dvosed: 1. Pelegrini — A-bramič.
Popoldne pa so v prostorih ho tela «SABOTIN» v Solkanu najboljšim članom in funcionarjern podelili častne plakete in priznanja.
Rajmund Kolenc
MARIBOR, 3. — V Mariboru je bil v nedeljo prvi zvezni namiznoteniški turnir. Zmagala sta Stipan-čič in Karakaševič, ki sta se uvrstila oba na prvo mesto z enakim številom (deset) zmag. Razočaral pa je Šurbek, ki je na tem turnirju dokazal, da še ni v formi. Prav tako ni zadovoljil Vecko, ki je zma-ggl le proti slabšim nasprotnikom.
ZAGREB, 3. -■ V Zagrebu se je zaključilo jugoslovansko državno prvenstvo v kolesarstvu na dirkališču. Slovenski kolesarji so se dobro odrezali, saj so zmagali z Zakotnikom v zasledovalni vožnji na
4.000	metrov ter ekipno med mladinci, pa tudi v zasledovalni vožnji na 4 km. Med člani pa je v tej disciplini zmagal Siporex Najuspešnejši med mladinci v vožnjah posameznikov je bil Zagrebčan Bolovčan.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH LIG
PRVO KOLO NEUSPEŠNO ZA NAŠE ENAJSTERICE
Na vrhu lestvice je trenutno šest ekip - Sestavljen koledar 3. amaterske lige
V nedeljo se je pričelo prvenstvo 2. amaterske lige. V skupini E, kjer nastopajo naše enajsterice, sta v nedeljo razočarali Zarja in Breg, ki sta na domačih tleh klonili Juventini, oziroma Campanellam. Dru-
Najboljši strelec in skupina bo- gfh pr^nečenj ni bilo ŠeS ekip a nsvoii a turnir «Memoriala» v v T______, .  , ■  ]; ; 
sta osvojila turnir «Memoriala» v streljanju, obenem pa bosta imela dostop v finale 13. SŠI.
P. T.
DANES V ZGONIKU
Na sporedu igra med dvema ognjema
Igra med dvema ogniema na za-hodnokraškem področju 13. SŠI doslej res ni imela sreče: že dvakrat je bilo najavljeno tekmovanje in o-bakrat je odpadlo: prvič zaradi slabega vremena in drugič iz tehničnih razlogov. Predstavniki sodelujočih ekip so se domenili, da bo tekmovanje danes popoldne ob 15. uri na igrišču v Zgoniku.. Ekipe naj se predstavijo na igrišču ob vsakem vremenu, ker bo v primeru slabega vremena tekmovanje potekalo v telovadnici.
Točno ob navedeni uri bu žreba-
nje, nakar bodo na vrsti druga ca drugo	tekme v kategorijah	dečkov prav takrat,	ko	so «plavi» z	mno-
4	TD v- " rl s>A!nl%	v • v _•	_____ r	i__^ _ i ■ j — _ „ x	w n 1
in deklic. Pri dečkih sla prijavita Kontovel in Kras po dve ekipi, medtem ko ' osta Vesna in Kraški dom nastopila le z eno ekipo. V kategoriji deklic pa se bndo udeležile tekmovanja dve ekipi Kontovela ter postavi Vesne in Krasa. Vse tekmovalce poziva organizator na točnost in da se nastopajoči pred stavijo na igrišče v športni opremi, i Tekmovanje v igri med dvema ognjema za dečke in deklice na za-hodnokraškem področju 13. SŠI bo danes popoldne v Zgoniku, s pričetkom ob 15. uri.
--bs—
kazano igro morda Vesna ni povsem zadovoljila svojih navijačev, toda rezultat govori v prid Križanov, kar za sedaj zadostuje za trenerja in igralce.
IZIDI
Primorje — Stock	0:0
Muggesana — Duino	3:1
Libertas — Flaminio	2:0
Fossalon — S. Anna	0:3
Inter SS — Audax	1:1
Zarja — Juventina	0:2
Breg — Campanelle	0:2
Vesna — Edera	1:0
LESTVICA: S. Anna, Campanelle, Juventina, Libertas, Muggesana in Vesna 2, Audax, Stock, Inter SS in Primorje 1, Edera, Duino, Flaminio, Breg, Zarja in Fossalon 0.
PRIHODNJE KOLO: Duino — Inter SS, Juventina — Libertas, Flaminio — Primorje, Stock — Vesna, Campanelle — Muggesana, S. Anna — Breg, Edera — Zarja, Audax — Fossalon.
# # #	>
Pokrajinski odbor nogometne zveze FIGC je na zadnji seji sestavil tudi koledar nogometnega prvenstva 3. amaterske lige, ki se bo začelo v nedeljo, 14. oktobra. V prvem kolu bodo igrali:
SKUPINA «O»: ACEGAT - Perugino, Esperia S. Luigi — Don Bosco, Aurisina — Fiamma, Gia-rizzole — Roianese, Libertas Ro-col — Libertas Sv. Marko. SKUPINA «P»: Olimpija - Bar
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiimiimiiufiiiiiiiiimiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
je zmagalo in sedaj vodijo na lestvici, dve tekmi sta se zaključili pri neodločenem izidu, šest ekip pa je ostalo praznih rok. Zanimivo je, da se je le ena tekma končala brez gola, in sicer Primorje — Stock, medtem ko sta Muggesana pred domačim občinstvom in S. Anna v gosteh, kar trikrat pretresli mrežo nasprotnikov.
Za naše enajsterice ni bil preveč uspešen pri zavrtljaj. Prvi slovenski derbi med Zarjo in Juventino se je zaključil v korist Štandrež-cev, ki so izkoristili svojo premoč v drugem delu igre, potem ko je Zarja prevladovala v prvem polčasu. Toda Bazovci niso bili uspešni v zaključevanju. Pozna se, da jim manjka spreten strelec.
Tudi v tekmi Primorje — Stock so bili napadalci precej pomanjkljivi in zato ni čudno, če sta se enajsterici razšli pri stanju 0:0.
Neučinkovitost napadalne vrste Brega je precej botrovala nedeljskemu porazu «plavih» proti Campanellam, ki so prešle v vodstvo
žičnimi napadi skušali doseči gol.
Kriška Vesna pa je s pičlim golom razlike odpravila Edero. S pri-
V PRIJATELJSKI TEKMI
Poraz Rora proti Italsidru
Italsider — Bor 67:49 (26:18)
ITALSIDER: Bachelli 10, Cecot-ti 8, Scolini 6, Neppi 4, Bon 13, Vidorno 16, Devisintini 4, Fragia-como, Videni 2, Michelis 4.
BOR: Kapič 1, Vatovec, Pertot 9, Kralj 13, Koren 9, Klobas 15, Francia 2, S. Hrvatič.
PROSTI METI: Bor 9:14, 20:32. Borovi košarkarji so v okrnjeni postavi (zaradi bolezni so namreč manjkali Fabjan, Barazutti, Ražem in Sirk) opravili svoj drugi prijateljski nastop pred promocijskim Na mednarodnem košarkarskem prvenstvom, ki se bo pričelo 28. turnirju za mlajše mladince, ki ga ] novembra.
NA TURNIRJU SABA V TRSTU
Mariborski Marles osvojil prvo mesto
je priredilo tržaško društvo SABA, je prvo mesto osvojila peterka
Proti mladinski ekipi Italsidra so «plavi» zagrizeno zaigrali v obram-
Marlesa iz Maribora, ki je v final- bi, pri tem pa so še vedno napra
nam s^eqonju za 1. mesto v tehnično veljavni in izenačeni tekmi premagala ekipo SABA z dvema toč kama razlike, in sicer s 73;7(, ^
vili preveč tehničnih napak, saj so se v obrambni preži slabo pre-: mikali. Vsekakc^n.pa^ jq^Jtreba Borov nastop Q3. SPldŠno. zadovoljivo
V	srečanju za 3. mesto pa je ! oceniti. «Plavi» pa bodo morali še
Fiata iz Turina premagal Servola- i dosti garati pred začetkom prven-no s 100:68.	* stva. V Borovih vrstah je tokrat
KONČNA LESTVICA:
1. Marles Maribor, 2. SABA Trst, 3. Fiat Turin, 4. Servolana Trst.
V	predtekmi turnirja sta se pomerili ekipi v minibasketu SABA in Kontovel. Zmagal je SABA z izidom 18:12.
b.!.
. stva.
zelo uspešno zaigral v obrambi Leo; nard Koren.
Italsider je homogena ekipa z zadovoljivo individualno tehniko. I-gralci Ital.s'dra so zasluženo zrna gali, predvsem zaradi boljše tehnike posameznikov in zaradi višin ske prednosti.
b. 1.
KAJAK
NOV USPEH NOVOGORIČANOV
Bitežnik in Vidic prvaka Jugoslavije
Minulo soboto je bilo v Žirovnici letošnje državno kajakaško prvenstvo v spustu in slalomu na divjih vodah. Na tej elitni prireditvi je nastopilo kar 84 tekmovalcev iz 9 klubov. Zlasti pa je razveseljiv nastop članov KK Soške elektrarne iz Nove Gorice, ki so v posa-m:čni konkurenci osvojili dva naslova državnega prvaka in to Bitežnik pri članih ter mladi Vidic pri mladincih. Tudi v ekipni konkurenci so oili izredno dobri, saj so osvojili več kot odlično dr igo mesto.
Rezultati najboljših Novogoričanov na državnem prvenstvu:
Spust (4500 m dolga proga): Člani:
1.	Bitežnik	18’36”
2.	Kodelja	ISHS”
Mladinci:
1. Vidic	18’27”
Moš veno člani:
1.	Soške elektrarne	19’18”
Mošveno mladinci:
2.	Soške e'ektrarne	20’30”
Skupno člani:
1.	LBD Ljubljana	165
2.	KK Soške elektr. Gorica 75 Skupno mladinci:
2. KK Soške elektr. Gorica 46 Rajmund Kolenc
V - v. I
v?:;
- *
$ § f
...	»if	!»	! «	# :
Juventina (levo) je na Goriškem osvojila v okviru letošnjih 13. SŠI prvo mesto, pred Sovodnjami (desno) in bo nastopila v finalu te manifestacije
Venet», Costalunga — San Vito, Libertas Barkovlje — Baxter, Primorec — Virtus, Union — Libertas Prosek.
SKUPINA «Q»: Campi Elisi — De Macori, Op. Suprecaffè — Portuale, GMT — Domio, Lih. Sv. Sergij — Lih. Opčine, Zaule — Edil-color.
B. R.
GORIŠKO MLADINSKO PRVENSTVO
Tudi v drugem kolu dober nastop Juventine
Pro Gorizia — Juventina 0:0
PRO GORIZIA:	Ban, Coceani,
Pozzoli, Knez, Scaramuzza, Dar ò, Pauluzzi, Marini, Monticelo, Ma-rizza, Bano.
JUVENTINA: Maraž, Malič, Fra-sina, Rožet, Tommasini, Bajc, Plis-ničar, Paškulin, Mučič, Colin, Tavčar, Mozetič.
SODNIK: Bruno Quietto.
Dobri obeti mladinske ekipe Juventine se nadaljujejo, saj je rezultat 0:0 s Pro Gorizio več kakor zadovoljiv. Z malo več sreče bi štandreška enajsterica lahko celo zmagala, saj je v drugem polčasu Tavčar zadel vratnico, Bajc pa prečko nasprotnikovih vrat. Juventina se je dobro držala tudi po izključitvi Rožeta, dobrega igralca z Oslavja. Fant prvič nastopa v prvenstvu in ni še vajen discipline: žoga mu ni šla kakor si je želel, pa je nad njo zarobantil, in sledila je izključitev.
Novi trener mladinske ekipe Jelko Petejan je zadovoljen z dosedanjimi uspehi in si prizadeva, da bi fante še bolj uigral s treningom in nasveti.
D. R.
AVTOMOBILIZEM
SALUZZO, 1. — Na mednarodnem avtomobilskem rallyju v Saluzzu je tržaška avtomobiliska ekipa Lloyd Adriatico dosegla absolutno zmago s svojim vozačem Mauriziom Ver-rinijem. Poleg tega pa je osvojila prvo mesto tudi na posebni ekipni lestvici.
OBVESTILA
V okviru 13. slovenskih športnih iger organizira športno društvo Sovodnje tekmovanje med dvema ognjema za moške za go-riško pokrajino. Tekme bodo v soboto na igrišču Dijaškega doma, s pričetkom ob 16. uri.
« « *
Športno združenje Dom obvešča, da se na dijaškodomskem igrišču redno odvijajo treningi v moški odbojki. Treningi so ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 22. ure.
« » •
ŠZ Bor obvešča, da je vpisova-nje za otroško telovadbo in korektivno telovadbo pod vodstvom prof. Franka Drasiča vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 19 30 do 20. ure na sedežu Bora v Trstu, stadion «1. maj», Vrdelska cesia 7, tel. 798-548.
• « •
Danes, 4. okt., bo ob 16. nri na stadionu «1. maj» v Trstu sestanek staršev otrok, ki obiskujejo pri Boru tečaj minibasketa za letnik 1962 in mlajše. Na sestanku bo Borovo vodstvo skupno s starši obravnavalo razna vprašanja v zvezi z odsekom minibasketa.
Istočasno vabi ŠZ Bor vse starše, ki bi radi vpisali svoje otroke na tečaj minibasketa, da to store čimprej in se po možnosti udeleže sestanka.
* * •
ŠD Breg sklicuje vse tiste, ki se zanimajo za predsmučarsko telovadbo, da se zbero danes, v četrtek ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini.
* * *
SPDT obvešča mladince, ki bodo obiskovali predsmučarsko telovadbo v Križu, da je vpisovanje vsak dan do sobote, 6. t.m. od 17. do 18. ure v domu «A. Sirk».
SPECTATOR:
MAFIJA
| VČERAJ in DANES
S tem pa so hoteli zadeti našo družino in mene politično uničiti. Mafija je sodila, da ravna zelo zvito, toda to se ji ni posrečilo.
Glede na to, da so vedno trdili, da ima družina La Loggia odlične zveze z mafijo, to ne zveni preveč prepričljivo. Ali se hi morda družina končno odlepila od mafije? Vendar je v tistem, kar je dejal poslanec La Loggia, vendar nekaj resnice.
Toda v tem pa tudi ni vsa resnica.
Preiskavo so potem usmerili k mafiji sami, ne glede na družino La Loggia. To je trajalo nadaljnja tri leta.
Analizirati so morali večje število slučajev, s katerimi se Je policijski komisar Tandoj ukvarjal v teku štirinajstih let na Siciliji. Serija jeh slučajev je impozantna glede števila umorov in njihovih skrivnosti. Poglejmo izbor iz te serije:
Cataldo Tandoj je prišel v službo v Agrigento leta 1947.
Prvi slučaj, s katerim se je moral ukvarjati kot policaj kmalu po svojem prihodu je bil umor Accursia Miraglie, starega 51 let, sindikalista. Bil je trn v očeh veleposestnikom, ker je bil tudi član komisije, ki je odvajala neobdelano zemljo in Jo delila po zakonu, brezzemljašem. 4. januarja 1947 so ga Prerešetali z brzostrelko v trenutku, ko je vtikal ključ v ključavnico svoje hiše.
Stiri mesece kasneje je komisar Tandoj . zaključil preiska-
vo, kot novinec na Siciliji je bil strog in brezobziren, pa je prijel sedem oseb in jih obtožil za namerni umor sindikalista Miraglie.
Toda do procesa ni prišlo: sodnik je ugotovil, da so bila priznanja omenjene sedmerice izsiljena z mučenjem. Osvobodil je vseh sedem in sprožil preiskavo proti Tandoju. Temu se je posrečilo ubraniti se, vendar do procesa nikoli ni prišlo.
Tandoj je nadaljeval. 22. februarja 1948. leta je imel predvolilno zborovanje v kraju Alcamo odvetnik Vincenzo Campo, ki je bil tudi sekretar demokrščanske stranke za to območje. Po zborovanju se je peljal domov s tovornjakom, ki ga je vozil njegov sin. Med potjo so ga iz zasede ubili z rafali iz brzostrelke.
Komisar Tandoj tega slučaja nikoli ni pojasnil.
Leta 1951 je bil z dvema kroglama iz puške ubit Eraclide Giglio, demokrščanski načelnik občine Alessandria della Rocca.
Komisar Tandoj se je trudil leto dni. Končno je dobil indiche o morilcu, menda od mafije, šel je, da bi prijel oznar čenega človeka, ko pa je prišel tja, ga je tam našel mrtvega. Bil je ubit na isti način kot tudi načelnik Giglio...
Minili sta dve leti. Leta 1953 je bil ubit sekretar demokrščanske stranke za Agrigento, šestindvajsetletni Vito Mon-taperto. Bil je tudi občinski načelnik v kraju Campobello. Peljal se je po cesti z avtomobilom, v avtomobilu so bili z njim še neki demokrščanski poslanci, ko je naletel na trojico maskiranih oseb, ki so blokirali cesto. Eden izmed njih je skozi okno avtomobila naperil cev revolverja Montapertu v glavo in ga z enim strelom ubil. Ostali ga niso zanimali.
Tandoj tudi tega slučaja ni nikoli pojasnil.
Prav tako skrivnosten je tudi umor občinskega podnačelni-ka kraja Licate Giovannija Guzze, ki so ga ubili 1955. leta.
Tistega leta je bil izvršen na območju Tandoja tudi poskus umora iz zasede demokrščanske ga poslanca Raimonda Borselina. Tudi v tem primeru je preiskava ostala brez re-
zultatov.
Te in podobne slučaje s Tandojevimi preiskavami brez rezultatov so tolmačili takole:
Mafija je močnejša od komisarja Tandoja, zaman se trudi, če pa bo vztrajal pri slehernem slučaju, ne bo v nadaljnjem samo ne uspeval, temveč bo mafiji kmalu preveč, pa bo ubila tudi njega.
Toda bili so tudi takšni, ki so govorili tako-le:
Tandoj je spoznal, da je to Sicilija. Samo igra strogost in navidezno raziskuje, čim pa naleti na mafijo — dvigne roke proč. Ni izključeno, da tudi sam ni postal človek mafije.
Po tem mišljenju komisar Tandoj ne bi izgubil glave, ko je že prodal svojo dušo mafiji, če bi bila mafija tudi danes enotna kot je bila v preteklosti. Umorili so ga zato, ker se je bil znašel v spopadu dveh struj, oziroma dveh gangov, ki sta se borili za oblast v kraju Raffadaii, v bližini Agrigenta, v kraju, ki je sodil pod njegovo pristojnost.
POLICAJ — ČLAN MAFIJE
Raffadaii je mesto z 12.000 prebivalci, oddaljeno 15 kilometrov od Agrigenta. Kot v drugih podobnih mestih tudi tu žive v glavnem kmetovalci. Med leti 1949 in 1951 se je v Raf-fadaliju zgodilo pet umorov, s katerimi naj bi se ukvarjal komisar Tandoj, toda, kot tudi sicer, tudi tukaj nobene stvari ni razčistil, čeprav je sleherni v mestu vedel, kako je s to zadevo, je slučaj ostal tipična sicilska «skrivnost». Mafijski zakon molka so tu še kako spoštovali, še posebej, če je bil policaj v mafiji!
Kdo je bil Tandoj in kakšno vlogo je igral posebej v Raffadaii vidimo iz obsežnega poročila, ki ga je izdelal in izročil porotnemu sodišču v Agrigentu 3. februarja 1965 preiskovalni sodnik doktor Serafino Tumminello.
Poglejmo glavne elemente tega poročila:
Do leta 1955 je v Raffadaii veljal kot capomafia odvetnik Salvatore Cuffaro. Razen njega je bil še posebej važen Gerlan-do Milia. Oba sta bila ubita.
Tistega leta so za šefa mafije v tem kraju izvolili Antonina Galvana.
Galvano in njegova banda so usmerili svojo aktivnost v prvi vrsti na kupoprodajo zemljišč. S terorjem so od lastnikov jemali zemljo za nizko ceno, da bi jo potem drago prodajali. Preiskovalni sodnik Tumminello pravi:
«Delali so po naslednjem sistemu: lastniku zemlje so dajali samo neko majhno vsoto kot akontacijo, toda to zemljo so takoj prodali tretjim, ki so z bivšim lastnikom sklenili kupoprodajno pogodbo. Bivši lastnik ostanek vsote, to pa pomeni večjega dela, ni nikoli dobil in se ni mogel nobenemu pritožiti. Banda si je delila denar, največ pa si je jemal Galvano. Kdor se je pritožil, je bil ubit. Med enim in drugim zločinom so člana mafije terorizirali in podjarmljali strahopetneže, ki so jim služili, poštenim so grozili s smrtjo in vladali. Vrsto let so izigravali mogočneže, odkrito so provocirali javnost, svoje z.očine pa so izvrševali v samem središču mesta, sredi belega dne.»
Toda prišlo je do nesloge v mafijski bandi Raffadalija. Glavo je dvignil Giuseppe Lattuga, katerega oče je bil večkratni morilec v dosmrtni ječi. Hotel je postati šef mafije. Mladi Lattuga je začel kampanjo proti šefu Galvanu in ga obtožil nemorale! Galvano je namreč živel z ljubico, to pa ni bilo r skladu z moralo mafije.
Galvano je začutil nevarnost. Vedno je vodil s seboj svojega osebnega čuvaja Antonina Tuttolomonda.
14. marca 1958. leta je Tuttolomondo v Galvanovi hiši cvrl jajca,' vrata so se naglo odprla, vdrli so trije ljudje in z brzostrelko podrli na tla človeka. Toda Galvana ni bilo.
Vendar ne bo dolgo živel.
(Nadaljevanje sledi J
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	4- °k,°bra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SJM.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT - Trst
PO PODVIGU ORLOV PALESTINSKE REVOLUCIJE
OB 60. AVTOMOBILSKEM SALONU V PARIZU
Palestinska taborišča v pripravnem stanju Krajši in avtomatiziran:
da odbijejo morebitni izraelski napad
Libanonski tisk poroča o koncentraciji sovražnih čet na libanonsko-izraelski meji - Sadatov odposlanec Fahmi odpotoval na Dunaj
KAIRO, 3. — Egiptovski minister di v tej zvezi, da so izraelska leta-
za turizem Ismail Fahmi je danes zjutraj odpotoval s kairskega letališča na Dunaj, kjer se bo sestal z avstrijskim kanclerjem Brunom Kreiskim. Fahmi bo izročil avstrijskemu premieru poslanico predsednika Sadata. V poslanici naj bi predsednik Sadat izražal zadovoljstvo spričo odločitve avstrijske vlade, da omeji prehod čez svoje ozemlje sovjetskim Židom namenjenim v Izrael.
Skoraj istočasno pa se je vrnila v Tel Aviv predsednica izraelskega ministrskega sveta Golda Meir, ki se je včeraj sestala na Dunaju s Kreiskim. Meirova je ob prihodu izjavila časnikarjem, da bodo sovjetski Židje še vedno potovali v Izrael preko Avstrije, dodala pa je, da bo Tel Aviv preučil ponudbo nizozemske vlade, da se ustanovi na Nizozemskem zbirni center za vzhodne Žide namenjene v Izrael. V tej zvezi je vlada v Haagu objavila kratko noto, v kateri pripominja, da nizozemski delegati v evropskem svetu v Strasburgu niso nikoli namignili na to možnost. Predstavnik haaške vlade je poudaril, da so časnikarji verjetno slabo tolmačili izjave izraelske ministrske predsedr niče.
Meirova je še enkrat poudarila, da je bilo srečanje s Kreiskim neuspešno, dodala pa je, da Izrael kljub temu ne bo prekinil diplomatskih odnosov z Avstrijo, čeprav gre za vprašanje življenjske važnosti. Pribila je tudi, da bi bili neposredni charterski poleti Moskva — Tel Aviv najboljša rešitev vprašanja sovjetskih Židov na tako rešitev pa bi morala pristati tudi sovjetska vlada.
Podvig palestinskih gverilcev je spet zaostril napetost na Bližnjem vzhodu. Libanonski tisk že nekaj dni poroča o premikih izraelskih čet na libanonsko - izraelski meji. o-groženi pa naj bi tudi bili Sirija in Jordanija. List «Al Hayat» piše. da sta sirska in jordanska vojska pripravili skupno obrambno fronto v predvidevanju izraelskega napada. Jordanske čete naj bi ojačili tudi z odredom maroških vojakov. Libanonski list meni, da Izrael pripravlja vojaški napad na .Sirijo in Jordanijo kot odgovor na sklep sirskega, jordanskega in egiptovskega predsednika v Kairu, da obnovijo vzhodno fronto.
♦Al Hayat» poroča tudi o koncentraciji izraelskih čet na meji z Libanonom in zlasti v bližini taborišča Yater, kjer naj bi se urinila gverilca. Dopisnik lista «Al Amvar» tr-
la včeraj večkrat preletela libanonsko ozemlje, časnik «Al Liwa» pa poroča, da so vsa palestinska taborišča v južnem Libanonu v pripravnem stanju, da zavrnejo morebitni napad sovražnika.
V	okviru preiskave o dejavnosti organizacije «Orlov palestinske revolucije» in zlasti gverilcev, ki sta ugrabila Žide na češko - avstrijski meji, je libanonska policija aretirala in zaslišala Mustafo Soueidi-na in Mahmouda Khaldija. Gverilca sta se namreč poslužila za svoj podvig njunih potnih listov.
V	tej zvezi je libanonski premier Takiedin Solh izjavil, da sta potna lista palestinskih gverilcev ponarejena Poudaril je, da Izrael trdi, da se gverilci svobodno kretajo po libanonskem ozemlju le da bi dobil pretvezo za oborožen napad na Li banon.
Incidenti med procesom proti «Ordine nuovo»
RIM, 3. — Po poletnem premoru so v sodni palači obnovili razpravo proti skupini pripadnikov radikalno fašistične skupine «Grdine nuovo», ki jo je vodil sedanji poslanec MSI Pino Rauti.
Ko je eden izmed obtožencev, Maz-zeo, zavrnil sodnika, je skupina fašističnih razgrajačev začela v dvorani kričati in vzklikati organizaciji «Ordine nuovo». Predsednik sodišča je ukazal policiji, naj izprazne dvorano. Dva fašista (enega iz Milana, drugega iz Perugie) so prijavili sodnim oblastem, proces pa se je nadaljeval s posegom javnega tožilca Occorsia.
TRŽAŠKI DNEVNIK
profil avta bodočnosti
Varnost vozila lastnost, ki vabi kupce
PARIZ, 3. — Bolj varen, krajši z avtomatskim ali polavtomatskim menjalnikom in z rotativnim motorjem: to je profil avtomobila prihodnjega desetletja, kot ga lahko začrtamo na podlagi razvoja osebnega prevoznega sredstva v zadnjih petnajstih letih in na podlagi modelov, ki bodo od jutri razstavljeni na 60. pariškem avtomobilskem salonu.
Razvoju avtomobila je botrovalo več dejavnikov: od razvoja avtocestne mreže do senzibilizacije potrošnikov in javnih organov, od vprašanj prometnih nesreč do težav v mestnem prometu (zastoji, pomanjkanje parkirišč itd.).
«Dolžina karoserije — je poudaril neki strokovnjak — bo ključno vprašanje prihodnjih let. Centimeter ali dva manj v dolžini bosta lahko botrovala komercialnemu u-spehu nekega avtomobila. Že sedaj proizvajajo velika avtomobilska podjetja, vozila, ki so dolga od
PO NEKAJ TEDNIH NAVIDEZNEGA PREMIRJA
VAL ATENTATOV V ULSTRU: DVAJSET LJUDI RANJENIH
Povod za nov val nasilja je bil umor nekega katoliškega dekleta
BELFAST, 3. — Val atentatov in nasilja v Ulstru se še ni polegel. Iz vseh severnoirskih mest poročajo o eksplozijah peklenskih strojev in o oboroženih spopadih med policijo in katoliškimi ter protestantskimi skrajneži.
V	vasi Ballinary, 40 km od Belfasta, je eksplozija močne bombe ranila 12 ljudi. Po P”vih informacijah kaže, da sta bombo vrgla v bar, kamor običajno zahajajo katoličani, atentatorja, ki sta nato pobegnila z ukradenim avtomobilom. Zločinsko početje naj bi opazil eden cd klientov, a peklenski stroj je počil še preden bi ta lahko dvignil telefonsko slušalko in opozoril policijo.
V	Cookstownu pri Belfastu’ pa je eksplozija orjaške bombe, skrite v nekem tovarnjaku, ranila osem ljudi. V nasprotju z že ustaljeno prakso atentatorji tokrat niso opozorili policije o bombnem napadu. Po mnenju razstreljevalcev britanske vojske, je bilo v tovornjaku skritih vsaj 140 kg gelignita. Eksplozija je bila tako močna, da
je zračni pritisk razbil vse šipe v razdalji nekaj sto metrov od kraja atentata, pročelja poslopij, v bližini katerih je bil parkiran tovornjak - bomba, pa so bila resno poškodovana.
V belfaško bolnišnico so sprejeli dva 16-letna dečka, ki sta bila ranjena s strelnim orožjem. Po mnenju policije kaže, da gre za kazensko ekspedicijo gverilcev katoliške polvojaške organizacije IRA. V Newryju pri Belfastu so neznanci podtaknili ogenj v številnih trgovinah, dve bombi pa sta razdejali cerkev Brezmadežnega spočetja v Poraeroyu. ■ Iz vseh severnoirskih pokrajin poročajo o oboroženih spopadih med britanskimi vojaki in neidentificiranimi gverilci. Spopadi so bili zelo ostri, na srečo pa ni bilo človeških žrtev.
Britanske varnostne sile menijo, da je vzrok novega vala nasilja umor nekega 19-letnega katoliškega dekleta. Organizacija protestantskih skrajnežev si je lastila očetovstvo umora in tudi uradni protestantski krogi niso demantirali
vesti. Vojska in policija sta bili takoj mobilizirani, ker je britanska vojska predvidevala, da bo imel atentat hude posledice kot dokazuje val atentatov. V britanskih vladnih krogih menijo, da bo zelo težko ustaviti spiralo nasilja: kaže namreč, da ne katoličani ne protestanti nimajo namena spet vzpostaviti premirja, ki so ga protestantski skrajneži prekinili z umorom 19-letnega dekleta.

n?"»''
Tri levinje raztrgale cirkuškega uslužbenca
CIUDAD MEXICO, 3. — Tri levinje so v nekem cirkusu napadle in raztrgale mladega uslužbenca Tomasa Alegrio, starega osemnajst let ,ki je čistil prireditveni prostor. Nesrečni fant je pozabil zapreti kletko, iz katere so zverine ušle in ga nato napadle.
.,	.... >	Prisotni delovni tovariši niso mo-
£ :	gjj fantu pomagati, saj	se je	tra-
čršknslovaška vlada	je vrnila staršem zahodnonemška otroka Volkerja Tekherja in	njegovo	sestrico	Dagmar.	gedija odvila v nekaj trenutkih	Le-
Otroka sta ugrabila	in vUhotapila na češko dva zahodnonemška	državljana,	ki sta	se hotela	P«^uziti	Volker-	Vinje so pozneje pobih	s stre	i iz
jevega in	Dagmarinega potnega lista, da bi pripeljala	v ZRN dva	druga	otroka iz	NDR	pušk.
.......................nun............m......................................................................
SPRIČO USPEHA ODPRAVE SKYLAB 2
Polet odprave skylab 3 bo dva tedna daljši
Beau: «Odlično smo se prilagodili življenju v laboratoriju, trenja in sporov pa ni manjkalo»
Oblak smrtno strupenega plina * nad kanadsko zvezno državo Albert
NEW NORWAY (Kanada), 3. — O-blak dušečega žveplovodika seje teror po prostranem kmetijskem področju v Kanadi. Plin je ušel iz cevi nekega podzemskega plinovoda, v državi Albert. Sedaj se oblak, ki je širok kakih 300 metrov, pomika na nekaj sto metrov višine in se pomika s hitrostjo nekaj kilometrov na uro. Nekaj kilometrov pred oblakom hite skupine kanadskih policistov, znanih «rdečih suknjičev», ki pozivajo prebivalstvo, naj se nemudoma umakne, saj je o-blak smrtno strupen in lahko uniči v nekaj trenutkih vsako živo bitje na tleh.
Največja bojazen prebivalstva dolin Hamlet in Gwynne je, da bi se oblak zaradi padca zračnega pritiska ali slabega vremena, spustil na tla. V takem primeru bi strupeni oblak lahko povzročil tragedijo neizmernih razsežnosti.
Upravniki industrije, ki je proizvajala strupeni plin, skušajo medtem popraviti cevi iz katerih še vedno uhaja «smrtonosna megla», vendar so njihovi napori za sedaj neuspešni, ker se tehniki ne morejo približati popokanim
treh metrov do treh metrov in pol.»
Danes imamo na izbiro že veliko «kratkih» avtomobilov, pravega mestnega vozila pa še niso izumili in tudi ni mogoče predvidevati kdaj ga bodo začeli serijsko proizvajati. Na razpolago so le posamezni vzorci — razstavljeni bodo tudi na pariškem razstavišču — njihova cena je pa tako visoka, da si jih lahko privoščijo, le petični posebneži.
Ostali smrtniki moramo še vedno izbirati med «mešanimi» avtomobili. Na tem področju, kjer so bili Italijani in Britanci do pred kratkim edini tekmeci s popularnima mini in fiat 500, se je v zadnjih letih pojavilo veliko novih modelov kot so R 5, peugeot 104, fiat 126 in 127, ter japonski honda 360 in 600 ter civic.
Vzporedno s krčenjem razsežnosti so si tovarnarji prizadevali tudi, da bi zmanjšali napor, ki ga terja sofiranje avtomobila. Zaradi tega je število manjhnih in srednjih avtomobilov z avtomatskim in polavtomatskim menjalnikom naraslo. Nizozemska družba daf, ki je prva uvedla avtomatski menjalnik na 600-kubičnem avtomobilu, so mora danes meriti z ostro konkurenco.
Odkar je motorizacija postala masovni pojav, so ljudje demitizi-rali avtomobil, ki je postal zgolj prevozno sredstvo. V tem okviru so tovarnarji pospešili študije za varnost avtomobila, saj je vprašanje prometnih nesreč pereče v vseh razvitih državah. Po širokopotezni kampanji za varnost na cestah, ki so jo začele vlade vseh držav, pa je varen avtomobil argu ment več, s katerim privabiti kupca. Nove pobude, ki zadevajo tako imenovano «pasivno varnost», so vzglavniki tudi na najbolj cenenih avtomobilih, in varnostni pasovi, ki se avtomatsko zvijejo v klobčič, ko jih odklopiš.
Novosti za «aktivno varnost» pa zadevajo predvsem zavore (servo-zavore in razdvojen hidravlični sistem zaviranja), krmilne mehanizme (lažji in preciznejši), podvozje in razsvetljavo (halogenske luči).
In končno bodo v Parizu razstavljena vsa vozila z rotativnim motorjem: od znane NSU RO 80 do mazde RX 3 do citroena GS birotor in eksperimentalne corvette ameriške družbe General motors. Ameriško podjetje meni, da bo javnost ugodno sprejela avto z rotativnim motorjem. Če bo šla poskusna ve-ga bi-rotor dobro v prodajo jo bodo zelo verjetno začeli v kratkem proizvajati serijsko.
NESREČA NA KROVU LIBERIJSKEGA TANKERJA NORTHERN JOY
Častnik strmoglavil v tank in utonil v surovem petroleju
Verjetno mu je spodrsnilo, ker so ga omamili hlapovi

Odprtina št. 6 na palubi, skozi katero je nesrečni častnik padel v tank in utonil v nafti
f'.... -

w—g w
Tanker, na katerem sc je zgodila nesreča
Posledice rezanja državnega proračuna
Deželno tajništvo KPI, komunistični parlamentarci iz Furlanije -Julijske krajine in predsedstvo komunistične svetovalske skupine v deželnem svetu so se te dni sestali na posebni seji, da bi razpravljali o posledicah, ki jih bodo nedavne omejitve državnega proračuna za leto 1974 imele na našem področju. Senator Bacicchi je naglasil, da prizadevajo omenjene omejitve nekatera življenjsko važna gospodarska področja v državi in v naši deželi, tako da je treba zahtevati od vlade, naj primerno spremeni proračun za prihodnje leto. Pri tem morajo sodelovati tudi italijanske dežele in še posebej Furlanija - Julijska krajina. Prav tako je nujno, da se gospodarska politika v državi odločno zavzame za razvoj nekaterih področij in dejavnosti, ki imajo prednost pred drugimi in ki pobliže zanimajo tudi našo deželo. Taka področja so zlasti kmetijstvo, razvoj hribovitih krajev, pomorska politika (luke, ladjevje in ladjedelnice), zadolženost občin in vprašanja slovenske narodnostne skupnosti.
IZSELJEVANJE ŽIDOV IZ SOVJETSKE ZVEZE
V
«Žrtve» izraelske potrošniške družbe
Primer izseljencev, ki bi se radi vrnili v SZ - Izkoriščevanje priseljencev
HOUSTON, 3. — Trije ameriški kozmonavti odprave skylab 2 so snoči na svoji prvi tiskovni konferenci v Houstonu govorili o življenju v vesoljskem )al:rtraior:;u in o svojih vtisih med »-drevnin poletom. Poveljnik odprave Aan Bean je poudaril, da ni man kn.o majhnih prask in trenj*, ker so bili prisiljeni živeti tako dolgo ča sa skupaj in v tako majhnem prostoru. Dodal pa je. da to vse. s;we poravnali na dokaj 'ij’vn način. Po kratkem prerekanju je bilo vzdušje na skvlabu spet tovariško.
Garriot pa se je pritožil, da ni utegnil v 59 dneh niti enkrat
pod prho spričo prekomernega dela, ki so jim ga naložili v Houstonu. Beati in Lousma sta imela nekoliko več sreče in sta se lahko vsaj enkrat pošteno okopala pod prho.
Trije kozmonavti — ki se počutijo zelo dobro kljub 59 dnem, ki so jih preživeli v vesolju v breztežnost nem stanju — so izjavili, da niso imeli nobenih psiholoških težav v prilagajanju novemu okolju. «Ko je bilo poleta konec — so poudarili — smo se počutili tako dobro, da bi lahko nadaljevali s poletom v nedogled.»
Tudi zdravniki ameriške vesoljske ustanove so nadvse zadovoljni z
zdravstenim stanjem treh kozmonavtov, saj je to razrblinilo vse dvome, ki so jih sprožili kozmonavti odprave skylab 1. Kot smo že poročali je imela prva posadka vesoljskega laboratorija po povratku na Zemljo precej težav s ponovnim prilagajanjem težnostni sili. Zdravniki menijo, da je vzrok teh težav verjetno psihološkega značaja: prav zato so kozmonavti odnrave skylab 2, ki so znali, da vse naprave vesoljskega laboratorija delujejo pravilno, tako briljantno prestali preizkušnjo.
Uspeh te odprave je tako navdušil strokovnjake ameriške vesolj-
ske ustanove, da že mislijo, kako bi podaljšali polet odprave skylab 3 od predvidenih 56 na 70 dni. Za nov načrt se navdušujejo zlasti astronomi, saj bi bili kozmonavti tako v ugodnem položaju za opazovanje zvezde repatice Kohoutek, za katero so znanstveniki zelo zainteresirani. Končna odločitev bo vsekakor znana v teku tega meseca. 25. oktobra bi moral upravnik ustanove NASA James Fletcher sporočiti svojo odločitev, potem ko bo pretehtal dodatno ceno za nov načrt poleta (pol milijona dolarjev na dan) in kopico znanstvenih podatkov, do katerih bi prišli.
V zadnjih letih se je preselilo iz SZ v Izrael na tisoče Judov in samo kakih 100 se ni moglo vživeti v izraelsko stvarnost in je zapustilo Izrael z namenom, da se vrne v dc movino. Teh 100 Judov že več me-, secev čaka na Dunaju, da bi jim sovjetske oblasti ponovno vrnile državljanstvo in jim tako dovolile povratek.
Sovjetske Jude kliče v Izrael močna propaganda, ki označuje deželo kot trdo in zahtevno, hkrati pa poveličuje svobodo, ki naj bi jo tam Judi kot taki uživali. Judje, ki nameravajo ponovno postati sovjetski državljani so na Dunaju poskusili že vrsto sredstev, da bi omehčali sovjetske oblasti. Priredil iso cestne sprevode in gladovno stavko, avstrijska vlada je kot posredovalka za izseljence med Sovjetsko zvezo in Izraelom v veliki zadregi in je zastavila nemalo diplomatske moči, da bi rešila vprašanje, a zaman.
čemu so se sploh uprli ti le Judje v Izraelu in kaj jih je prepričalo, da so svojo «obljubljeno deželo» pravzaprav imeli v Evropi?
Vseh, ki so se vrnili je najbolj prizadelo neizprosno potrošništvo, ki je vsiljeno vsemu prebivalstvu. Priseljencem nudi vlada ob prihodu stanovanje. standardno pohištvo, nekaj denarja, vendar vse na posojilo. S prvotnim poklicem se priseljenec le po naključju uveljavi v Izraelu. Po potrebi morajo priseljenci tudi povsem spremeniti svojo dejavnost.
Na račun priseljencev začnejo takoj špekulacije. Kdor hitro dobi primemo zaposlitev, pride razmeroma hitro do denarja. Spretno razpredena trgovska mreža pa ne dovoli, da bi najprej poravnal dolg z državo in bil nato gospodar samega sebe. Na kredit ponujajo priseljencem vabljivo blago kot so hišni električni stroji, lepše pohištvo, televizorje in avtomobile. V kratkem je priseljenec vklenjen v mehanizem potrošniške družbe in iz tega se človek le s težavo izvleče, človek postane suženj potrošništva neopazno in zato je tudi ra zumljivo, da se je komaj kakih 100 sovjetskih Judov odločilo za povratek.
Marsikoga je hudo prizadelo tudi pokvarjeno in razuzdano življenje mladine, prostitucija in uživanje mamil. Verski problem je še posebej razočaral Jude, ki se nadejajo povratka v Sovjetsko zvezo. Vsi, ki so na Dunaju, so izjavili, da kljub svobodi veroizpovedi v SZ niso obiskovali verskih obredov in da so dejansko živeli kot ateisti. Ob prihodu v Izrael se jih je povsem razumljivo polastilo sveto navdušenje in narodni ponos. Redno so začeli zahajati v sinagoge, s tem pa so si nakopali zasmehovanje tamkajšnjih prebivalcev in tudi starejših prebivalcev, ki ' so že od zdavnaj pozabili na vero in so skrbeli le za svoje osebne dohodke.
Posebno užaljen • je med Judi na Dunaju mlajši delavec iz Odese. «Sovjetski človek — pravi — lahko živi le tam kjer se je rodil. Kdor se je v Izraelu vživel je duševno umrl. Težko je razumeti kapitalistični sistem, ki ti toliko da in toliko vzame. Niti ni res, da v Izraelu spoštujejo priseljence. V vsakem trenutku te spomnijo na dejstvo, da si priseljenec. Do Sovjetov so še posebno pikri. Bel kruh ti ponudijo, češ, da ga kot Sovjet nikoli nisi niti videl. Poleg tega so se mi pristudili ameriški Judje, ki razkazujejo svoje bo-gatstvo in služijo težke milijone na račun novih priseljencev.»
V resnici se je dobro znani judovski trgovski čut pri priseljencih mogočno razživel, tokrat na domačih tleh. Skozi Trst gre v Izrael veliko električnih gospodinjskih strojev in garnitur pohištva. Izraelski uvozniki (ameriški kapital) plačujejo blago po ugodnih cenah, prodajajo pa po cenah, ki so skoraj dvakrat večje. Od tega odpade za prevoz komaj kakih 19 odstotkov vrednosti,
Izrael, ki je že vojaška kolonija ZDA je tako postal s priseljenci pravi raj za trgovce, ki se bolj malo brigajo za skupnost in toliko več za svoj žep. Sovjetski Judje, vzgojeni v povsem drugačnem duhu, upajo, da bodo v Izraelu našli končno svojo pravo domovino, ostane pa jim le skrb za denar, ki jih preganja vsak dan.	K.	B.
Včeraj zjutraj se je na liberijski petrolejski ladji Northern Joy, ki je zasidrana ob tretjem pomolu terminala čezalpskega naftovoda v tržaškem industrijskem pristanišču, pripetila huda nesreča, ki je terjala življenje prvega častnika ladje, 37 letnega grškega državljana An-toniosa Papatheodoroua.
Okoli sedme ure je Papatheodo-rou začel pregledovati ladjo. Taki pregledi so potrebni med črpanjem petroleja, kajti častnik mora preveriti, kako potekajo dela. To je mladi Grk tudi storil, ko pa se je nagnil nad tank št. 6. so ga verjetno hlapovi omamili; spodrsnilo mu je in je padel v rezervoar. V tanku je bilo še 1.000 ton surovega petroleja in nobenega upanja ni bilo. da bi Papatheodoroua rešili. Kljub temu so na kraj nesreče nemudoma prihiteli reševalci Rdečega križa, gasilci in agenti policijskega pristaniškega komisariata, vendar mladenič je utonil v petroleju.
Preostalo je torej le še žalostno delo: truplo je bilo treba potegniti iz tanka. Za -to pa so morali gasilci počakati do zgodniih popoldanskih ur. Osebje naftovoda je v najkrajšem možnem času izpraznilo tank, vendar so zaradi velike količine petroleja to delali do treh popoldne. Nato so z vrvjo snusti-li v globino gasilca, ki je bil o-premeljen s kisikovo masko, ker so hlani surovega petroleja smrtno nevarni. Truolo nesrečnega častnika je privezal na vrv, nakar so ga drugi gasilci izvlekli na palubo. Ce'otna operacija je trajala približno pol ure.
Na kraj nesreče je prišel tudi namestnik državnega tožilca dr. D’Onofrio. ki je izdal dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice v Ul. Pietà, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Mali industrijci pri odborniku Manni
Deželni odbornik za zadružništvo in obrtništvo Mauro je včeraj sprejel predstavnike malih in srednjih industrijcev iz goriške, videmske in pordenonske pokrajine. Predstavniki industrijcev so izročili odborniku spomenico, v kateri predlagajo čimprejšnjo uresničitev deželnega središča za pomoč in razvoj malih industrij CRASPI. Mali in srednji industrijci nadalje zahtevajo primerno prisotnost svojih predstavnikov v raznih odborih, javnih telesih in podobno. Razprava je zajela tudi vprašanje kvalificirane delovne sile, vprašanje državne pomoči, po členu 50 deželnega statuta v zameno za škodo. ki jo v naši deželi povzročajo vojaške služnosti in nekatera druga nereča vorašanja z gospodarskega področja.
DREVI PRI BANIH
Javni sestanek PSI o krajevnih problemih
Sekcija PSI za vzhodni Kras organizira drevi ob 20.30 v prostorih delavnice Andreja Renarja pri Banih javni sestanek, na katerem bodo razpravljali o krajevnih problemih. Sestanka se bodo udeležili podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, pokrajinski odbornik Lucijan Volk. občinski odbornik Dušan Hreščak in člana rajonske konzulte za vzhodni Kras arh. Darij Jagodic in Mirko Križmančič.
POSOJILA ZA JAVNA DELA
Dežela povečala prispevek za obresti
Na zadnji seji deželnega odbora, Id jo je vodil predsednik Comelli, so razpravljali o težavah, v katere so zašle krajevne uprave pri najemanju posojil za razna javna dela po sprejetju najnovejših kreditnih ukrepov na vladni ravni. Krajevne uprave je zlasti prizadel sklep, s katerim je vlada 15. septembra dvignila uradno e-skomptno mero s 4 na 6,5 odst. S tem se je avtomatično in sorazmerno povečalo breme, ki ga predstavljajo za krajevne ustanove obresti na najeta posojila.
Za posojilo 10 milijonov lir so na primer občine doslej vplačevale a-mortizacijsko kvoto (po obrestni meri 8 odst.) v višini 1,018.122 lir, po novem pa je kvota (po obrestni meri 10,50 odst.) narastla na 1,214.932 lir. Deželni odbornik za finance je v tem času nastopil pri bankah in zlasti pri hranilnicah v Furlaniji - Ju'ijski krajini, da bi pristale rta obrestno mero 9,50 odst., pri čemer bi se amortizacijska kvota zmanjšala na 1,134.137 lir.
Mimo tega je odbor sedaj sklenil prenesti na deželo večji del bremena. in sicer tako, da dvigne sedanji prispevek za kritje obresti na posojila krajevnih uprav za izvajanje javnih del z 8 na 9 odst.
Včeraj so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice v Ul. Pietà • Drevi ob IS.30 se bo sestala v J truplo 72-letnega Vitantonia Sibi-Ul. Kolonja 30 rajonska konzulta lia, ki je umrl v svojem stanovanju za Kolonjo in Škorkljo.	> v Ul. Roma 23.