Zbornik gozdarstva in lesarstva 77, s. 5 - 42 GDK: 114+116:148.2 Tetrao urogallus L.:(497.12)(046) Prispelo / Recived: 18. 05. 2005 Izvirni znanstveni lanek Sprejeto / Accepted: 12. 10. 2005 Original scientific paper OHRANJENOST GOZDNIH TAL IN VEGETACIJE V HABITATU DIVJEGA PETELINA V VZHODNIH KARAVANKAH IN VZHODNIH KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALPAH Lado KUTNAR1, Mihej URBANI2, Miran AS3 Izvleek V študiji smo preuevali talne in vegetacijske razmere na devetih reprezentativnih ploskvah v habitatu divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v visokogorju vzhodnih Karavank in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp. Raziskave so potekale na ploskvah v razlinih gozdovih na rastiših divjega petelina, ki so bile sistematino izbrane glede na geološko podlago, ekspozicijo in stopnjo ohranjenosti gozdov. V drugotnih smrekovjih, ki so nastali na zarašenih pašnikih in porašajo distrina rjava tla na andezitnih grohih in na gnajsih, smo v primerjavi talnih lastnosti z dobro ohranjenim bukovimi gozdovi na podobnih rastiših zasledili znake degradacijskih procesov. V gozdovih na apnencih in dolomitih je bila rastlinska vrstna pestrost mnogo veja kot v gozdovih na nekarbonatnih kamninah. Floristina sestava in struktura vegetacije sta jasno nakazala stopnjo ohranjenosti oz. spremenjenosti gozdov tako na karbonatni kot tudi nekarbonatni matini podlagi. Kljune besede: karbonatne in nekarbonatne kamnine, drugotni gozd, lastnosti tal, vegetacija, divji petelin, visokogorski gozd, Slovenija PRESERVATION OF FOREST SOIL AND VEGETATION IN THE CAPERCAILLIE (Tetrao urogallus L.) HABITAT WITHIN THE EASTERN KARAVANKE RANGE AND THE EASTERN KAMNIK-SAVINJA ALPS IN SLOVENIA Abstract In the high-montane zone of the eastern Karavanke range and the eastern Kamnik-Savinja Alps of Slovenia, the soil and vegetation conditions on nine representative plots in the Capercaillie (Tetrao urogallus L.) habitat were studied. The research was carried out on plots in different forest types within the Capercaillie leks, selected with regard to the different bedrock, exposure and level of forest degradation. By contrast to the well preserved beech forest, degradation processes in dystric soil on andesite tuff and gneiss of secondary spruce forest in the abandoned pastures were detected. In the forests on limestone and dolomite, the plant species diversity is much higher than in the forests on non-carbonate bedrock. On carbonate and non-carbonate bedrock, too, the level of preservation of forests (secondary forest in pastures vs. co-natural forests on permanent forest land) is significantly reflected in the floristic composition and vegetation structure. Key words: carbonate and non-carbonate bedrock, secondary forest, soil cha- racteristics, vegetation, Tetrao urogallus L., high-montane forest, Slovenia 1 dr. L. K, Gozdarski inštitut Slovenije, Vena pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 2 M. U., univ. dipl. ing. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vena pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 3 mag. M. ., Gozdarski inštitut Slovenije, Vena pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 6 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 VSEBINA CONTENTS 1 UVOD .................................................................................................. 7 INTRODUCTION 2 OPIS RAZISKOVANIH OBJEKTOV............................................. 7 DESCRIPTION OFRESEARCH PLOTS 3 METODE DELA .............................................................................. 11 METHODS 4 REZULTATI IN RAZPRAVA........................................................ 14 RESULTS AND DISCUSSION 5 ZAKLJUKI .................................................................................... 28 CONCLUSIONS 6 POVZETEK...................................................................................... 29 SUMMARY 7 ZAHVALA ........................................................................................ 32 ACKNOWLEDGMENT 8 VIRI ................................................................................................... 32 REFERENCES 7 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … 1 UVOD INTRODUCTION V raziskavi so obravnavana gozdna tla in vegetacija v reprezentativnih gozdnih sestojih na rastiših divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v jugovzhodnih Alpah v severni Sloveniji. Raziskave pretekle rabe tal in razvoja gozdov so pokazale, da so na tem obmoju v zadnjih 220 letih nastale velike spremembe. Gozdnatost se je od druge polovice 18. stoletja (stanje iz let 1784-1787) do konca 20. stoletja bistveno spremenila, poveala se je kar za 53 % obmoja. Zaradi opušanja in zarašanja višinskih pašnikov se je gozdna površina poveala na 80 % (AS 1996, 2001, AS / ADAMI 1998). Zarašanje in spreminjanje gozdov je bilo v Alpah intenzivno predvsem zaradi pospeševanja smreke v 19. stoletju (MLINŠEK 1954, WRABER 1959, MEDVED 1967, VALENI 1970, ŽUMER 1976, AS 1979, 1988, 2001, JOHANN 1998). Do danes so se razvili drugotni gozdovi smreke ali macesna s smreko, med njimi pa so še ohranjene zaplate nekdanjih mešanih bukovih gozdov s primesjo jelke in smreke (AS 1996, 2001). Raziskave aktivnosti sub-populacij divjega petelina v tem gorskem gozdnem prostoru so pokazale, da je razporeditev rastiš divjega petelina izrazito vezana na odrasle gozdove, ki se pojavljajo na trajnih gozdnih površinah (AS 1996, AS /ADAMI 1998). Namen raziskave, je bila analiza talnih in vegetacijskih razmer na izbranih ploskvah v habitatu divjega petelina v vzhodnih Karavankah in v vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah. Z raziskavo na izbranih reprezentativnih rastiših divjega petelina smo poskušali analizirati stopnjo ohranjenosti oziroma spremenjenosti gozdnih tal in sestave vegetacije ter ugotoviti primernost obravnavanih gozdov (prehrana, kritje) za življenje divjega petelina. 2 OPIS RAZISKOVANIH OBJEKTOV DESCRIPTION OF RESEARCH PLOTS Raziskovano obmoje leži v alpskem fitogeografskem obmoju (WRABER 1960), v vzhodnih Karavankah (Peca /2126 m/, Olševa /1929 m/) in vzhodnih Kamniško- Savinjskih Alpah (Smrekovec /1684 m/, Bela pe /1549 m). Raziskovano obmoje predstavlja alpski visokogorski višinski pas (ROBI 1998) v obmoju jedra stabilnega 8 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 habitata divjega petelina v Sloveniji (AS 1996, 1999). Na vseh izbranih rastiših divjega petelina v raziskovanem obmoju so habitatno primerni odrasli in stari gozdovi (WEGGE 1985, ROLSTAD / WEGGE 1987, 1989, ADAMI 1987, AS 1996, ŽNIDARŠI / AS 1999, STORCH 1994, 1999), ki ležijo v optimumu habitata pri okoli 1400 m nadmorske višine (AS 1999). Na reprezentativnih rastiših divjega petelina v raziskovanem obmoju je bilo na osnovi predhodnih raziskav v prvi fazi izbranih 81 raziskovanih objektov (AS 1982a, 1982b, 1988, 1996, ADAMI 1986, AS / ADAMI 1998). Med njimi je bilo glede na ekološke spremenljivke (geološka podlaga: karbonatna - nekarbonatna, ekspozicijska orientiranost: osojna - prisojna) ter glede na zgodovino rabe tal in razvoj gozdov (trajen gozd - gozd na zarašenem pašniku) na sistematien nain izbranih (AS 2000) devet ploskev (slika 1). Prostorska in ekološka oznaka ploskev (preglednica 1) ter fitocenološka opredelitev (preglednica 2) nakazujeta razmeroma širok razpon izbranih gozdnih sestojev v habitatu divjega petelina na tem obmoju. Raziskovana ploskev Sleme je bila izbrana na metamorfni kamnini (gnajsu) na Smrekovškem pogorju, tri ploskve ležijo na vulkanskem tufu (andezitni groh) na Smrekovškem pogorju, dve ploskvi na dolomitnih pobojih Pece, ena na apnencih Olševe v Karavankah, dve ploskvi pa na apnenasti Beli pei v Savinjskih Alpah (slika 1). Matine podlage na rastiših divjega petelina so bile doloene na terenu in preverjene na geološki karti (MIO 1980). 9 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Legenda/Legend: 1 - Podrta bajta, 2 - Sleme, 3 - Kolarica, 4 - Ramšak, 5 - Javorje-Peca, 6 - Najbrževo, 7 - Bela pe-sever/north, 8 - Olševa, 9 - Bela pe-jug/south Slika 1: Položaj raziskovanih ploskev (objektov) na izbranih rastiših divjega petelina (povzeto po AS 2000) Figure 1: Position of research plots on the selected Capercaillie leks (according to AS 2000) Preglednica 1: Prostorska in ekološka opredelitev raziskovanih ploskev na izbranih rastiših divjega petelina (Tetrao urogallus L.) Table 1: Geographical and ecological characterisation of research plots on the selected Capercaillie leks zap. št. No. of plot ime ploskve plot name nadmorska višina (m) height above sea level (m) geološka podlaga bedrock ekspozicija exposition izvor gozda origin of forest 1 Podrta bajta 1350 andezitni groh osojna trajen gozd 2 Sleme 1100 gnajs osojna zarašen pašnik 3 Kolarica 1480 andezitni groh prisojna trajen gozd 4 Ramšak 1350 andezitni groh prisojna zarašen pašnik 5 Javorje - Peca 1320 dolomit prisojna trajen gozd 6 Najbrževo 1400 dolomit prisojna zarašen pašnik 7 Bela pe-sever 1410 apnenec osojna trajen gozd 8 Olševa 1400 apnenec osojna zarašen pašnik 9 Bela pe-jug 1420 apnenec prisojna trajen gozd 10 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Preglednica 2: Fitocenološka opredelitev raziskovanih ploskev na izbranih rastiših divjega petelina (imena povzeta po ROBI / ACCETTO 1999) Table 2: Phytosociological characterisation of research plots on the selected Capercaillie leks (names according to ROBI / ACCETTO 1999) Ime ploskve Name of plot Slovensko ime združbe Slovenian name of plant association Latinsko ime združbe Latin (scientific) name of plant association Podrta bajta (visokogorski) zmerno acidofilni bukov gozd, geografska varianta s trilistno penušo Luzulo-Fagetum Meusel 1937 var. geogr. Cardamine trifolia (Marinek 1983) Marinek & Zupani 1995 (staro ime Polygonato verticillati-Luzulo- Fagetum s. lat. posebej louje visokogorske od drugih zmerno acidofilnih bukovih gozdov) Sleme drugotni smrekov gozd z vijugasto masnico, geografska varianta s svinjsko laknico Avenello flexuosae-Piceetum M. Wraber ex Hada et al. 1969 corr. Zupani 1999 var. geogr. Aposeris foetida Zupani 1999 Kolarica (visokogorski) zmerno acidofilni bukov gozd, geografska varianta s trilistno penušo Luzulo-Fagetum Meusel 1937 var. geogr. Cardamine trifolia (Marinek 1983) Marinek & Zupani 1995 (staro ime: Polygonato verticillati-Luzulo- Fagetum s. lat.). Ramšak drugotni smrekov gozd z vijugasto masnico, geografska varianta s svinjsko laknico Avenello flexuosae-Piceetum M. Wraber ex Hada et al. 1969 corr. Zupani 1999 var. geogr. Aposeris foetida Zupani 1999 Javorje - Peca (alpski) bukov gozd s trilistno vetrnico, geografska varianta s rnim telohom Anemone trifoliae-Fagetum Tregubov 1962 var. geogr. Helleborus niger subsp. niger Marinek, Poldini & Zupani 1989 Najbrževo drugotni smrekovi gozdov s svinjsko laknico, geografska varianta s rnim telohom Aposeri-Piceetum Zupani (1978) 1999 var. geogr. Helleborus niger subsp. niger Zupani (1995) 1999 Bela pe-sever (predalpski visokogorski) bukov gozd s platanolistno zlatico, geografska varianta z navadnim jetrnikom Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinek et al. 1993 var. geogr. Hepatica nobilis Marinek 1993 (sin.: Adenostylo glabrae- Fagetum prealpinum Smole 1971) Olševa drugotni smrekovi gozd s svinjsko laknico, geografska varianta s rnim telohom Aposeri-Piceetum Zupani (1978) 1999 var. geogr. Helleborus niger subsp. niger Zupani (1995) 1999 Bela pe-jug (predalpski visokogorski) bukov gozd s platanolistno zlatico, geografska varianta z navadnim jetrnikom Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinek et al. 1993 var. geogr. Hepatica nobilis Marinek 1993 (sin.: Adenostylo glabrae- Fagetum prealpinum Smole 1971) 11 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … 3 METODE DELA METHODS 3.1 ANALIZE TAL SOIL ANALYSIS Jeseni leta 1999 in 2000 smo s pedološko sondo preiskali talne razmere na devetih raziskovanih ploskvah, izbranih v obmojih rastiš divjih petelinov. V bližini središa vsakega preiskanega rastiša smo izkopali reprezentanni talni profil, opisali njegove morfološke lastnosti ter iz njegovih horizontov in podhorizontov odvzeli talne vzorce za laboratorijske analize keminih in fizikalnih parametrov tal. V pedološkem laboratoriju Gozdarskega inštituta Slovenije smo združene vzorce tal posušili na zraku, jim odstranili korenine, jih zmleli in presejali skozi 0,2 mm sito. V vzorcih smo ugotovili naslednje lastnosti: - vrednosti pH v deionizirani vodi (H2O) in v kalcijevem kloridu (0,01 M raztopina CaCl2) elektrometrino, s stekleno elektrodo; - vsebnosti celokupnega dušika (Ntot) po modificirani Kjeldahlovi metodi z aparaturo Gerhardt; - vsebnosti celokupnega ogljika (Ctot) s suhim sežigom z aparaturo Charmomath - ADG 8; - vsebnosti karbonata (CaCO3) s Scheiblerjevim kalcimetrom; - vsebnosti rastlinam dostopnih kalijevih (AL-K2O), fosforjevih (AL-P2O5) spojin in magnezija (AL-Mg) v talnih vzorcih, doloene so po metodi AL; - vsebnosti izmenljivih kalcijevih, magnezijevih, kalijevih, aluminijevih, železovih in manganovih kationov (Ca2+, Mg2+, K+, Al3+, Fe3+, Mn2+) z atomsko absorpcijsko spektroskopijo po ekstrakciji talnih vzorcev z 0,1 M BaCl2. Izmenljivega natrija nismo ugotavljali. Koncentracijo izmenljivega H+ ugotovimo iz pH vrednosti ekstrakta vzorca z 0,1 M BaCl2; - sestave tal po velikosti delcev. Vzorci so bili pripravljeni z natrijevim pirofosfatom in analizirani s pipetiranjem po Kohnu. Teksturni razredi so bili doloeni z ameriškim teksturnim trikotnikom in poimenovani po navodilih v Ur. l. SRS 36/1984. Po teh navodilih smo tudi oznaevali genetske talne plasti, opisovali oblike organske snovi, strukturo in konsistenco tal, vrednotili reakcije tal in lastnosti drugih parametrov; - barve talnih plasti smo ugotavljali z Munsellovim barvnim atlasom. 12 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Raunsko smo ugotovili še: - vsebnosti organskega ogljika (Corg = Ctot - Cmineralni = Ctot - (CaCO3 x 0.12)); - koliine organske snovi (org. snov = Corg x 1,724); - razmerja med organskim ogljikom in celokupnim dušikom (C/N); - vsote izmenljivih bazinih kationov (S_B = vsota Ca2+ + Mg2+ + K); - vsote izmenljivih kislih kationov (S_A = vsota Al3+ + Fe3+ + Mn2+); - vrednosti kationske izmenjalne kapacitete (KIK = vsota vseh izmenljivih kationov), - stopnje nasienosti tal z izmenljivimi bazami (V = (S_B/KIK) x 100%); 3.2 POPIS IN ANALIZA VEGETACIJE VEGETATION SURVEY AND ANALYSIS Vegetacijsko sliko raziskovanih ploskev na izbranih rastiših divjega petelina smo dobili na osnovi dveh ali treh ponovitev fitocenoloških popisov. Popis vegetacije smo opravili spomladi, sredi poletja in v jesenskem asu leta 2003. Na razmeroma homogenih raziskovanih ploskvah s površino 400 m2 smo popisali vrstno sestavo in ocenili stopnjo zastiranja posameznih vertikalnih plasti vegetacije (drevesna, grmovna, zelišna in mahovna). Vrstno sestavo in oceno stopnje zastiranja posamezne vrste smo ugotavljali loeno po 7 vertikalnih plasteh: mahovna (M), spodnja zelišna (Z2) in zgornja zelišna (Z1), spodnja grmovna (G2) in zgornja grmovna (G1), spodnja drevesna (D2) in zgornja drevesna (D1). Vertikalne plasti smo opredelili po naslednjih kriterijih: - V mahovno plast (M) smo uvrstili samo mahovne vrste. - V spodnjo zelišno plast (Z2) smo uvrstili vrste z višino osebkov do 30 centimetrov. - V zgornjo zelišno plast (Z1) smo uvrstili vrste, katerih osebki dosegajo višino od 30 do 50 centimetrov. - Osebke rastlinskih vrst, ki so med 50 in 100 centimetri, smo zajeli v spodnji grmovni plasti (G2). - Tiste osebke, ki presegajo višino 100 centimetrov in še ne dosegajo višine 5 metrov ali prsnega premera 10 centimetrov, smo uvrstili v zgornjo grmovno plast (G1). - Grmovne ali drevesne vrste, ki presegajo eno ali drugo omejitev, smo uvrstili v spodnjo drevesno plast (D2). V to plast uvršamo osebke, ki še niso dosegle t. i. strehe sestoja in so podstojni. 13 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … - V zgornjo drevesno plast (D1) smo uvrstili drevesa, ki oblikujejo streho sestoja (sorasla in nadrasla drevesa). Razmejitev med spodnjo in zgornjo drevesno plastjo je relativna, odvisna od rastišnih razmer in tipa gozda. Oceno zastiranja (pokrovnost) vrst smo izdelali po standardni srednjeevropski metodi (BRAUN-BLANQUET 1964). Za nadaljnje analize smo skalo modificirali po van der MAAREL-u (1979). Pri doloanju praprotnic in semenk smo uporabili predvsem rastlinski klju Mala flora Slovenije (MARTINI et al. 1999), poleg tega pa razline druge rastlinske kljue in pregledna dela (HESS / LANDOLT / HIRZEL 1976, 1977, 1980, FITTER / FITTER / FARRER 1984, PHILLIPS 1985, LANDOLT / URBANSKA 1989, ROSE 1989, ADLER / OSWALD / FISCHER 1994, TRPIN / VREŠ 1995, LAUBER / WAGNER 1996). Za doloanje listnatih mahov smo uporabili predvsem klju po NYHOLM (1986, 1989, 1993, 1998). Kot nomenklaturni vir smo uporabil seznam mahov v Sloveniji (MARTINI 2003). Za doloanje jetrnjakov in rogovnjakov smo uporabili klju po SCHUMACKER in VÁA (2000). Mahove je doloil prof. dr. Andrej Martini. Za analizo biotske pestrosti po ploskvah smo poleg enostavnega ugotavljanja števila (bogastva) vrst uporabili tudi Shannonov indeks pestrosti H' (SHANNON / WEAVER 1949) iz paketa PC-ORD (McCUNE / MEFFORD 1999). Izraun indeksa poteka po naslednji formuli: H' = - i S = 1 (pi ln (pi)) …(1) kjer je: H'...Shannonov indeks pestrosti; pi....relativni delež i - te vrste; Σ...vsota izraunov za vse obstojee (S) vrste na posamezni ploskvi. S pomojo programskega raunalniškega paketa PC-ORD (McCUNE / MEFFORD 1999) smo z ordinacijo DCA (Detrended Correspondence Analysis) nakazali skupine podobnih ploskev na osnovi floristine sestave, stopnje zastiranja posameznih vrst in vertikalne lenitve vegetacije (struktura). 14 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 4 REZULTATI IN RAZPRAVA RESULTS AND DISCUSSION 4.1 LASTNOSTI TAL SOIL CHARACTERISTICS Na osnovi podobnih talnih razmer lahko obravnavane raziskovane ploskve razdelimo v tri skupine: - rastiša z dobro razvitimi (distrinimi rjavimi) tlemi na nekarbonatnih matinih podlagah; - rastiša z nerazvitimi in slabo razvitimi tlemi (kamniša, rendzine) na apnencih in dolomitih; - rastiša z dobro razvitimi tlemi (rjave rendzine, rjava pokarbonatna tla) na apnencih in dolomitih. V prvo skupino so uvršene štiri raziskovane ploskve (Podrta bajta, Sleme, Kolarica, Ramšak) s srednje globokimi do zelo globokimi distrinimi rjavimi tlemi (oz. distrinimi kambisoli), ki so se razvila na nekarbonatni matini podlagi (andezitnem grohu, gnajsu). Ta tla imajo v zgornjem delu zelo kislo in v spodnjem delu srednje kislo reakcijo, e upoštevamo razrede talnih reakcij v pravilniku za ocenjevanje tal (Pravilnik za ... 1984). Zanje so znailne zelo nizke stopnje nasienosti z bazinimi kationi, v kationskih izmenjavah imajo najveje deleže aluminijevi ioni. Kljub temu so zaradi velike globine tal in ugodnih vlažnostnih razmer za gozdno drevje razmeroma dobro rodovitne. Reprezentanna talna profila, izkopana na ploskvah Sleme in Ramšak v drugotnih smrekovih gozdovih, imata v primerjavi z reprezentannima talnima profiloma ploskev Podrta bajta in Kolarica, ki sta izkopana v pretežno ohranjenih bukovjih, primerljive plasti organskega horizonta O praviloma bolj kisle in s širšimi (vejimi) C/N razmerji. Te razlike pripisujemo predvsem težji razgradljivosti smrekovega opada od bukovega. Poleg tega sta humusna horizonta A plitvejša (15 do 23 cm proti 30 do 35 cm), z rastlinam dostopnimi K, P in Mg hranili praviloma slabše oskrbljena in z izmenljivimi bazami slabše nasiena (preglednice 4, 5, 6, 7). Podobne degradacijske procese v smrekovih nasadih na bukovih rastiših z distrinim rjavimi tlemi na tonalitih in pešenjakih so že ugotovili as (1976, 1979), Sušin in Kalan (1983) ter drugi. 15 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … V drugo skupino so uvršene tri raziskovane ploskve (Najbrževo, Javorje, Olševa), ki ležijo na kompaktni do razdrobljeni karbonatni (dolomitni, apnenasti) matini podlagi, na kateri se pretežno prhninaste rendzine prepletajo z zelo plitvimi, nerazvitimi organogenimi tlemi (kamniši oz. litosoli). Za obravnavane prhninaste rendzine je znailno, da imajo površinske organske plasti srednje do slabo kisle reakcije, spodnja humusnoakumulativna plast pa je mono skeletna, slabo kisla do alkalna, karbonatna in visoko nasiena z izmenljivimi bazinimi kationi. V kationskih izmenjavah imajo najveje deleže kalcijevi ioni. Zaradi svoje slabše razvitosti in skeletnosti vsebujejo tla teh rastiš razmeroma malo rastlinskih hranil, so slabše biološko aktivna, slabo vododržna in slabše rodovitnosti. Reprezentanni talni profil ploskve Najbrževo (prhninasta rendzina na dolomitu v drugotnem smrekovju) ima v primerjavi z reprezentannim talnim profilom ploskve Javorje (prhninasta rendzina na dolomitu v ohranjenem bukovju) plasti organskega horizonta O tanjše in bolj kisle, humusni horizont A pa globlji, nekoliko manj alkalen in manj karbonaten, z rastlinam dostopnim Mg opazno manj bogato oskrbljen, toda s podobno visoko kationsko izmenjalno kapaciteto in zelo visoko stopnjo nasienosti z izmenljivimi bazami. V tretjo skupino sta uvršeni raziskovani ploskvi na Beli pei. Obe sta osnovani v ohranjenem bukovju. Tu so se na apnenasti matini podlagi razvila rjava pokarbonatna tla, ki tu in tam prehajajo v rjavo rendzino. Obravnavana rjava (kambina) pokarbonatna tla so tipina do humozna, srednje skeletna. Njihove organske in humusno akumulacijske plasti imajo srednje do slabo kisle reakcije, spodnje mineralne (oz. kambine) plasti pa so slabo kisle do alkalne. So zelo visoko nasiena z izmenljivimi bazinimi kationi. V kationskih izmenjavah imajo dale najveje deleže kalcijevi ioni. Tla na teh rastiših so biološko zelo aktivna, imajo ugoden vodni režim in so zelo rodovitna. Objekt Bela pe-sever je v primerjavi s ploskvijo Bela pe-jug veliko bolj skalnat, bolj strm in osojne lege. Njegov reprezentanni talni profil ima v primerjavi s profilom iz prisojne lege debelejše in bolj kisle organske podhorizonte, toda precej plitvejši (8 do 10 cm proti 25 do 30 cm) in bolj kisel humusni horizont A ter manj alkalen in manj karbonaten, toda bolj glinast kambini horizont (B)rz, z višjo kationsko izmenjalno kapaciteto, vendar s podobno zelo visoko stopnjo nasienosti z izmenljivimi bazami. 16 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Preglednica 3: Talni tipi in druge pedosistematske znailnosti tal reprezentannih talnih profilov raziskovanih ploskev Table 3: Soil types and other pedosystematic characteristics of representative soil profiles on research plots Ime ploskve Name of plot Talni tip Soil type Pedosistematske znailnosti Pedosystematic characteristics Podrta bajta Distrina rjava tla Dystric Cambisols Humusna, srednje globoka, srednje globoko humozna Sleme Distrina rjava tla Dystric Cambisols Tipina, globoka, plitvo humozna Kolarica Distrina rjava tla Dystric Cambisols Humusna, zelo globoka, srednje globoko do globoko humozna Ramšak Distrina rjava tla Dystric Cambisols Tipina, zelo globoka, plitvo humozna Javorje - Peca Rendzina Rendzinas Prhninasta, karbonatna, globoka, srednje skeletna Najbrževo Rendzina Rendzinas Prhninasta, karbonatna, srednje globoka do globoka, srednje skeletna Bela pe-sever Rjava pokarbonatna tla Eutric Cambisols Tipina, srednje globoka, ilovnata Olševa Rendzina Rendzinas Prhninasta, karbonatna, srednje globoka do globoka, mono skeletna Bela pe-jug Rjava pokarbonatna tla Eutric Cambisols Tipina, srednje globoka do globoka, glinasta 17 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Preglednica 4: Povprene debeline talnih plasti reprezentannih talnih profilov raziskovanih ploskev Table 4: Average thicknesses of soil layers of representative soil profiles on research plots Raziskovane ploskve na nekarbonatnih kamninah Research plots on non-carbonate rocks Podrta bajta Sleme Kolarica Ramšak Plast Layer Debelina Thickness (cm) Plast Layer Debelina Thickness (cm) Plast Layer Debelina Thickness (cm) Plast Layer Debelina Thickness (cm) Ol 3,5 Ol 1,5 Ol 1 Ol 2,5 Of 1,5 Of 2 Of 1 Of 1,5 Of,h 1 AhOh 7 Oh 3 Oh 2,5 Oh 2,5 Ah 11,5 Ah 24,5 AhOh 10 Ah Oh 7,5 (B)v 31,5 Ah(B)v 10,5 Ah 10,5 Ah(B)v 22,5 (B)v/C 15 (B)v 25 (B)v1 29,5 (B)v/C 30 C(B)v 40 (B)v/C 30 (B)v2/C 40 C(B)v 10 C(B)v 30 (B)v3/C 30 C(B)v 40 Raziskovane ploskve na karbonatnih kamninah Research plots on carbonate rocks Javorje Najbrževo Bela pe-sever Olševa Bela pe-jug Plast Layer Debelina Thickness (cm) Plast Layer Debelina Thickness (cm) Plast Layer Debelina Thickness (cm) Plast Layer Debelina Thickness (cm) Plast Layer Debelina Thickness (cm) Ol 4 Ol,f 1 Ol 3 Ol 1,5 Ol 1,5 Of 1,5 Of,h 2 Ol,f 1,5 Of 3 Ol,f 2,5 Of,h 3,5 Oh 4 Of 2,5 Oh /C 20 Oh 1 Oh 12 Ah /C 33 Oh 5 CAh 40 Oh Ah 5 Ah/C 16 CAh 22 OhAh 10 Ah1 /C 10 CAh 19 Ah 9 Ah2 /C 17,5 (B)rz /C 11 (B)rz /C 17,5 C(B) rz 32,5 C(B) rz 20 Oznake plasti: Ol = organski podhorizont, ki ga sestavlja rastlinski opad; Of = iz delno razkrojenih (f = fermentiranih) rastlinskih ostankov; Oh = organski podhorizont iz humificirane organske snovi; Ah = s huminskimi snovmi temno obarvan mineralni humusnoakumulativni talni horizont (h = humus); (B)v = kambini horizont, ki je nastal iz preperine silikatnih ali silikatno-karbonatnih matinih podlag (v izhaja iz nem. Verwitterung = preperevanje); (B)rz = kambini horizont, ki je nastal pretežno iz netopljivega ostanka, ki nastane pri preperevanju trdih, zelo istih apnencev in dolomitov (rz izhaja iz lat. residuum = ostanek); C = zdrobljena matina podlaga, ki ne kaže nobenih genetskih procesov, znailnih za druge horizonte tal 18 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Preglednica 5: Povprene debeline (v cm) talnih horizontov (O = organski; A = humusnoakumultivni; B = kambini horizont) reprezentannih talnih profilov raziskovanih ploskev Table 5: Average thicknesses (cm) of soil horizons (O = organic; A = humic; B = cambic horizon) of representative soil profiles on research plots Horizont Podrta bajta Sleme Kolarica Ramšak Javorje Najbrževo Bela pe- sever Olševa Bela pe- jug O 8,5 3,5 5 6,5 21 7 22 24,5 10 A 30 18,5 35 20,5 35 55 9 40 27,5 B 40 86,5 85 139,5 0 0 43,5 0 37,5 A+B 70 105 120 160 35 55 52,5 40 65 O+A+B 78,5 108,5 125 166,5 56 62 74,5 64,5 75 O/(A+B) 0,12 0,03 0,04 0,04 0,60 0,13 0,42 0,61 0,15 Preglednica 6: Aktivna (pH(H2O) in potencialna (pH(CaCl2)) kislost tal, vsebnosti karbonatov (CaCO3), organske snovi (Org. s.), celokupnega ogljika (C) in celokupnega dušika (N), razmerja med organskim ogljikom in celokupnim dušikom (Corg/N) ter vsebnosti rastlinam dostopnih kalijevih (AL-K2O), fosforjevih (AL-P2O5) spojin in magnezija (AL-Mg), doloene talnim vzorcem reprezentannih talnih profilov Table 6: Active (pH(H2O) and potential (pH(CaCl2)) acidity of soil, contents of carbon- ates (CaCO3), organic matter (Org. s), total carbon (C), and total nitrogen (N), ratio between organic carbon and total nitrogen (Corg/ Ntot) and contents of plant available potassium(AL-K2O), phosphorus (AL-P2O5) and magnesium (AL-Mg), determined to soil samples of representative soil profiles Profil: Podrta bajta Plast Layer Globina Depth (cm) pH (H2O) pH (CaCl2) CaCO3 (%) Org. s. (%) C (%) N (%) Corg/N AL-K2O (mg/kg) AL-P2O5 (mg/kg) AL-Mg (mg/kg) Ol 7/10-5 5,01 4,39 0 75,86 44,00 1,62 27 117,1 34,7 30,8 Of 5-3/4 4,46 3,87 0 69,82 40,50 1,95 21 101,3 31,4 21,5 Of,h 3/4-2/3 4,10 3,41 0 67,24 39,00 1,94 20 62,1 20,9 19,8 Oh 2/3-0 4,14 3,42 0 42,24 24,50 1,36 18 22,0 10,7 11,8 Ah Oh 0-7/8 4,22 3,55 0 31,20 18,10 1,07 17 12,3 7,0 8,5 Ah(B)v 7/8-30 4,50 4,03 0 27,41 15,90 0,70 23 2,7 2,0 2,4 (B)v/C 30-60 4,75 4,21 0 22,76 13,20 0,47 28 0,1 1,8 0,7 C(B)v 60+70 5,00 4,40 0 8,28 4,80 0,49 10 0,3 2,3 0,2 Profil: Sleme Ol 4/3-1/3 4,04 3,19 0 79,48 46,10 1,30 36 53,9 33,5 15,2 Of 1/3-0 3,60 3,01 0 68,87 39,95 1,51 27 53,4 25,6 15,9 AhOh 0-6/8 4,15 3,47 0 30,77 17,85 1,03 17 13,2 4,0 19,2 Ah 6/8-15/22 4,39 3,90 0 17,23 10,00 0,47 22 3,6 3,6 2,6 (B)v 15/22-50 4,45 4,15 0 5,95 3,45 0,17 21 0,5 2,3 0,8 (B)v/C 50-60/70 4,34 4,14 0 4,97 2,88 0,15 20 0,6 1,4 0,5 C(B)v /70+105 4,89 4,51 0 4,55 2,64 0,09 28 0,8 1,8 0,9 19 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Profil: Kolarica Plast Layer Globina Depth (cm) pH (H2O) pH (CaCl2) CaCO3 (%) Org. s. (%) C (%) N (%) Corg/N AL-K2O (mg/kg) AL-P2O5 (mg/kg) AL-Mg (mg/kg) Ol 6/4-4 4,24 4,18 0 75,25 43,65 1,74 25 103,2 61,6 24,3 Of 4-3 4,51 4,07 0 63,87 37,05 1,83 20 56,0 24,9 10,5 Oh 3-0 4,54 3,83 0 39,31 22,80 1,28 18 3,2 4,5 1,8 Ah 0-22/27 3,99 3,53 0 24,91 14,45 0,80 18 16,0 8,3 5,5 Ah(B)v /27-31/39 4,80 4,27 0 12,42 7,21 0,36 20 0,0 2,2 0,0 (B)v 31/39-60 4,84 4,42 0 3,10 1,80 0,20 9 0,3 2,3 0,0 (B)v/C 60-90 5,08 4,52 0 1,21 0,70 0,04 16 0,7 3,0 0,0 C(B)v 90+120 4,97 4,59 0 0,87 0,50 0,05 10 0,9 3,5 0,1 Profil: Ramšak Ol 8/5-4 4,38 4,15 0 80,08 46,45 1,40 33 55,3 45,3 31,2 Of 4-2/3 4,01 3,35 0 63,27 36,70 1,38 27 21,1 19,2 22,1 Oh 2/3-0 3,62 3,00 0 51,55 29,90 1,36 22 21,3 12,1 19,1 AhOh 0-10 3,74 3,14 0 30,69 17,80 0,96 19 9,1 4,5 5,9 Ah 10-18/23 4,20 3,84 0 16,44 9,54 0,57 17 2,9 2,3 1,4 (B)v1 18/23-50 4,46 4,21 0 7,46 4,33 0,33 13 0,8 1,3 0,4 (B)v2/C 50-90 4,48 4,33 0 5,18 3,01 0,21 15 1,0 1,5 0,4 (B)v3/C 90-120 4,59 4,48 0 3,84 2,23 0,22 10 0,6 7,3 0,1 C(B)v 120+160 4,85 4,54 0 1,15 0,67 0,08 9 2,1 2,1 0,2 Profil: Javorje Ol 21-17 5,33 4,95 79,30 46,00 1,02 45 132,9 16,1 63,1 Of 17-16/15 5,20 4,77 76,72 44,50 1,32 34 90,2 26,6 48,4 Of,h 16/15-12 4,88 4,10 48,27 28,00 1,48 19 72,2 24,4 50,5 Oh 12-0 6,03 5,32 39,65 23,00 0,95 24 15,2 5,9 89,8 Ah/C 0-16 7,45 7,11 31,58 23,03 17,15 0,59 23 2,4 1,4 76,1 CAh 15+35 7,65 7,24 50,62 11,08 12,50 0,41 16 2,4 0,7 59,4 Profil: Najbrževo Ol,f 7-6 4,80 4,14 81,03 47,00 1,48 32 127,3 47,3 45,1 Of,h 6-4 4,63 4,07 74,99 43,50 1,66 26 65,3 24,1 33,2 Oh 4-0 4,88 4,29 63,79 37,00 1,61 23 47,5 18,3 28,6 Ah /C 0-33 7,15 6,75 3,29 34,32 20,30 1,06 19 6,7 3,8 10,9 CAh 33+55 7,53 7,16 16,31 10,68 8,15 0,35 18 2,8 0,5 4,8 Profil: Bela pe-sever Ol 23/21-19 4,89 4,48 78,96 45,80 0,75 61 131,5 20,4 46,2 Ol,f 19-17/18 6,25 5,65 66,47 39,15 0,88 44 47,7 18,3 44,4 Of 17/18-15 5,85 4,78 43,88 25,45 0,91 28 34,2 14,3 40,3 Oh 15-10 5,27 4,76 41,12 23,85 0,94 25 10,3 8,5 42,4 OhAh 10-0 4,85 4,33 39,13 22,70 1,03 22 10,2 9,3 39,5 Ah 0-8/10 5,94 5,14 0,21 20,04 11,65 0,52 22 3,4 3,3 27,8 (B)rz /C 8/10-20 6,65 6,09 0,20 10,16 5,92 0,36 16 2,6 1,6 28,3 C(B) rz 20-45/60 7,88 7,31 46,18 1,83 6,61 0,12 9 2,1 1,7 22,4 20 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Profil: Olševa Plast Layer Globina Depth (cm) pH (H2O) pH (CaCl2) CaCO3 (%) Org. s. (%) C (%) N (%) Corg/N AL-K2O (mg/kg) AL-P2O5 (mg/kg) AL-Mg (mg/kg) Ol 26/23-22/ 5,49 5,22 75,08 43,55 0,92 48 62,6 34,4 31,8 Of 22/24-20 5,92 5,67 0,00 63,18 36,65 1,09 34 57,9 27,0 25,5 Oh /C 20-0 6,75 6,51 0,22 51,93 30,15 1,25 24 10,1 10,0 8,8 CAh 0+40 7,43 7,03 2,16 28,34 16,70 0,85 19 1,3 2,4 3,7 Profil: Bela pe-jug Ol 13/7-7/10 5,74 5,22 80,60 46,75 0,90 52 136,1 27,1 65,0 Ol,f 7/10-6 6,12 5,66 0,00 70,86 41,10 1,29 32 55,7 24,1 61,0 Oh 6-5 6,05 5,74 0,00 44,22 25,65 1,21 22 25,7 10,6 70,3 Oh Ah 5-0 6,04 5,76 0,00 37,32 21,65 1,08 20 16,0 7,6 77,0 Ah1 /C 0-10 6,50 6,28 0,00 23,27 13,50 0,77 18 3,8 2,8 83,2 Ah2 /C 10-25/30 7,23 6,94 5,84 15,39 9,63 0,62 14 1,9 1,8 81,2 (B)rz /C 30/25-45 8,09 7,47 56,36 2,12 7,99 0,10 12 1,7 1,6 29,1 C(B) rz 45+60/65 8,08 7,55 79,77 0,41 9,81 0,02 13 1,9 1,6 21,0 Plast Layer Globina Depth (cm) pH (H2O) pH (CaCl2) CaCO3 (%) Org. s. (%) C (%) N (%) Corg/N AL-K2O (mg/kg) AL-P2O5 (mg/kg) AL-Mg (mg/kg) Preglednica 7: Vsebnosti izmenljivih kalcijevih (Ca2+), magnezijevih (Mg2+), kalijevih (K+), aluminijevih (Al3+), železovih (Fe2+), manganovih (Mn2+) in vodikovih (H+) kationov, vsote izmenljivih bazinih (SumB) in kislih (SumA) kationov, kationske izmenjalne kapacitete (KIK) - izražene v cmol+/ kg tal - in stopnje nasienosti tal z izmenljivimi bazami (V) - izražene v odstotkih – v talnih vzorcih reprezentannih profilov: Table 7: Contents of exchangeable (Ca2+, Mg2+, K+, Al3+, Fe3+, Mn2+, H+) cations, sums of exchangeable base cations (SumB), sums of exchangeable acid cations (SumA), cation exchange capacity (KIK) - shown in cmol+/ kg of soil, and exchangeable base saturations (V) in soil samples of representative soil profiles Profil: Podrta bajta Plast Layer Ca Mg K Al Fe Mn H SumB SumA KIK V (%) Oh 3,14 0,99 0,65 13,18 1,63 0,06 9,46 4,78 24,33 29,10 16,41 Ah Oh 1,28 0,71 0,46 13,07 0,91 0,04 5,43 2,45 19,45 21,90 11,18 Ah(B)v 0,88 0,20 0,12 9,10 0,08 0,01 0,46 1,20 9,66 10,85 11,02 (B)v/C 0,91 0,09 0,02 5,62 0,06 0,01 0,00 1,02 5,69 6,71 15,25 C(B)v 0,64 0,06 0,02 2,85 0,08 0,01 0,00 0,71 2,94 3,65 19,44 Profil: Sleme AhOh 2,56 1,92 0,37 12,96 1,48 0,01 8,16 4,85 22,60 27,45 17,67 Ah 0,22 0,21 0,12 7,61 0,22 0,01 0,56 0,56 8,41 8,96 6,21 (B)v 0,00 0,06 0,04 4,29 0,10 0,02 0,00 0,10 4,41 4,51 2,19 (B)v/C 0,29 0,06 0,04 4,62 0,04 0,02 0,13 0,39 4,81 5,20 7,56 C(B)v 0,00 0,10 0,04 2,23 0,14 0,01 0,00 0,14 2,38 2,52 5,45 21 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Profil: Kolarica I. Plast Layer Ca Mg K Al Fe Mn H SumB SumA KIK V (%) Oh 2,22 0,51 0,46 10,14 0,11 0,21 3,69 3,19 14,16 17,35 18,39 Ah 0,29 0,22 0,09 7,91 0,03 0,02 0,52 0,59 8,47 9,07 6,53 Ah(B)v 0,00 0,03 0,01 2,68 0,02 0,01 0,00 0,04 2,71 2,75 1,45 (B)v 0,00 0,02 0,01 1,42 0,04 0,00 0,00 0,04 1,46 1,50 2,37 (B)v/C 0,09 0,01 0,02 1,10 0,02 0,01 0,00 0,12 1,13 1,25 9,58 C(B)v 0,00 0,03 0,02 0,73 0,05 0,01 0,00 0,05 0,78 0,83 5,45 Profil: Ramšak AhOh 1,52 0,64 0,27 15,09 0,08 0,05 10,14 2,43 25,37 27,80 8,73 Ah 0,00 0,15 0,11 8,80 0,04 0,04 0,30 0,26 9,19 9,45 2,75 (B)v1 0,00 0,04 0,05 2,83 0,01 0,01 0,00 0,09 2,86 2,95 3,10 (B)v2/C 0,06 0,01 0,04 2,42 0,00 0,01 0,00 0,11 2,44 2,55 4,32 (B)v3/C 0,07 0,01 0,03 2,15 0,01 0,02 0,00 0,11 2,17 2,29 4,97 C(B)v 0,00 0,03 0,08 1,31 0,00 0,02 0,10 0,11 1,43 1,54 7,09 Profil: Javorje Of,h 40,35 6,58 1,70 0,19 0,02 0,13 4,91 48,63 5,25 53,88 90,25 Oh 78,92 19,02 0,36 0,04 0,00 0,19 0,00 98,30 0,22 98,52 99,77 Ah/C 92,83 16,36 0,07 0,04 0,00 0,01 0,00 109,26 0,05 109,31 99,96 CAh 68,46 9,43 0,09 0,02 0,00 0,00 0,00 77,98 0,02 78,01 99,97 Profil: Najbrževo Of,h 53,23 4,31 1,51 0,10 0,04 0,76 4,86 59,05 5,76 64,81 91,11 Oh 79,54 4,11 1,08 0,09 0,03 0,69 1,77 84,73 2,58 87,32 97,04 Ah /C 123,6 2,11 0,16 0,00 0,00 0,03 0,00 125,87 0,03 125,90 99,98 CAh 79,29 0,70 0,11 0,03 0,00 0,01 0,00 80,10 0,04 80,14 99,95 Profil: Bela pe-sever OhAh 45,8 7,0 0,4 0,8 0,1 0,2 1,5 53,1 2,6 55,7 95,3 Ah 54,2 5,7 0,2 0,1 0,0 0,2 0,0 60,0 0,4 60,4 99,4 (B)rz /C 58,2 5,9 0,2 0,1 0,0 0,1 0,0 64,3 0,2 64,5 99,8 C(B) rz 32,0 3,5 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 35,7 0,0 35,7 100,0 Profil: Olševa CAh 116,2 0,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 117,0 0,1 117,1 100,0 Profil: Bela pe-jug Oh Ah 58,9 14,7 0,4 0,1 0,0 0,5 0,0 74,0 0,6 74,5 99,3 Ah1 /C 57,2 16,4 0,2 0,1 0,0 0,1 0,0 73,8 0,2 74,0 99,7 Ah2 /C 52,7 16,3 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 69,0 0,1 69,1 99,9 (B)rz /C 8,5 3,7 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 12,3 0,1 12,4 99,5 C(B) rz 18,8 2,6 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 21,4 0,1 21,5 99,7 Plast Ca Mg K Al Fe Mn H SumB SumA KIK V 22 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Preglednica 8: Tekstura talnih vzorcev Table 8: Texture of soil samples Plast Layer Glina Clay % Drobni melj Fine silt % Grobi melj Coarse silt % Pesek Sand % Teksturni razred Texture class Profil: Podrta bajta C(B)v 3,9 14,4 11,2 70,5 Pešena ilovica - sandy loam Profil: Sleme (B)v 17,3 27,5 21,5 33,7 Meljasta ilovica - silty loam (B)v/C 18,3 28,2 16,8 36,6 Meljasta ilovica- silty loam C(B)v 16,6 3,4 35,3 44,6 Ilovica – loam Profil: Kolarica I. (B)v 15,3 19,8 7,7 57,2 Pešena ilovica - sandy loam (B)v/C 3,6 22,4 13,7 60,2 Pešena ilovica - sandy loam C(B)v 5,9 7,0 11,9 75,3 Pešena ilovica - sandy loam Profil: Ramšak (B)v1 21,4 35,2 0,1 43,2 Ilovica – loam (B)v2/C 24,5 31,7 0,1 43,8 Ilovica – loam (B)v3/C 14,5 23,0 8,7 53,7 Pešena ilovica - sandy loam C(B)v 18,8 0,6 19,8 60,7 Pešena ilovica - sandy loam Profil: Bela pe-jug (B)rz /C 20,2 14,0 32,0 33,8 Ilovica – loam C(B) rz 9,6 20,1 26,7 43,5 Ilovica – loam Profil: Bela pe-sever (B)rz /C 22,6 30,9 17,9 28,6 Ilovica - loam C(B) rz 58,3 36,6 0,3 4,8 Glina - clay 4.2 ZNAILNOSTI VEGETACIJE VEGETATIONAL CHARACTERISTICS Analizirali smo vertikalno zgradbo vegetacije na izbranih ploskvah na rastiših divjega petelina. Pri tem nas je zanimala stopnja zastiranja štirih vertikalnih plasti; drevesne, grmovne, zelišne in mahovne (preglednica 9). Drevesna plast je najbolj ohranjena na ploskvah Podrta bajta, Bela pe-jug in Javorje, kjer so ploskve v celoti zastrte z drevesnimi krošnjami. V drevesni plasti teh ploskev prevladuje bukev. Sklep krošenj je najbolj pretrgan na ploskvi Najbrževo, kjer drevesa zastirajo le še približno 50 % površine. 23 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Na izbranih ploskvah je grmovna plast razmeroma slabo razvita, kar je znailna zgradba gozdov, primerna za habitat divjega petelina (ADAMI 1987, STORCH 1999, AS 2000). Grmovna plast zastira nekoliko veji delež površine le na ploskvah Javorje in Bela pe-jug. Na ploskvi Podrta bajta smo le izjemoma ugotovili grme ali mlada drevesa v grmovni plasti. Preglednica 9: Zastiranje vertikalnih plasti vegetacije Table 9: Cover of the vertical layers of vegetation Podrta bajta Sleme Kolarica Ramšak Bela pe-jug Bela pe- sever Olševa Javorje Najbrževo Zastiranje plasti (%) / Cover of layers Drevesna plast / Tree layer 100 80 60 60 100 90 70 100 50 Grmovna plast / Shrub layer 1 10 20 15 25 10 5 35 7 Zelišna plast / Herb layer 35 95 95 60 25 35 80 20 95 Mahovna plast / Moss layer 0,5 1 0,5 0,5 1 20 30 2 1 Zelišna plast skoraj v celoti pokriva ploskve Sleme, Kolarica in Najbrževo. Zelišno plast ploskve Sleme gradi predvsem vijugasta masnica (Avenella flexuosa). Zelišno plast ploskve Kolarica v najveji meri sestavljajo vrste iz družine trav (Poaceae), kot so šašulice (Calamagrostis sp.) in rušnata masnica (Deschampsia cespitosa). Za Najbrževo pa je znailno, da se v zelišni plasti pojavlja veliko število vrst, med katerimi pa ima nekoliko veji delež navadna smrdljivka (Aposeris foetida). Zelišna plast zastira razmeroma majhen del ploskev Javorje in Bela pe-jug. Bogata, od 20-50 cm visoka zelišna plast je habitatno pomembna za razvoj narašaja in talno življenje divjega petelina (hrana, kritje) (STORCH 1999). Mahovi na splošno ne zastirajo veje površine raziskovanih ploskev, izjema sta ploskvi Bela pe-sever in Olševa (preglednica 9). Na teh ploskvah najdemo mahove na skalah in grušu, pogosto pa tudi na plitvih, skeletnih tleh. 24 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Analiza floristine sestave je pokazala, da je z 98 razlinih rastlinskih vrst najbolj pestra raziskovana ploskev Bela pe-sever (preglednica 10). Zelo vrstno pestri sta tudi ploskvi Olševa in Najbrževo (86 vrst). To pa so tudi ploskve z najvišjimi vrednostmi Shannonovega indeksa pestrosti. Najbolj vrstno revna ploskev je Sleme (25 vrst), za katero smo izraunali tudi najnižjo vrednost indeksa pestrosti. Pri analizi števila drevesnih vrst smo upoštevali vse osebke posamezne vrste, ne glede na plast pojavljanja. V številu so zajete vse drevesne vrste, ki smo jih ugotovili v drevesni, grmovni in zelišni plasti. Število drevesnih vrst je najveje (6) na ploskvah Podrta bajta, Javorje in Najbrževo (preglednica 10, priloga 1). Na ploskvi Najbrževo smo od drevesnih vrst v drevesni plasti našli le smreko in macesen, na ploskvi Podrta bajta pa poleg prevladujoe bukve še smreko in brezo. Od šestih drevesnih vrst, popisanih na ploskvi Javorje, jih pet dosega drevesno plast (bukev, smreka, jelka, macesen in rdei bor). V povpreju smo našli majhno število grmovnih vrst (veinoma manj kot 3), izjemi sta ploskvi Bela pe-sever in Najbrževo s petimi grmovnimi vrstami. Najve zelišnih vrst smo ugotovili na ploskvah Bela pe-sever, Najbrževo in Olševa; najmanj pa na ploskvi Sleme (preglednica 10, priloga 1). Analize so pokazale znailno razliko med številom zelišnih vrst na ploskvah na karbonatni in nekarbonatni matini podlagi (preglednica 1). Na ploskvah z nekarbonatno matino podlago smo v povpreju evidentirali le 21 zelišnih vrst, medtem ko je bilo povpreno število zelišnih vrst na ploskvah s karbonatno podlago kar 56 (preglednica 10). Najve mahovnih vrst se pojavlja na ploskvah Bela pe-sever in Olševa. Zanju je znailna karbonatna matina podlaga in severna ekspozicija, ki posredno prispeva k veji stopnji talne in zrane vlažnosti ploskev. Manjše število mahov smo popisali na ploskvah Ramšak in Kolarica. Povpreno število mahov na karbonatni matini podlagi je 17, na nekarbonatni pa 9,8 (preglednica 10). 25 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Preglednica 10: Število rastlinskih vrst in indeks pestrosti po raziskovanih ploskvah Table 10: Number of plant species and diversity index on resarch plots Podrta bajta Sleme Kolarica Ramšak Bela pe-jug Bela pe- sever Olševa Javorje Najbrževo Št. drevesnih vrst / No. of tree species 6 4 3 5 4 5 3 6 6 Št. grmovnih vrst / No. of shrub species 2 1 1 3 2 5 3 2 5 Št. zelišnih vrst / No. of herb species 26 9 23 26 48 65 60 47 62 Št. mahovnih vrst / No. of moss species 12 11 9 7 15 23 20 14 13 Vsota vseh rastlinskih vrst / Total No. of plant species 46 25 36 41 69 98 86 69 86 Shannon H' 3,51 2,98 3,50 3,45 4,00 4,36 4,27 4,15 4,23 DCA ordinacija nakazuje specifina strukturno-vegetacijska razmerja med raziskovanimi ploskvami (grafikon 1). Ob upoštevanju vseh rastlinskih vrst pri analizi so se ponovno pokazale oitne razlike med ploskvami na karbonatni in ploskvami na nekarbonatni matini podlagi. Pri nižjih vrednostih osi 1 so razporejene ploskve na karbonatni matini podlagi, pri višjih vrednostih te osi pa ploskve na nekarbonatni matini podlagi. Znotraj teh dveh vejih skupin pa so nakazane tudi podobnosti med posameznimi ploskvami. Za razvršanje raziskovanih ploskev v dvorazsežnem prostoru (grafikon 1) je znailno, da se z odmikom od koordinatnega izhodiša v povpreju zmanjšuje stopnja ohranjenosti gozdov oz. se poveuje stopnja spremenjenosti gozdov. Na karbonatni podlagi so najbolj spremenjeni gozdovi na ploskvi Najbrževo in Olševa. Za obe ploskvi, ki ležita pri visokih vrednostih osi 2 (grafikon 1), je znailno, da ju poraša drugotni smrekov gozd z vejim deležem macesna. Te gozdove na nekdanjih pašnikih (preglednica 1) smo uvrstili v skupino drugotnih smrekovih gozdov s svinjsko laknico. Ploskev Olševa lahko uvrstimo v subasociacijo –adenostyletosum, za katero je znailno, da raste na svežih do vlažnih zakisanih rastiših, kjer se dalj asa zadržuje sneg (ZUPANI 1999). Poleg znailnice asociacije vrste Aposeris foetida tu raste tudi veina znailnic subasociacije, ki jih omenja ZUPANI (1999). Med njimi so npr. Huperzia 26 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 selago, Viola biflora, Adenostyles glabra, Dryopoteris expansa (=D. assimilis), Saxifraga rotundifolia in Rhytidiadelphus loreus. Grafikon 1: DCA ordinacija raziskovanih ploskev (os 1 : os 2) Graph 1: DCA ordination of research plot (axis 1 vs axis 2) Na ploskvi Najbrževo pa lahko opredelimo subasociacijo z macesnom (–laricetosum), ki je bolj višinska, bolj inicialna varianta in se pojavlja na odprtih rastiših, kjer je bil opravljen veji posek dreves (ZUPANI 1999). Na Peci je nastala kot posledica zarašanja opušenih pašnikov (ODERLAP 1983, AS 1988, 2001). Med znailnicami subasociacije se z vejim deležem pojavlja predvsem macesen. Znailno je, da je pri zarašanju nekdanjih pašnikov v višjih legah poleg smreke imel pomembno pionirsko vlogo predvsem macesen, kar se kaže tudi v njegovi izraziti razširjenosti na tem obmoju (WRABER 1959, AS 1988). Na nekarbonatni podlagi sta najbolj spremenjeni ploskvi Sleme in Ramšak, ki ju prav tako poraša drugotni smrekov gozd na nekdanjih pašniških površinah (preglednica 1). Vegetacijo ploskev smo uvrstili v asociacijo smrekovih gozdov z vijugasto masnico. Na teh dveh ploskvah je od znailnic asociacije v veliki meri zastopana predvsem vijugasta masnica (Avenella flexuosa), ki zastira ve kot 75 % ploskve Sleme in ve kot 25 % ploskve Ramšak. P O D R TA B A JTA S LE M E K O LA R IC A R A M Š AK B E LA P E -ju g B E LA P E -seve r O LŠ E V A JA V O R JE N AJB R Ž E V O os 1 os 2 karbonatne kam nine nekarbonatne kam nine 27 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Kot ugotavlja Wraber (1959), je degradacija gozdov posledica ve negativnih procesov. Oitna denaturalizacija prvotne gozdne vegetacije, degradacije gozdnih tal in uniformnost gozdnih sestojev na velikih površinah, kljub razmeroma pestrim ekološkim razmeram, so v prvi vrsti posledica dolgotrajnega pašnega gospodarstva. Poleg tega pa so na tem obmoju prakticirali tudi poseben nain kmekega gospodarjenja z gozdnim prostorom, t.i. novinarjenje. Zaradi pomanjkanja obdelovalnih površin so gozd posekali in seno površino s senimi ostanki požgali. Zatem so to površino nekaj let uporabljali za pridelavo razlinih poljedeljskih kultur, kot so rž, oves, ajda ali krompir. Dokler se tla na teh »novinskih« površinah niso povsem izrpala in povsem zarasla z grmovjem, so jih uporabljali za pašo. Po sukcesiji so tu nastali bolj ali manj isti smrekovi sestoji (MLINŠEK 1954, WRABER 1959). Tretji nain, ki je prav tako pripeljal do mono spremenjenih monokultur, je bil šablonski sistem senje na golo, t.i. fratarjenje. Tudi te golosene površine so lahko krajši as izkorišali za poljedeljske namene, nato pa so jih zasadili s smreko in macesnom ter mlade kulture še dolgo uporabljali za pašo (MLINŠEK 1954, WRABER 1959, AS 1976, 1979). Glede na nadmorsko višino ploskev Podrta bajta in Kolarica ter njihovo floristino sestavo jih uvršamo med visokogorske zmerno acidofilne bukove gozdove (staro ime Polygonato verticillati-Luzulo-Fagetum s. lat.). Marinek (1987) tipološko deli tovrstne gozdove na dve subasociaciji. Prva je oblika s praprotmi (-dryopteridetosum), ki jo lahko prepoznamo na ploskvi Podrta bajta. Druga je oblika z gozdno šašulico (-calamagrostidetosum arundinaceae), ki je znailna za ploskev Kolarico. Ploskev Podrta bajta je bolj ohranjena, z nekoliko vejim številom vrst. Ploskev Kolarica pa je bila že izpostavljena vejim pritiskom in intenzivnejši degradaciji, kar se kaže v veji zasmreenosti, presvetljenosti sestoja in posledino veliki stopnji zatravljenosti. Veja spremenjenost te ploskve v primerjavi s Podrto bajto je nakazana tudi z relativno vejo odmaknjenostjo od koordinatnega izhodiša (grafikon 1). Ploskev Podrta bajta je vrstno najbogatejša med izbranimi ploskvami na Smrekovcu, eprav grmovna in zelišna plast na tej ploskvi zastira dale najmanjši delež površine teh 28 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 štirih ploskev. Veja pestrost na tej ploskvi v primerjavi z drugimi na nekarbonatu je deloma tudi posledica povirja ob ploskvi. Na karbonatni matini podlagi so razmeroma dobro ohranjeni gozdni sestoji, v katerih so locirane ploskve Bela pe-sever, Bela pe-jug in Javorje. To so tudi ploskve, ki so najbližje koordinatnemu izhodišu v ordinaciji ploskev med prvima dvema osema (grafikon 1). DCA ordinacija med prvima osema (grafikon 1) kaže razmeroma veliko floristino in strukturno podobnost med temi ploskvami. 5 ZAKLJUKI CONCLUSIONS Preuevanja potrjujejo, da obravnavani habitat divjega petelina obsega širok spekter rastišnih dejavnikov, tako s karbonatno kot z nekarbonatno matino podlago, razlino razvita tla, tako evtrinih kot distrinih lastnosti, ohranjeno in spremenjeno vegetacijo ter pestre floristine razmere. Štiri raziskovane ploskve so bile izbrane na nekarbonatni matini podlagi, na kateri so se razvila srednje globoka do zelo globoka distrina rjava tla. Tla ploskev, izbranih v drugotnih smrekovih gozdovih, so imela v povpreju skoraj še enkrat tanjši z rastlinskimi hranili bogat humusno akumulacijski horizont A kot tla v ohranjenih bukovjih. Menimo, da je vzrok teh razlik v pretekli rabi tal, saj imajo gozdovi na zarašenih pašnikih to plast praviloma precej tanjšo kot ohranjeni gozdovi na primerljivih rastiših in da je za njeno popolno regeneracijo potrebno ve asa. Poleg tega so bile primerljive plasti organskega horizonta O praviloma bolj kisle in s širšimi (vejimi) C/N razmerji, kar pripisujemo degradacijskim procesom, poznanim za smrekove monokulture na distrinih tleh. Pet raziskovanih ploskev leži na karbonatni (dolomitni, apnenasti) matini podlagi. Na treh raziskovanih ploskvah prevladujejo slabše razvita, plitvejša tla (kamniša, rendzine) slabše rodovitnosti, na dveh pa razvita, srednje globoka do globoka tla (rjave rendzine, rjava pokarbonatna tla) zelo dobre rodovitnosti. 29 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Floristino-vegetacijska analiza raziskovanih ploskev na izbranih rastiših divjega petelina je v prvi vrsti pokazala znailne razlike med ploskvami na karbonatni in ploskvami na nekarbonatni matini podlagi. Na ploskvah na karbonatni matini podlagi smo popisali od 69 do 98 rastlinskih vrst (povpreno 82), na nekarbonatni matini podlagi pa le 25 do 46 rastlinskih vrst (povpreno 37). Da so razmere za razline rastlinske vrste ugodnejše na karbonatni matini podlagi kot na nekarbonatni, potrjuje tudi Shannonov indeks pestrosti. V prvem primeru znaša povprena vrednost indeksa 4,2, medtem ko je ta vrednost na ploskvah na nekarbonatnem Smrekovcu 3,4. Skupna znailnost bolj ohranjenih gozdov (sestojev) na izbranih rastiših divjega petelina je veji delež bukve v drevesni plasti. V drugotnih gozdovih na nekdanjih pašnikih pa smo v drevesni plasti ugotovili višji delež smreke kot v ohranjenih. Še posebej na nekarbonatni matini podlagi narašajoi delež smreke nakazuje vejo stopnjo spremenjenosti gozdov. V gozdovih na karbonatni podlagi pa spremenjenost izraziteje nakazuje veji delež macesna. Predvsem za drugotne gozdove na nekdanjih pašnikih in tudi za razmeroma odprte gozdove je znailna veja razvitost zelišne plasti. Floristina sestava in struktura vegetacije jasno nakazujeta stopnjo ohranjenosti oz. spremenjenosti gozdov tako na karbonatni kot tudi nekarbonatni podlagi. Preuevani gozdovi v jugovzhodnih Alpah v Sloveniji omogoajo in nudijo divjemu petelinu razlino primerne življenjske razmere. 6 POVZETEK SUMMARY A pilot study of soil and vegetation conditions in the Capercaillie (Tetrao urogallus L.) habitat was conducted within forest landscape in high-altitude mountains of the eastern Karavanke range and the eastern Kamnik-Savinja Alps in Slovenia. At an elevation 1100 to 1500 m a.s.l., nine research plots were established in nine Capercaillie leks, selected on the basis of the underlying bedrock, exposure and forest type. 30 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 On each research plot, soil conditions were examined by sounding, one representative soil profile was dug out and then samples for analyses taken from its genetic layers. Soil properties were determined by lab analyses of soil samples. The latter were tested in the laboratory of the Slovenian Forestry Institute in order to obtain the following chemical characteristics: pH in H2O and in 0,01 mol/l CaCl2, the amounts of plant available potassium, phosphors and magnesium, the amounts of total nitrogen and total carbon, amounts of carbonate, quantity of exchangeable cations (Ca2+, Mg2+, K+, Al3+, Fe3+, Mn2+, H+). On the basis of these measurements, we also calculated the amount of organic matter, the C/N ratio, the cation exchange capacity and the base saturation level. Soil texture classes were defined according to the American texture triangle. On the basis of two or three repeated phytosociological relevés, we conducted a vegetation survey for the nine studied plots (400 m2). On each plot we recorded the vegetation separately according to the following vertical layers: moss layer; lower and upper herb layer; lower and upper shrub layer and the lower and upper tree layer. For each species, a combined cover-abundance estimation following the standard Central European method (BRAUN-BLANQUET 1964) was conducted. For the following analyses we modified the cover-abundance estimation (MAAREL 1979). For biodiversity analysis, the Shannon index H' (SHANNON / WEAVER 1949) was used. For the analysis of structural and ecological gradients of the vegetation we also used Detrended Correspondence Analysis (DCA) with the PC-ORD software package (McCUNE/ MEFFORD 1999). Four research plots were established on non-carbonate bedrock (andesite tuff and gneiss) covered by moderate to very deep dystric cambisols. Soils of two plots placed on the secondary spruce forest had humic horizon A, on average, almost once as many as soils of two plots located in primary beech forest. The cause of these differences can probably be ascribed to the use of currently spruced land for pasture in the past. Besides, soils covered by spruce forest had their organic layers more acid and with wider C/N ratios as comparable organic layers of soils under beech forest. The reason is probably in degradation processes known for spruce monocultures on dystric soils. 31 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … The five research plots were situated on carbonate bedrock (limestones and dolomites). On three plots, less developed, shallow and less fertile soils (lithosols, moulder rendzinas) prevail, while on the remaining two plots well developed, deep and well fertile soils (brown rendzinas, eutric cambisols) are prevalent. Furthermore, the analysis of species diversity with regard to forest vegetation on the studied plots of the Capercaillie leks, selected with regard to environment conditions and forest origin (permanent or afforested), give higher values for forest sites on carbonate bedrock (from 69 to 86 species) than on non-carbonate bedrock (from 25 to 46 species). On average, the Shannon diversity index is significantly higher on carbonate bedrock (4,2) than on non-carbonate bedrock (3,4). Based on the floristic composition, plant cover and vertical vegetation structure, the DCA ordination was performed. A significant difference between plots on carbonate bedrock and plots non-carbonate bedrock was shown. The method clearly differentiates between the plots in secondary forest on abandoned high-altitude pastures and the plots in permanent forest areas. In well-preserved forests of Capercaillie habitat, the beech has significant higher share than in secondary forests. In secondary forests, situated in abandoned pastures, the spruce predominates significantly. In secondary forests, lying on non-carbonate bedrock, the share of spruce is much higher than that in preserved forests, while on carbonate bedrock the larch predominates. The herb layer covers the greater part of plot-surface of secondary forests and more open forests. The floristic composition and vertical structure of vegetation prove to be valuable indicators of the site conditions and of land-use and forest management in the past as well. The analysis of forest soils, plant diversity and vegetation structure of the Capercaillie habitat showed characteristic differences between forest types at the sites on the underlying carbonate and non-carbonate bedrock, and further with regard to permanent and afforested forest land. The study has shown that the Capercaillie habitat in the southeastern Alps is characterised by relative wide range of site conditions, such as carbonate and non- 32 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 carbonate bedrock; different types of dystric and eutric soils; well preserved forest vegetation on permanent forest land and secondary spruce monoculture forest on former pasture land; and high biodiversity. 7 ZAHVALA ACKNOWLEDGMENT Mahove je doloil prof. dr. Andrej Martini, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Analize talnih vzorcev so opravili sodelavci Laboratorija za gozdno ekologijo GIS: Mateja Meško, Zvone Stermšek, Magda Špenko in Daniel Žlindra. Zahvaljujemo se akademiku dr. Mitji Zupaniu in dr. Primožu Simoniu za korektno recenzijo prispevka. Raziskava je nastala v okviru naloge »Uveljavljanje habitatske vloge v gozdno- gospodarskem nartovanju v gozdni krajini« (šifra V4-0435) in deloma v okviru naloge »Pestrost posebnih gozdnih ekosistemov kot kazalnik rastišnih razmer in gospodarjenja« (šifra V4-0438), ki sta ju financirali Ministrstvo za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Raziskava je bila opravljena kot segment v sklopu doktorske disertacije mag. Mirana asa, ki jo financira Gozdarski inštitut Slovenije. 8 VIRI REFERENCES ADAMI, M., 1986. Ekologija divjega petelina v Sloveniji. Opisi in situacija inventariziranih rastiš.- Ljubljana, IGLG, 443 s. ADAMI, M., 1987. Ekologija divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji.- Strokovna in znanstvena dela 93, 93 s. ADLER, W. / OSWALD, K. / FISCHER, R., 1994. Exkursionsflora von Österreich.- Stuttgart, Wien, Verlag Eugen Ulmer, 1182 s. BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie.- Grundzüge der Vegetations Kunde, Wien, New York, Springer Verlag, 865 s. 33 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … AS M. 1976. Imigracije listavcev v smrekove monokulture mislinjskega Pohorja: raziskovalna naloga Prešernovega študentskega sklada.- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 67 s. AS, M., 1979. Zakonitosti in pomen vraanja listavcev v smrekove monokulture Mislinjskega Pohorja.- Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo, dipl. delo, 92 s. AS, M., 1982a. Gozdarji in lovci skupaj za ohranitev divjega petelina na Koroškem.- Viharnik 15, 6: 6-8. AS, M., 1982b. Gozdarji in lovci v koroškem kotu za ohranitev divjega petelina.- Lovec 45, 9, s. 289. AS, M., 1988. Spreminjanje kulturne krajine in nastanek današnjih gozdov macesna in smreke na Peci.- Ljubljana, IGLG, LESNA, Obinska raziskovalna skupnost Ravne na Koroškem (neobjavljeno), 89 s. AS, M., 1996. Vpliv spreminjanja gozda v alpski krajini na primernost habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.).- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, mag. delo, 144 s. AS, M. / ADAMI, M., 1998. Vpliv spreminjanja gozda na razporeditev rastiš divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v vzhodnih Alpah.- ZbGL 57: 5-57. AS, M., 1999. Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998.- ZbGL 60: 5-52. AS, M., 2000. Ohranjanje habitatov ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživeih živali v gozdnih ekosistemih - gozdne kure - divji petelin : zakljuni elaborat. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za ekologijo gozdne favne in lovstvo, 109 s. AS, M., 2001. Divji petelin v Sloveniji - indikator devastacij, rabe, razvoja in biodiverzitete gorskih gozdnih ekosistemov.- GozdV 59, 10: 411-428. FITTER, R. / FITTER, A. / FARRER, A., 1984. Collins guide to the grasses, sedges, rushes and ferns of Britain and northern Europe.- Hong Kong, Harperr Collins Publishers, 256 s. HESS, H.E. / LANDOLT, E. / HIRZEL, R., 1976. Flora der Schweiz und angrezender Gebiete, Band I.- Basel, Stuttgart, Birkhäuser Verlag, 858 s. HESS, H.E. / LANDOLT, E. / HIRZEL, R., 1977. Flora der Schweiz und angrezender Gebiete, Band II.- Basel, Stuttgart, Birkhäuser Verlag, 956 s. HESS, H.E. / LANDOLT, E. / HIRZEL, R., 1980. Flora der Schweiz und angrezender Gebiete, Band III.- Basel, Boston, Stuttgart, Birkhäuser Verlag, 876 s. 34 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 JOHANN, E. 1998. Vpliv industrije na gorske gozdove skozi zgodovino vzhodnih Alp v asu pred 1. svetovno vojno.- V: Gorski gozd : Gozdarski študijski dnevi, Logarska dolina, 26.-27. mar. 1998. DIACI J. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozd. in obnovljive gozdne vire: 81 -94 LANDOLT, E. / URBANSKA, K. M., 1989. Our Alpine Flora.- Zürich, SAC Publications, 303 s. LAUBER, K. / WAGNER, G., 1996. Flora Helvetica (Flora der Schweiz).- Bern, Stuttgar, Wien, Verlag Paul Haupt, 1613 s. MAAREL, van der, E., 1979. Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity.- Vegetatio 39, 2: 97-114. MLINŠEK, D. 1954. Gozdno gospodarski nart za gospodarsko enoto (GE) Mislinja. Slovenj Gradec, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. MARINEK, L., 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem.- Ljubljana, Delavska enotnost, 153 s. MARINEK, L. / ZUPANI, M., 1995. Nomenklaturna revizija acidofilnih bukovih in gradnovih gozdov zahodnega obmoja ilirske florne province.- Hladnikia 4: 29-35. MARTINI, A. / WRABER, T. / JOGAN, N. / RAVNIK, V. / PODOBNIK, A. / TURK, B. / VREŠ, B., 1999. Mala flora Slovenije, Klju za doloevanje praprotnic in semenk.- Tretja, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 845 s. MARTINI, A., 2003. Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije.- Hacquetia 2, 1: 91-166. MIO, P., 1980. Tolma za list Ravne na Koroškem L 33-54. Osnovna geološka karta 1 : 100 000.- Ljubljana, Geološki zavod, 69 s. McCUNE, B. / MEFFORD, M. J., 1999. PC-ORD : Multivariate Analysis of Ecological Data, Version 3.0.- Glenden Beach, Oregon, USA, MjM Software Design, 237 s. MEDVED, J., 1967. Mežiška dolina, Socialnogeografski razvoj zadnjih 100 let.- Ljubljana, MK, 186 s. NYHOLM, E., 1986. Illustrated Flora of Nordic Mosses, Fasc. 1.- Copenhagen, Lund, Nordic Bryological Society: 1-72. NYHOLM, E., 1989. Illustrated Flora of Nordic Mosses, Fasc. 2.- Copenhagen, Lund, Nordic Bryological Society: 73-141. NYHOLM, E., 1993. Illustrated Flora of Nordic Mosses, Fasc. 3.- Copenhagen, Lund, Nordic Bryological Society: 142-244. 35 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … NYHOLM, E., 1998. Illustrated Flora of Nordic Mosses, Fasc. 4.- Copenhagen, Lund, Nordic Bryological Society: 245-405. ODERLAP, I., 1983. Visokogorski gozd na Peci : diplomska naloga. Ljubljana, samozaložba: 89 s. PHILLIPS, R., 1985. Das Kosmosbuch der Gräser, Farne, Moose, Flechten.- Stuttgart, Kosmos, 191 s. PRAVILNIK, 1984. Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzornih parcel. Pravilnik je bil objavljen v uradnem listu SRS, št. 36/84. Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzornih parcel. - Ljubljana, Republiška geodetska uprava, 62 s. ROBI, D., 1998. Gorski gozd v Sloveniji, poiskus opredelitve in nekatere posebnosti ravnanja z njim.- V: Gorski gozd. Zb. referatov (DIACI, J.-ur.). - Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obn.vire, s. 1-16. ROBI, D. / ACCETTO, M., 1999. Pregled sintaksonomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije.- Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, tipkopis, 18 s. ROLSTAD, J. / WEGGE, P., 1987. Distribution and size of capercaillie leks in relation to old forest fragmentation.- Oecologia 72, 3: 389-394. ROLSTAD, J. / WEGGE, P., 1989. Capercaillie Tetrao urogallus populations and modern forestry - a case for landscape ecological studies.- Finnish Game Res. 46: 43-46. ROSE, F., 1989. Colour identification guide to the grasses, sedges, rushes and ferns of the British Isles and nort-western Europe.- London, Viking, Penguin Books, 240 s. SCHUMACKER, R. / VÁA, J., 2000. Identification keys to the liverworts and hornworts of Europe and Macaronesia (Distribution and status).- Documents de la Station scientifique des Hautes-Fagnes 31, 160 s. SHANNON, C. E. / WEAVER, W., 1949. The mathematical theory of communication.- Urbana, University of Illinois Press, 117 s. SMOLE, I., 1988. Katalog gozdnih združb Slovenije.- Ljubljana, IGLG, 154 s. STORCH, I., 1994. Auerhuhn-Schutz: Aber wie?- Munchen, Media Druck und Verlag, 25 s. STORCH, I., 1999. Auerhuhn-Schutz: Aber wie?- Munchen, RieS Druck- und Verlags GmbH, 43 s. 36 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 SUŠIN, J. / KALAN, J., 1982. Degradirana gozdna tla in vegetacija - II. del. Nekatere kemine lastnosti tal pod smrekovimi nasadi.- Ljubljana, Pedološki elaborat IGLG, 27 s. TRPIN, D. / VREŠ, B., 1995. Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice.- Ljubljana, ZRC SAZU, Biološki inštitut, 143 s. VALENI, V. 1970. Gozdarstvo. V: Zgodovina agrarnih panog I. in II.: gospodarska in družbena zgodovina Slovencev.- Ljubljana, SAZU: 417-467 ZORN, M., 1975. Gozdnovegetacijska karta Slovenije. Opis gozdnih združb.- Ljubljana, Biro za gozdarsko nartovanje, 150 s. ZUPANI, M., 1999. Smrekovi gozdovi Slovenije.- SAZU, Razred za naravoslovne vede, IV, dela 36, 222 s. ŽNIDARŠI, M. / AS, M., 1999. Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Kamniško-Savinjskih Alpah.- GozdV 57, 3: 127-140. ŽUMER, L., 1976. Delež gozdov v Slovenskem prostoru.- Strokovna in znanstvena dela 50, 259 s. WEGGE, P., 1985. The Sociobiology, Reproduction, and Habitat of Capercaillie, Tetrao urogallus L. in southern Norway.- Montana, University of Montana, 145 s. WRABER, M., 1959. Tipološka razlenitev gozdne vegetacije v gornji Mežiški dolini.- tipkopis, 56 s. WRABER, M., 1960. Fitosociološka razlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji.- Ad annum horti botanici Labacensis solemmem, Ljubljana, s. 49-96. 37 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Priloga 1: Fitocenološki popisi na raziskovanih ploskvah na izbranih rastiših divjega petelina v vzhodnih Karavankah in vzhodnih Kamniško- Savinjskih Alpah Appendix 1: Phytosociological surveys on research plots in selected Capercaillie leks in the eastern Karavanke range and the eastern Kamnik-Savinja Alps PLOSKEV / PLOT PO D R T A B A JT A SL E M E K O L A R IC A R A M ŠA K B E LA P E  -J U G B E L A P E  -S E V E R O L ŠE V A JA V O R JE -P E C A N A JB R Ž E V O OBMOJE / REGION Sm re ko ve c Sm re ko ve c Sm re ko ve c Sm re ko ve c B el a pe  B el a pe  O lš ev a M al a Pe ca Pe ca NADMORSKA VIŠINA (m) / HEIGHT ABOVE SEA LEVEL (m) 1350 1100 1480 1350 1420 1410 1400 1320 1400 EKSPOZICIJA (°) / EXPOSITION (°) 350 0 180 180 110 15 10 290 160 NAGIB (°) / SLOPE (°) 27 25 22 18 23 35 35 35 30 SKALNATOST (%) / ROCKINESS(%) 2 0 0 0.5 1 40 20 30 1 LESNI OSTANKI NA TLEH (%) / DEAD WOOD ON FLOOR (%) 8 15 0,5 20 5 10 2 15 15 št plast / layer rastlinska vrsta / plant species 1 D1 Abies alba Mill. 1 1 2 D2 Abies alba Mill. 2 + 3 G1 Abies alba Mill. + 4 G2 Abies alba Mill. r 5 Z1 Abies alba Mill. r 6 Z2 Abies alba Mill. r 7 D1 Fagus sylvatica L. 5 2 5 4 3 8 D2 Fagus sylvatica L. 2 1 2 2 + 2 9 G1 Fagus sylvatica L. + + 1 10 G2 Fagus sylvatica L. + 1 + 11 Z1 Fagus sylvatica L. 1 r + 12 Z2 Fagus sylvatica L. + r 13 D1 Picea abies (L.) Karsten 1 4 3 4 1 2 2 1 14 D2 Picea abies (L.) Karsten 2 1 2 1 3 2 2 15 G1 Picea abies (L.) Karsten + 2 2 2 + 2 + 16 G2 Picea abies (L.) Karsten 1 1 1 1 1 + 1 1 + 17 Z1 Picea abies (L.) Karsten 1 1 r r + + + 38 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 18 Z2 Picea abies (L.) Karsten + 1 + + r r 19 D1 Pinus sylvestris L. + 20 D1 Larix decidua Mill. 1 2 1 3 21 D2 Larix decidua Mill. + 1 + 22 D2 Betula pendula Roth + + 23 Z1 Betula pendula Roth r 24 D2 Sorbus aucuparia L. subsp. glabrata (Wimm. & Grab.) Hayek 1 25 G1 Sorbus aucuparia L. subsp. glabrata (Wimm. & Grab.) Hayek + 26 G2 Sorbus aucuparia L. subsp. glabrata (Wimm. & Grab.) Hayek r 1 1 2 27 Z1 Sorbus aucuparia L. subsp. glabrata (Wimm. & Grab.) Hayek + 28 Z2 Sorbus aucuparia L. subsp. glabrata (Wimm. & Grab.) Hayek r r 29 G1 Alnus viridis (Chaix) DC 2 30 G2 Acer pseudoplatanus L. + + 31 Z2 Acer pseudoplatanus L. + r r r 32 G2 Clematis alpina (L.) Mill. + 33 Z1 Clematis alpina (L.) Mill. + + + 34 G2 Daphne mezereum L. r + 1 + 35 G2 Lonicera alpigena L. + r r 36 G2 Lonicera xylosteum L. r 37 G2 Ribes petraeum Wulfen r 38 G2 Rubus hirtus W. & K. r 39 G2 Rubus idaeus L. 2 r 2 2 r 3 40 G2 Sambucus racemosa L. r 41 Z1 Aconitum degenii Gáyer subsp. paniculatum r + 42 Z1 Actaea spicata L. r r r 43 Z1 Adenostyles glabra (Mill.) DC. 2 1 2 2 44 Z1 Agrostis stolonifera L. r 45 Z1 Athyrium filix-femina (L.) Roth 2 + r + r r 1 + 46 Z1 Brachypodium sylvaticum (Huds.) P.Beauv. r 47 Z1 Calamagrostis arundinacea (L.) Roth r r 2 2 + + 48 Z1 Calamagrostis villosa (Chaix ex Vill.) J.F.Gmelin 2 r + 1 + 49 Z1 Carex leporina L. r 50 Z1 Carex pilulifera L. + 51 Z1 Chaerophyllum villarsii W.D.J.Koch + + r 52 Z1 Cirsium erisithales (Jacq.) Scop. r 53 Z1 Deschampsia cespitosa (L.) P.Beauv. r 3 + + r 54 Z1 Digitalis grandiflora Mill. + 55 Z1 Doronicum austriacum Jacq. + 56 Z1 Dryopteris dilatata (Hoffm.) A.Gray 1 2 1 r r 57 Z1 Dryopteris expansa (C.Presl) Fraser-Jenk. & Jermy r 58 Z1 Dryopteris filix-mas (L.) Schott r + r r r r + 59 Z1 Gentiana asclepiadea L. 2 r r 60 Z1 Heracleum montanum Schleich. ex Gaudin r r r 61 Z1 Hypericum montanum L. + r + 62 Z1 Lilium martagon L. r r 63 Z1 Luzula luzuloides (Lam.) Dandy & Wilm. + 2 1 2 + 1 r 1 2 64 Z1 Milium effusum L. r 2 65 Z1 Mycelis muralis (L.) Dumort. r + + r + 39 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … 66 Z1 Polystichum aculeatum (L.) Roth + r 67 Z1 Polystichum lonchitis (L.) Roth r r + r 68 Z1 Polystichum x illyricum (Borbás) Hahne r r 69 Z1 Prenanthes purpurea L. r 1 r r + 70 Z1 Pteridium aquilinum (L.) Kuhn + 71 Z1 Ranunculus platanifolius L. r 72 Z1 Senecio fuchsii C.C.Gmelin r 2 + + + r 2 73 Z1 Solidago virgaurea L. r 74 Z1 Thalictrum aquilegiifolium L. r + + 75 Z1 Thelypteris limbosperma (All.) H.P.Fuchs r r 76 Z1 Urtica dioica L. r r + 77 Z1 Vaccinium myrtillus L. 1 + 2 + r + 78 Z1 Veratrum album L. subsp. album + r 2 79 Z2 Adoxa moschatellina L. r r r + 80 Z2 Ajuga reptans L. r 81 Z2 Anemone nemorosa L. r + 1 2 r 1 2 82 Z2 Anemone ranunculoides L. + 83 Z2 Aposeris foetida (L.) Less. 2 1 2 + 3 84 Z2 Aremonia agrimonoides (L.) DC. r 85 Z2 Asarum europaeum L. r 86 Z2 Asplenium ruta-muraria L. r 87 Z2 Asplenium trichomanes L. r 88 Z2 Asplenium viride Huds. r r r r 89 Z2 Astrantia bavarica F.W.Schultz r 90 Z2 Avenella flexuosa (L.) Parl. 5 + 3 r r r 91 Z2 Blechnum spicant (L.) Roth + 92 Z2 Campanula inconcessa Schott, Nyman & Kotschy + 93 Z2 Cardamine amara L. r 94 Z2 Cardamine bulbifera (L.) Crantz + 95 Z2 Cardamine enneaphyllos (L.) Crantz 2 2 r + 96 Z2 Cardamine trifolia L. + 1 1 1 97 Z2 Carex alba Scop. 1 98 Z2 Carex digitata L. r + r + r 99 Z2 Carex echinata Murray r 100 Z2 Cerastium sp. r 101 Z2 Cerastium strictum Haenke r 102 Z2 Convallaria majalis L. r 103 Z2 Corydalis cava (L.) Schweigger & Koerte r 104 Z2 Crepis pyrenaica (L.) Greuter r 2 105 Z2 Crocus vernus (L.) Hill subsp. albiflorus + 106 Z2 Cruciata glabra (L.) Ehrend. r + 107 Z2 Cyclamen purpurascens Mill. 1 1 108 Z2 Cystopteris fragilis (L.) Bernh. + + 109 Z2 Cystopteris montana (Lam.) Desv. r 1 110 Z2 Dactylorhiza maculata (L.) Soó r 111 Z2 Dryopteris carthusiana (Vill.) H.P.Fuchs + + + + r r + 112 Z2 Epilobium montanum L. r r 113 Z2 Epipactis helleborine (L.) Crantz r 114 Z2 Erica carnea L. 1 115 Z2 Euphorbia amygdaloides L. 1 + r + 1 116 Z2 Festuca heterophylla Lam. r + + 117 Z2 Fragaria vesca L. r 1 118 Z2 Fraxinus ornus L. r 40 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 119 Z2 Galeobdolon flavidum (F.Herm.) Holub + + + r + 120 Z2 Galeopsis pubescens Besser r 121 Z2 Galium sylvaticum L. r + r 122 Z2 Geranium robertianum L. r 123 Z2 Geranium sylvaticum L. r 124 Z2 Gymnocarpium dryopteris (L.) Newm. 1 r + r 1 + 125 Z2 Gymnocarpium robertianum (Hoffm.) Newman r r 1 126 Z2 Helleborus niger L. subsp. niger 2 1 + 1 + 127 Z2 Hepatica nobilis Schreb. + + + 1 128 Z2 Hieracium murorum L. r r r + 1 + + 129 Z2 Homogyne alpina (L.) Cass. r + r 130 Z2 Homogyne sylvestris Cass. r 1 1 131 Z2 Huperzia selago (L.) Bernh. ex Schrank & Mart. r 132 Z2 Knautia drymeia Heuff. subsp. intermedia r 133 Z2 Lathyrus sp. r 134 Z2 Listera ovata (L.) R.Br. r 135 Z2 Luzula luzulina (Vill.) Dalla Torre & Sarnth. r r r r r + r r r 136 Z2 Luzula pilosa (L.) Willd. r + r + r r + + 137 Z2 Luzula sylvatica (Huds.) Gaudin r r + + + r + 138 Z2 Lycopodium annotinum L. + 139 Z2 Maianthemum bifolium (L.) F.W.Schmidt r r + 140 Z2 Melampyrum pratense L. r r + r 141 Z2 Melampyrum sylvaticum L. + r + 142 Z2 Melica nutans L. + 2 2 143 Z2 Mercurialis perennis L. + 1 2 144 Z2 Moehringia muscosa L. r r + 145 Z2 Moehringia trinervia (L.) Clairv. r 146 Z2 Oxalis acetosella L. 1 r 1 r + + + + + 147 Z2 Paederota lutea Scop. + + + 148 Z2 Paris quadrifolia L. r r + + r + 149 Z2 Phegopteris connectilis (Michx.) Watt r + + 150 Z2 Phyteuma spicatum L. r 1 + 151 Z2 Platanthera bifolia (L.) Rich. r 152 Z2 Poa sp. r 153 Z2 Polygala chamaebuxus L. r r 154 Z2 Polygonatum verticillatum (L.) All. r r + + r r r r 155 Z2 Polypodium vulgare L. r r 156 Z2 Rosa arvensis Huds. r 157 Z2 Rosa pendulina L. r 158 Z2 Salix caprea L. r 159 Z2 Salix alpina Scop. r 160 Z2 Saxifraga cuneifolia L. + + r + 161 Z2 Saxifraga rotundifolia L. r r + r 162 Z2 Silene dioica (L.) Clairv. r 163 Z2 Stellaria montana Pierrat + 164 Z2 Symphytum tuberosum L. r r r r r 165 Z2 Valeriana tripteris L. r r r 166 Z2 Veronica officinalis L. r 167 Z2 Viola biflora L. r r 168 Z2 Viola reichenbachiana Jord. ex Boreau r 169 Z2 Viola riviniana Rchb. r 170 M Apometzgeria pubescens (Schrank.) Kuwah. r 171 M Bazzania trilobata (l.) Gray var. trilobata + 41 Kutnar, L., Urbani, M., as, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … 172 M Blepharostoma trichophyllum (L.) Dumort. var. trichophyllum r r r 173 M Brachythecium sp. r r r 174 M Brachythecium velutinum (Hedw.) B., S. & G. r r r + 175 M Bryum sp. + 176 M Calypogeia muelleriana (Schiffn.) Müll. Frib. r r r 177 M Cephaloziella sp. r 178 M Chiloscyphus pallescens (Ehrh. ex Hoffm.) Dumort. var. pallescens r 179 M Conocephalum conicum (L.) Dumort. r 180 M Ctenidium molluscum (Hedw.) Mitt. + 2 r + + 181 M Dicranella heteromalla (Hedw.) Schimp. r 182 M Dicranella sp. r 183 M Dicranum montanum Hedw. r r 184 M Dicranum scoparium Hedw. 1 r r r + r + + 185 M Diplophyllum albicans (L.) Dumort. r 186 M Distichium capillaceum (Hedw.) B., S. & G. r 187 M Eurhynchium angustirete (Broth.) T. Kop. r r r 188 M Fissidens dubius P. Beauv. var. dubius r r 189 M Fissidens dubius P. Beauv. var. mucronatus r r r 190 M Herzogiella seligeri (Brid.) Iwats. r r r 191 M Heterocladium dimorohum (Brid.) B., S. & G. r r 192 M Homalothecium philippeanum (Spruce) B., S. & G. r 193 M Homalothecium sericeum (Hedw.) B., S. & G. r 194 M Hylocomium splendens (Hedw.) B., S. & G. + 195 M Hypnum cupressiforme Hedw. r + + 196 M Isothecium alopecuroides (Dubois) Isov. r + 197 M Lepidozia reptans (L.) Dumort. r r r 198 M Leucobryum glaucum (Hedw.) Aongstr. r 199 M Lophocolea heterophylla (Schrad.) Dumort. r r r r r 200 M Mnium marginatum (Dicks.) P. Beauv. r r 201 M Neckera complanata (Hedw.) Hüb. r 202 M Neckera crispa Hedw. r + 203 M Plagiochila asplenioides (L. em. Tayl.) Dumort r 204 M Plagiochila porelloides (Torrey ex Nees) Lindenb. r r r r 205 M Plagiopus oederiana (Sw.) Crum & Anders. r 206 M Plagiothecium curvifolium Schlieph. ex Limpr. r r 207 M Plagiothecium laetum B., S. & G. r r r r 208 M Plagiothecium undulatum (Hedw.) B., S. & G. r r 209 M Polytrichum formosum Hedw. r r + r r 210 M Preissia quadrata (Scop.) Nees r 211 M Pseudoleskea incurvata (Hedw.) Loeske r 212 M Pseudoleskeella catenulata (Schrad.) Kindb. r 213 M Pseudoleskeella nervosa (Brid.) Nyh. r 214 M Pterigynandrum filiforme Hedw. r r r 215 M Ptilidium pulcherrimum (Web.) Vanio r 216 M Radula complanata (L.) Dumort. r 217 M Radula sp. r r 218 M Rhizomnium punctatum (Hedw.) Loeske r r 219 M Rhytidiadelphus loreus (Hedw.) Warnst. 2 220 M Rhytidiadelphus triquetrus (Hedw.) Warnst. + + 221 M Ricardia palmata (Hedw.) Carruth. r 222 M Sanionia uncinata (Hedw.) Loeske r r 42 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 223 M Scapania sp. r r 224 M Schistidium sp. r r r 225 M Tetraphis pellucida Hedw. r r r 226 M Tortella tortuosa (Hedw.) Limpr. r r r + r