Dopisi in novice. — Iz Idrije. Učitelji logaškega okraja srao imeli letošnjo konferenco 4. maja v Doljnem Logatcu v Dolžanovej hiši. Eazen enega učitelja, kteri je bil zarad posla zaderžan, snio se vdeležili vsi zborovanja. — Predsednik, gosp. okr. šol. nadzornik J. Eppich, je pričel zborovanje ob '/2ll. ure s kratkim pa jedernatim nagovorom na učitelje. — Potem sino zaueli reševati posaraezne točke dnevnega reda. Za svojega namestnika imenuje g. predsednik nadučitelja iz Planine, gosp. J. Benedeka; za zapisnikarja se volita gospodiona D. Lipold in učitelj A. Eibnikar. — Pervi je imel učitelj J. Žirovnik nalog, razpravljati praktično z otroki 148. berilo »Kranjska in sosedne dežele« iz druzega berila na Bauer-jevem zemljevidu. Ta razprava je trajala celo uro. Po dokončanej tej točki smo se zbrali zopet v konferenčnej sobani in začela se je debata o »Žirovnikovej« razpravi, ktere so se vdeležili učitelji: Žvagen, Eibnikar in Benedek. Druga točka dnevnega reda je bila: »Opazke g. okr. šol. nadzornika pri n adzo rovauj i tukajšnih šol«. Tu je g. J. Eppich posebno risanje učiteljem na serce polagal in jim pri poduka tega predmeta priporočal vso pozornost. — Daljno točko sta rešila učitelja: Leop. Božič in G. Grossmaun z nemškim predavanjem: »0 vrednosti, koristi in prisvojitvi ved na ljudskih Solab«. — Za tem sta učitelja J. Benedek in A. Novak rešila vprašanje: »Kteri so vzroki slabe šolske discipline«; pervi slovenski, drugi nemški. — »Kako naj se otrocivljudskib šolah napamet uče«, o tem sta poročala g. Ignacij Božič in gdčn. M. Demšar, oba po nemski. — Zadnjo točko: »0 porabi šolskih knjig glede spisja« sta rešila učiteljica R. Galle po neinški in V. Žvagen slovenski. Po doveršenib točkah je poročal g. Mandeljc kot načelnik o okrajni učiteljski bukvarni. V bukvarnični odbor so bili vlanski udje tudi za to leto voljeni, le na mesto g. .1. Petriča, kteri v jeseni naš okraj zapusti, je stopil g. G. Grossmann. V stalni odbor so bili izvoljeni: Leop. Božič, Benedek, Dermelj in Poženelj. — Učitelj L. Božič je stavil dva nasveta, ktera sta pa že bolj ali manj v šolskej postavi zapopadena. Ob '/„5. uri je bilo zborovanje doveršeno s tem, da smo zapeli cesarsko himno in zaklicali trikrat »živio«. Ob '/26. smo se pri »Mesarju« vsedli k skupnemu obedu, kjer smo bili v občo zadovoljnost z dobro pijačo in okusnimi jedili prav dobro postreženi. Med obedom je vladala vstrajna veselost, ktere smo pri poprejšnih dveh konferencah pogrešali. Veršile so se tu napitnice na g. g.: nadzornika, okr. glavarja, župana Mulaj-a, ktera dva sta nas s svojo navzočnostjo počastila. Gosp. c. kr. okr. glavar nas je tudi za kratek čas s svojim pohodom med zborovanjem počastil in obljubil preskerbeti vsem šolam cesarjevo podobo, ako je še nimajo. Slaval Tine. — Učiteljska sknpščina za Ljubljansko mesto je bila 26. p. m. Navzočnih je bilo s predsednikom vred 35 vdeleževalcev (glavnih učiteljev na c. k. m. in ž. učiteljišču, c. k. učiteljev in učiteljic na m. in ž. vadnici; potem obe mestni šoli in mestna dekliška šola, a samostansko šolo je zastopal katehet Keižič). Taka skupina obravnava le stvaii, ki zadevajo mestne Sole, ker c. k. šole imajo svoje konference same zase, kakor je navadno pri c. k. Solah (učiteljiSčih in vadnicah). Iz tega je tudi očividno, da so c. k. učitelji tukaj v veoini, naj mestne šole stavijo kakoršne koli nasvete, obvelja jim le, ako so c. k. učitelji z njimi iste misli. To se omeni le iz principielnega stališča, faktično pa glasujejo vzlasti glavni učitelji tako, kakor vidijo, da je mestnim učiteljem na korist in ljubav, Ijubijo svobodo, a jo tudi drugim privoščijo, a od ženskega učiteljstva in še od nekaterih drugih na vadnici se ne mora to reči. Predsednik, c. k. šolski nadzornik pl. Gariboldi, ofrvori sejo po 8. uri; v svojega namestnika izvoli ravnatelja na m. in ž. učiteljišču g. Hrovata in v zapisnikarja se volita vsklikoma učitelj Armič (II. m. šole) in učiteljica Šulc (ž. vadnice). Predsednik pove zbranim, kake predloge je stavil vsled nazorovanja p. 1. okrajnemu šolskemu svetu, zarad šolskih klopi na m. dekliški šoli, zastran potrebne šolske naprave i. t. d. Omenivši m. potovalne šole na Mabu, pravi, da bi bilo najbolje, da bi se tam učitelj umestil, ki bi bil v zadnjem plačilnem redu, to ne bi dnsti voč stalo, kakor sedaj nagrada in voznina potovalnim učiteljem. -— Potem prebira šolske razglase in ukaze sebi došle v pret. letu in prestopi k svojim opazkom. — Poglavitno je bilo, ka je on zahteval razdelitev učencev IV. in V. razreda v dvoje skupin, kar mora razvidno biti v zapisniku in pri razdelitvi učne tvarine v tedenski knjigi. Dalje on pravi, da m. dekliška šola ne more izpustnic dajati, ker je nepopolni V. razred, in otroci smejo iz šole ostati le, ko so doveršili vse razrede Ijudske šole. — I. Mestna šola je prenapolnjena, otroci iz Šiške naj se ne jemljejo več v I. razred. Potem v misel vzame še discipline reda in formalnosti po šolah, ktere je nazoroval; zastran poučevanja ostane pri tem, kar je uže večkrat povedal. II. točka. Učit. Raktelj bere osnovo za I. slovensko - nemško slovnico, katero je sestavil na podlagi učnih potov (Lehrgange), ravno kar izišlih. Debata se je sukala o teb točkah: 1. Ali skupščina odobri to osnovo. 2. Kdo bode to izpeljal, rspt. izdelal to osnovo. Prične se o tem debata. Ad 1. Ta osnova se odobri, izdelovanje bode tako krožilo med udeleževalci te konference in se bode konečno odobrilo v konfprenci, katera se ima v to sklicati. Ad 2. Delo prevzame Raktelj, pomagal mu bode Kokalj, učit. tudi na II. mestni šoli. — Sicer zvemo iz te debate, da jo to osnovo pretresovala II. raestna šola in kakor smo slišali je bilo res vse, kar je Raktelj prednašal, modro in premišljeno sestavljeno, zato stavi katebet Keržic, ki je zastopal nunsko samostansko šolo predlog, naj se ob enem, ko se bode predložila I. slovnica tudi predloži načert za II. in III. slovensko-neraško slovnico; gospa Zupančičeva, učiteljica na vadnici, pa stavi predlog, naj se tudi kaka učiteljica prevzame v komisijo za izdelovanje šolskih knjig. — Predlog ta se sprejme po daljšem besedovanju, v kateiem se je povdarjalo, da bi se stvar le zavlekla, ako bi se komisija pomnoževala, saj bode tako vsakerau prilika dana, izraževati se o izdelanem načertu. Ker pa konečno Raktelj sam pravi, da nima nič zoper to, ako je tudi ueiteljica v taki komisiji, izvoli se gdč. Krašner, vodja na mestni dekliški šoli, v to komisijo. — I)o novega leta ima berilo biti gotovo. — Začne se debata o predlogu kateheta Keižica. Pri ti priliki poudarja gospa Moosova, učiteljica na m. dekliški šoli, kakor lani tako tudi letos, svojo terditev, da se otroci nemškega jezlka naj bolje nauče iz nemških beril in vaj po nemških pravilili, tako se, pravi ona, povsod uče tujih jezikov; v III. razredu imamo pri nas (na mpstni dekliški šoli) za poučevanja v nemščini zgol nemško beiilo in slovnico (Heinrichs Lesebuch II. Theil), a tukaj se pa dcbatira v tem, da se ima predložiti z I. nernškoslovensko slovnico vred tudi osnova za II. in III. nemško - slovensko slovnico. Katehet Keržic pravi: V tujih jezicih se podučuje pametno le na podlagi maternega jezika, poglavitna stvar so vaje in prestave, treba je povsod primerjati materinski jezik s tujim .... Močnik pravi: to vprašanje, ali zgol neraške slovnice ali slovensko-nemške po slovenskib krajih za slovenske otroke, katerim je nemžki jezik tuj, ni žo le od danes, marvefi več let so živi razgovori o tem, toda za danes naj se to načelno vprašanje opusti, prilika bode za to, kedar bode I. nemško-slovenska slovnica gotova, in se bode govorilo o načertu za II. in III. nemško-slovonsko slovnico. Predlog kat. Keržica, kar se tiče predlaganja osnove, se ne spvejme. III. Izbera šolskih bukev za prihodnje leto. — Ostane po večem, kakor v preteklem letu, namreč za slovenščino: slov.-nemški abcednik, I. in II. berilo, slov. slovnica in spisje (Praprotnik). Vodja Praprotnik predlaga »Cvetnik. I. del« za V. razrcd. Sprejme se s tcm pristavkom, da se bode moglo dovoljenja prositi, ker knjiga dosihdob ni za ljudske šole dopuščena. Za nemški jezik: I, II. in III. slovensko-nemška slovnica. — Zoper III. slov.-nemško slovnico se čujejo ugovori, da je ni treba, ker so v »Heinrichs Lesebuch II. TheiU ki se rabi v IV. ruzrcdu, nemška pravila. Od druge strani se je pa zopet tordilo, da ima III. slnvnica vflliko vaj, da posebno dobro razpravlja krepke glagole, ki so imeniten del v nemškem jezikoslovji. — Navzočni so bili tukaj dovolj taktni, ter se niso dalje vtikali v stvar, ki zadeva samo mestne deške šole, kjer se ta slovnica rabi, in tako je obveljalo mestnim učiteljem, da bodo smeli v nemščini poučevati po edino pravem potu na podlagi maternega jezika. V nunske šole se itna vpeljati >.Ianežič, slov. - deutsches Sprachbuch«, a treba bode prositi dovoljenja pri šolskili oblasti. Poročilo bukvarničnega odseka. Pervomestnik Kokalj poroča o bukvarnici, ter pravi, da se pridno rabi, našteva darila, katera je dobila knjigarna od raznih dobrotnikov, ter stavi nasvete, kake knjige bi se imele knpiti. Zbor hvalo izrekuje marljivemu gospodu in v bukvarničnem odseku ostanejo dosedanji udje: Belar, Raktelj, Praprotnik, Visiak in pervomestnik Kokalj. V stalnem odboru ostanejo tudi dosedanji udje: Linhart, Praprotnik, Raktelj in Tomšič. Samostalni predlogi. Vodja Belar predlaga premembe rubrik za vpisovanje v tedensko knjigo. Sprejeto. Drugi predlog ravno tega gospoda, naj se v tedenskili knjigab vse enako vpisuje, tedaj, da bi vstrični razredi ob enem in istem času ravno tisto berilo jemali, ravno na tisti strani brali i. t. d. — ni bil sprejet. Katerim učencem mestnih sol naj se dajo odpustnice, in kacega ravnila se je tukaj deržati, vpraša poslednjič učitelj Razinger, zastopovalec učiteljstva v mestnem šolskem svetu. Glavna misel je bila menda ta, učenci ne smejo pred 14. letom iz Sole ostajati, rspt. odpustnic dobivati, ako se pa niso vseh predmetov ljudske šole naučili, naj pa hodijo toliko časa, da zadoste tirjatvain šolske postave, do 14. lcta imajo pa otroci boditi v šolo poglavitno iz tega vzroka, da se tudi realij, v katerili se podučuje v višjih razredih, nauče, kakor tirja sedanji čas. 0 tem »vprašanji« vname se živahna debata. Katehet Keržic je za volnejše razlaganje postave, vsi otroci se ne morejo tega naučiti, kar se suie tirjati od njib po šolskih postavah, saj tudi šolska postava olajšuje otrokom šolsko dolžnost . . . Ravnatelj Hrovat je tudi te misli, da se v spodnjih razredih otroci tudi v realijah podučujejo, tako poueevanje se leto za lctoin razširja, a začenja se vže v spodnjih razredih. Nadzornik tenui deloma ugovarja, dalje puudarja, da se otrooi o vstavi podučujejo še le v višjih razredib, a to vedeti, potrebno je vsakemu deržavljanu. Učit. Močnik *c strinja s Keržicoin, ter naravnost pravi, da je marsikateremu nemogoče, naučiti se vscga tega, kar se zahteva po šolskih postavah. Naj več otrok ostane v 2. in 3. razredu, vzroki so različni: revščina, nevednost, samopašnost starižev ali otrok, taki zapuščeni otroci ne bodo nikdar dospeli do 4. ali 5, razreda, ko bi še dalje kot 8 lct v šolo hodili, taki učenci so součencem in učeniku velika težava, šolske oblasti jih v šolo silijo, pridejo v sredi leta za 2 ali 3 tedne. Izostanejo potem iz šole, in stvar se potem zopet iz novo začenja. — Učitelj rad ali nerad mora sprejemati, izkazovati, zapisovati, naznanjevati take otroke. — Pa tudi iz obče deržavljanskega stališča se da postava meče razlagati. — V novejših časili tudi slavna vlada prijcnjuje z ostrostjo, toliko bolj smemo učitelji biti za zlajšave Učenci mestnib Ijudskih šol večinotna niso učenci po poklicu (Berufsschulor), oni hodijo v šolo, da se nauče najpotrebnejših ved za življenje, in potem si bodo pa kruh služili z delom, kar šola pripravlja, to pa življenje nadaljuje. Stvar pride na glasovanje, in razen enega so bili vsi za olajšave pri šolski postavi, t. j. otrokom, od katerih ni pričakovati, da bi so kaj prida nuučili iz tega ali unega vzroka, ali kateri zavoljo revščine in pomankanja ne morejo v šolo hoditi in se skažejo, da so pri rokodeljstvu, ne silijo se dalje v vsakdanjo šolo, a vendar so obvezani, hoditi v obertnijsko piipravljavnico za rokodelčice, kakor je bilo dosihinal na- vadno v Ljubljani. — Ravnatelj Hrovat se zahvaljuje predsedniku za modro postopanje pri konferenci in zakličavši trikrat »slava (hoch) svitlemu cesarju« se konča zbor ob 11Y2 uri. — Učiteljska skupščina za Kočevje bodo letos 23. julija v Ribnici. Točke so: 1. Ženska ročna dela na kmečkih šolah, zapreke, ki se poučevanji stavijo, sredstva in pota, po katerih se odpravljajo (gospdč. Antonija Junis iz Lašic). 2. Otroci v tem okraju (morda tudi drugej ni bolje) igrajo za peresa in za drugo — tedaj iz dobička — pri tem se navadijo radi drugačnih iger, kako bi se to dalo odpraviti, ali oberniti tako, da bi ne bilo več škodljivo (g. Jožef Kragl iz Kočevja). 3. Čemu naj se učitelj peča za razmere v svojem kraju, kakšno korist ima od tega, ako jih pozna (g. Štefan Tomšič iz Sodražice). — Okrajna učit. skupščina za Kranj bode letos 23. t. m. vKranji. — Zborovalo se bodo v mesliii hiši (na rotovžu) začetek ob 972 uri. Program je: 1. Otvori se skupščina. 2. Volita se dva zapisnikarja. 3. Govori pervosednika. 4. Poročevan.ja, in sicer: a) S čim si učitelj opomore? (poroč. J. Dolinar). b) Kaj zahteva umovska (racionalna) metoda od dobrih predpisov (poroč. J. Cetel). c) S čim se spomin uterjuje (poroč. K. Bernard). d) Pouk v številjenji v ljudski šoli (poroč. A. Kmet). e) Kako more učitelj pri vsakem poučevanji skerbeti tudi za odgojo? (poroč. L. Knific). 5. Poročilo bukvarničnega odseka in volitev. 6. Volitev stalnega odbora. 7. Nasveti. »Schlztg.c — Vdovsko Utiteljsko društvo je zborovalo 3. t. m. Navzočih je bilo s predsednikom \red 8 odbornikov. — Tajnik poroča v društvenem delovanji. Pristopil ni nikdo; umerl je g. Jerom, učitelj od sv. Križa pri Kostanjevici, zapustivši vdovo s troje sirot. — A ranjki še 1 leto ni bil pri diuštvu, in vdova ne more drugega dobiti, kakor vplačani znesek, dosihmal ga še ni tirjala. Umerla je tudi vdova nadučitelja, društvu odpade izplačevanje pokojnine. — Dalje poroča, da nekateri plačujejo po obrokih, nekdo prosi odloga ter obeta, v kratkem času poravnati svoj dolg, nekaj jih je pa več let na dolgu, ter se ne brigajo dalje za društvo. Sklep: Tajniku se naroča, naj še enkrat povabi dolžnike na vplačevanje, kdor pa do občnega zbora ne plača, zbriše se iz društva (ime se nima več tiskati v imeniku udov). Blagajnik oziroma predsednik poroča, kako gospodari z denarji, ki ostajejo od obrest. — Odbor prizna njegovo delavnost, ter je odobri, nekateri odborniki mislijo, naj bi se sreči vrata odperla, in nakupile zaveznice z dobitkami. Nato pravi predsednik: nekaj takih užeimamo, a pomisliti je treba, da so take zaveznice drage, ako se zadene najniža srečka, se še trošek za nakupovanje ne plača, za dobitke pa namest gotovega denarja pošljejo zopet druge zaveznice i. t. d. Navzočni izrekujejo predsedniku hvaležno priznanje, ter ga prosijo, naj le nakupi nekaj manjših lozov, morda bode sreča društvu mila. Občni zbor bode drugo polovico septembra, za sedaj se določi četertek 25. septembra. Omeniti gre tukaj, da se je društveno predsedništvo 24. aprila t. 1. poklonilo slavnemu deželnemu predsedniku, ter izrazilo svojo udanost svitlemu cesarju o priliki Njegove sreberne poroke. Slavno deželno predsedništvo je potem društvu, enako drugim korporacijam, poslalo zahvalnico, ki se v pismih shranuje. S tem je bil dnevni red izveržen. — f Dne 30. junija je umerl g. Janez Uršič, učitelj v Tunjicah pri Kamniku. Bolehal je rajni že dve leti, a zdaj ga je umoril rak v želodcu. Pa če je bil prav bolehen, vendar kolikur je bilo mogoče, je še podučeval meseca majnika. Učiteljaril je rajni od leta 1857 in sicer 3 leta v Kranjski gori, 3 leta v Dolu (Lustthal), 13 let v Zg. Tuhinju in 3. leto že tudi v Tunjicah. Pogreb je bil 2. julija prav slovesen. Pogreba se je vdeležilo pet učiteljev iz reda sv. Frančiška Kameniške deške šole, sedem svetovnib učiteljev in tri učiteljice iz bližnih krajev, kakor tudi g. župnik iz Tuhinja in g. kaplan Brence iz Kamenika. Pogreb je vodil prečastiti gospod kameniški gvardijan P. Ehrenfried, kteremu so služili vsi drugi štirje učitelji Kameniške deške šole, domači g. župnik in tuhinjski, ter g. kaplan Brence. Pred šolo, kakor tudi v cerkvi pri sveti maši in na grobu so peli učitelji, kterim se je tudi pridružil g. J. Potočnik, urar iz K., ki izverstno poje bas. Po pogrebu, kteri je trajal od 10.—12. ure dopolne, smo se podali vsi k g. župniku, ki nas je prav dobro pogostil, ter se smo razgovarjali prav po bratovsko med sabo, ranjcemu pa želeli večni mir in pokoj! — Iz Hostanjevice, 9. julija. Na prošnjo vdove, našega pokojnega kolega Jeroma, izrekam onim g. g. uoiteljem in gospodičnam učiteljicam, kteri so ji pretečeni in tekoči mesec tako blagodušno na pomoč prišli, najtoplejšo zahvalo. Ker se ne ve, kdaj bo reva kako gotovo podporo dobila, naj bo vsem dosedanjim dobrotnikom še na dalje priporočena. Če tudi posamezen malo pomore, nji se vender toliko nabere, da zamore sebe in siroti preskerbeti. Ne zapustimo je torej, dokler ne dobi stalne pomoči od slavnega deželnega šolskega sveta. To je kolegialnost, ki ni samo v besedah. L. Abram. — Iz jLjubljane. Zrelostni izpiti so bili na c. k. možkem učiteljišču 27. in 28. p. m. Podvrgli so se tej skušnji vsi ljubljanski četrtoletniki in 4 vnanji, izmed kterih so pa trije odstopili. Maturo so naredili vsi Cetrtoletniki, in sicer g. g.: Janez Bantan, Janez Bartl, Jakob Dimnik, Robert Erblich, Janez Janežič, Janez Kosch, Avgust Kleč, Alojzij Lavrenčič, Josip Pintar, Franc Trost, Janez Wresitz in Josip Žirovnik. Razun enega so napravili zrelostni izpit vsi za slovensko - nemške šole. Na ž. učiteljišču so bili zrelostni izpiti 30. junija in 1., 2., 3. julija. — Za izpit se je bilo oglasilo 31 kandidatinj. Odstopila je: 1; 26 jih je naredilo izpit med teni z odliko 3 (gdč. Kobilica, baronica Rechbach in Šusteršič), 2 ste bili reprobirani za 1 leto, a 2 za dva meseca. — Volitvene zniage, Pri volitvi v deržavni zbor so na Kranjskem Slovenci zmagali po kmetili, po tergih in mestih, tudi v velikem posestvu niso bili izvoljeni hudi nasprotniki. — No, kaj zato! Zmage se vsak veseli, kri ni voda. A nespametno je, nasprotnika, ki se umikuje zaničevati in psovati. Nemec sicer pravi: »Wer den Schaden bat, braucht fiir den Spott nicht zu sorgen«. A kristjan ne zaničuje ueprijatelja, kedar ga zmaga, marveč on se živo spominja: Kar nočeš, da bi tebi drugi storili, tudi ti njim ne stori. —