Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 26 (9028) TRST, nedelja, 2. februarja 1975 mmuitòiu DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Certaim, razmnožen na ciklostil. Od 17‘^ “^Si^SonL » Lìovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini_P ^ v________ V procesu moralizacije do dna brez oklevanja! J Petek je odstopil celotni zaškd občinski odbor z izje-o župana in bivšega republi-anca Gasperinija, ki še «pre-ncž • bo naredil. Čez dni bo prišlo do prenove tudi v pokrajinskem poru in nato bodo — naj-tvS- za. občino že v petek, za 111-3 j ino pa nekaj kasneje — ranke leve sredine sestavile v^onia preosnovale odbora, oosta — verjetno — za las '•oaka prejšnjima, le da v njih ® bo več odbornikov, ki so Pteteni v škandale in sodne P™cese okrog prilaščanja jav-ne§a denarja S tem se je pričel proces ^oralizacije javne uprave, ki ^ mora poglobljeno nadalje-oti saj. j® tr-ba brez vsakega vkovan j a odstraniti vse tiste, So se na kakršen koli nana Um^ali s korupcijami, po-K,jYerjpitj€ni ali z drugimi 0-kami prilaščanja javnih rpodstev: iz javnih uprav mo-^ začasno tudi v primeru, s sodbe še niso dokončno iz-in^ne’ ker ie nujno, da na Sen6 uP'ravikelje ne pade niti pnca suma o njih osebni po-^mosti. To vprašanje ni samo f. Toboga značaja, temveč je Up? eno izmed zelo važnih po-vprašanj, saj je dru- vprašanj, saj je otežkočeno resno delo uprav, za kar se trudi-1 številni nedvomno pošteni Pani^ odborniki in svetoval-x-(.ra^nih strank. Treba je lo-^ ljuljko od pšenice! P^ožaj v občinski in pokra^ J uski upravi se je zaostril v 1 s procesom Buffo - Mal-med katerim je prišlo i<Ž .!van> da st-a zasebna pod-J trnka (med drugim je Buf-celo član MSI) na kaj ču-način zahtevala, da jima »opina ^zamenja manj vredno j^djišče z več vrednim in d91a tako zagotovi nadaljnje cio podjetja. Okrog te zamejuje prišlo do čudnih po-s Janj in (Jq podkupovanj, ki bila predmet sodne obrav-» m ostrih obsodb. Med zpravo pa se je tudi izka-IpO- da sta podjetnika prejela P0 «darilo» 25 milijonov lir «prijateljm^ takratnega tajit Ka socialdemokratske stran-e De Gioie zato, da bi jima jjdmgai pri njunem posiova- Un ' t6m Pa se J® sPr0lžh jPravičen plaz vprašanj : za-J to «darilo», od kod denar am,o socialdemokratski, ali orda tudi od Koga drugega?) Predvsem: gre za edino "jPcracijo te vrste, ali ni mor-J .obravnavi sistem ponav-0 'lochi se tovrstnih kupčij, Ijalo terem se ie mnogo ^Zahtev® po moralizaciji pa zaostrile tudi v zvezi z gim škandalom, katerega stual raziskujejo sodne obla-0h -in ki je povezan z upravo “črnskega podjetja ENCO. Vo' ^je so ustanovili med sJn°. da bi pomagali občin-kasvJ.d^ožbenoem in drugim, sneje je pp0 ge nekaj časa ^trebno, postalo pa je ne-‘mseilno, ker vrše na trza. d»61? tržišču posredniško viole , !r avske zadruge. ENCO se ^ zato pretvoril v tipičen pri-Vg r slabo upravljane ustano-' v trgovino, ki ne trguje, lja*'n^ Podarja, kjer se uprav- ^mveč tevn nenadzorovano in ______ brkt tu ki z resnično moraliza-pi» ln utrjevanjem krajevnih Prert nima nič skupnega. ^toritim,ie-nam,reČ treba U' cilr •’ aa 1® nedvomno zna- deii? indi politično važno lier • h0, med vsemi osum- barre1 ?n m®d številnimi ose-l’ . so vpletene med šfcan-(sirii “ti enega komunista Cp!JC6varX)e na komuniste je eij-i Pred sodiščem postala le-refij13?1!3, za kazensko neopo-ip niti enega socialista diaaa tdti senca suma ni pasi» na nobenega od številnih jOVenskih upraviteljev v obeh tih “in. svetih in v petih sve-kra ; j ob® kih občin tržaške po-wJ-t6' ^ Pa je prav tako ^ino, da so v zadevo vple- teni izključno pripadniki skrajno desne struje PSDI, desnice KD in člani MSI. De Gioia in Lovero sta skupaj s tremi dernokristj anskimi desničarji in vsemi neofašisti manifesta-tivno zapustila skupščino krajevnih uprav v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta, na kateri sta prvikrat v zgodovini nemoteno govorila slovenska predstavnika v slovenskem jeziku. Resnične malverzacije, ki pa so tako po svoji teži kot po krogu oseb, ki so v nje zapletene, omejene, so desničarski krogi izkoristili za napad na demokratično izvoljena predstavništva na splošno in za potrditev tez o nujnosti «trdne roke», «močne osebnosti», o komisarju, ki naj razvozla u-pravni klobčič, češ da tega demokratično izvoljeni predstavniki niso sposobni. Prišlo je do poskusa moralnega linčanja tudi tistih občinskih, pokrajinskih in drugih javnih upraviteljev, ki so osebno pošteni in ki požrvovalno ter uporno de-daijo v splošno korist. Izkušnje nas uče, da je celo slaba izvoljena uprava mnogo boljša, kot še tako dobra komisarska. To velja za veliko večino prebivalstva, ne velja pa za tiste kroge, ki so povezani z birokracijo, ki žive od drobnih in velikih uslug birokratskega aparata. Očitna je razlika med podjetji, ki žele nekaj ustvariti in parazitskim kapitalom, ki čaka samo na darila iz Rima in v zameno maha z nacionaldstično zastavico. Krog je tako zaključen. Veliki «moralizatorji» iz misov-skih in drugih desničarskih vrst se izkažejo kot predstav-niki resnične korupcije, ki bi hotela uničiti krajevne ustanove, jih zamenjati s trdnim državnim aparatom fašističnega vzora, kjer škandalov ne bi bilo več, saj bi jih sistem uzakonil kot nekaj povsem normalnega, kot je to bilo med dvajsetletjem fašistične vladavine. Prav zato so tudi na zadnji seji občinskega sveta zelo 0-stro obsodili neofašistični poskus, da se prepreči normalizacija delovanja občinskega sveta in nemoteno izvoli socialdemokrat Cesare. Pri tem — nič čudnega — sta načelnik komunistične svetovalske skupine Monfalcon in tajnik tržaške federacije KD Rinaldi uporabljala iste argumente ter celo nekatere iste izraze. Dosledna moralizacija ter u-spešno delovanje krajevnih ustanov pa je tudi v interesu celotne slovenske narodnostne skupnosti, saj polemike, razprave, stalna preverjanja, pre-osnove itd. nujno vodijo k paralizi dela občinskih in drugih demokratično izvoljenih organov. Paraliza pa pomeni «imobilizacijo», kar je v bistvu korak nazaj, ki ne dopušča koraka naprej. V našem konkretnem primeru je zanimivo, da bi na petkovi seji morali razpravljati in odločati o resoluciji komunističnega svetovalca Spetiča, če se v občinskem svetu lahko govori slovensko. Te razprave ni bilo in je ne bo tudi prihodnji petek, ker bodo volili nov odbor, zelo verjetno je ne bo niti v prihodnjih dneh ker se bo izkazalo, da je treba rešiti še kaj drugega. Vse to pa pomeni, da se v praksi izvaja stara politila zavlačevanj, ki koristi samo desnici, pa naj bo to gospodarska ali politična. Tudi zaradi tega je nujno, da se stvari hitro in odločno razčistijo in da vse krajevne ustanove prične z resnim delom. BOGO SAMSA RAZPRAVA Nfl ZASEDANJU VSEDRŽAVNEM SVETA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Levica odločno zavrnila stališče Fanfanija do socialistične stranke Tudi za Rumor ja je odnos s PSI vprašanje demokratičnega ravnovesja v državi RIM, 1. — Na sedežu krščanske demokracije se je danes nadaljevala razprava o poročilu, ki ga je imel včeraj Fanfani ob začetku zasedanja vsedržavnega sveta. Govorili so predstavniki raznih strankinih struj. Od vidnih demokristja nskih voditeljev so danes posegli v razpravo Taviani, Rumor, Galloni, Misasi in Bodrato. Razprava se bo nadaljevala jutri, ko bo vsedržavni svet krščanske demokracije izglasoval zaključno resolucijo. Takoj je treba povedati, da je levica potrdila svojo nedavno odločitev, da ostane v opoziciji. Po drugi strani pa se levica ne strinja s Fanfanijevim poročilom, zlasti ne s stališčem do socialistov. Misasi, leva struja «base», je v tej zvezi poudaril, da bi razbitje s socialistično stranko znalo pripeljati do predčasnih parlamen- tarnih volitev. Najbolj jasno stališče levice je obrazložil poslanec Bodrato («forze nuove»), ki je dejal, da levica se ne strinja s poročilom Fanfanija, zlasti pa ne z analizo, ki se nanaša na PSI, kakor tudi na ostala strankina vprašanja, ki so bila neprimerno pre-dočena ne upoštevajoč sedanje socialne stvarnosti v državi. Izrazil pa je vso podporo Morovi vladi. Za levo strujo «base» pa je Galloni zavrnil Fanfanijevo poročilo z ugotovitvijo, da ne daje nobenega koristnega prispevka k rešitvi najnujnejših vprašanj. Zelo ostro je obsodil Fanfanijevo za- Po hudih bojih med vojsko in eritrejskimi uporniki Položaj v Asmari izredno napet ADIS ABEBA, 1. — Položaj v Asmari je po včerajšnjih spopadih med oddelki etiopske vojske in eritrejskimi gverilci še vedno izredno napet. Poulični boji so se nadaljevali tudi danes zjutraj, medtem ko kaže, da je proti večeru orožje vsaj začasno utihnilo. Policijsko uro so podaljšali, toda tudi mimo tega prebivalstvo ne zapušča svojih domov, da ne bi bilo vpleteno v boje. Po nekontroliranih vesteh so dosedanji boji povzročili nekaj desetin mrtvih (med njimi je tudi neki italijanski državljan, Carmelo Cordare) in veliko število ranjenih. Med žrtvami je tudi mnogo civilistov. Po nekaterih vesteh naj bi patrulje etiopske vojske vdrle v več hiš ter ubile njihove stanovalce kot represalije proti eritrejskim upornikom. Vsekakor je življenje v Asmari povsem paralizirano, po mestu pa je videti samo vojake in gverilce. Vesti, po kateri naj bi redna vojska spet vzpostavila nadzorstvo nad mestom, niso uradno potrdili. Proračunski minister Giulio Andreotti (desno) in notranji minister Gui v pogovoru med zasedanj em vsedržavnega sveta KD prtje do socialistične stranke in dejal, da je to potuha socialdemokratom, stranki, ki se je potegovala za razpust parlamenta. V tej zvezi je ugotovil, da takšno ravnanje lahko sproži krizo in predčasne volitve. Taviani pa je zavrnil centralistično politiko, se zavzel za odločen nastop prod fašizmu, ki predstavlja veliko nevarnost za obstoj demokratičnih ustanov in opozoril, da se mora Italija v zunanji politiki izogniti «atlantski križarski vojni». Vsa ta tri vprašanja, je poudaril Taviani, so najtesneje povezana z napredovanjem strankine politike in sodelovanjem z najbolj naprednimi silami leve sredine. Nocoj je govoril tudi zunanji mi- nister Rumor. Zanj predstavlja obširno in bogato Fanfanijevo poročilo trdno osnovo «za naše ocene in ima vso našo podporo». Zanj je danes najtežje vprašanje stranke odnos do socialistične stranke, ki je osnovnega pomena za življenje leve sredine in s katero je nastala leva sredina. Odnos s socialisti, je dejal Rumor, jo politična stvarnost in. dodal, da je treba imeti pred očmi, da bi lahko sprememba te politike spravila v nevarnost «demokratično ravnovesje v državi». V bistvu je večina današnjih govornikov podprla Fanfanijeva stališča, razen levice, čeprav s kritičnimi pripombami, ki pa ne ogrožajo cilja, ki ga hoče Fanfani doseči: zbrati okrog sebe pred deželnimi in upravnimi volitvami velik del stranke na protikomunističnih stališčih in v polemiki s socialisti. Dejansko hoče iti Fanfani na volitve s krščansko demokracijo «trdno zasidrano v sredini», s podporo vse strankine desnice. Srebrni jubilej Kmečke zveze Med pomembne obletnice, ki jih proslavljamo letos, spada prav gotovo tudi 25. obletnica ustanovitve Kmečke zveze, strokovne organizacije naših kmetov in ene izmed temeljnih ustanov naše narodnostne skupnosti. Ustanovljena je bila namreč v nedeljo, 15. januarja 1950, ob navzočnosti notarja na ustanovnem občnem zboru v kinodvorani na Opčinah, že ob ustanovitvi je štela 540 članov - kmetov, družinskih poglavarjev. Predsednik pripravljalnega odbora je ob otvoritvi ustanovnega občnega zbora Kmečke zveze ,z temi besedami nakazal njene naloge : «.Danes postavljamo temeljni kamen za zgraditev izrazito kmečke ustanove, ki bo odslej nastopala kjerkoli bodo gospodarski, socialni, moralni in kulturni interesi našega kmečkega življa to zahtevali.» Po 25 letih njenega obstoja lahko trdimo, da je Kmečka zveza dosledno in uspešno, kljub težavam in oviram, opravljala svojo nalogo ter delovala v korist našega kmečkega življa ter kmetijskega gospodarstva, in s tem v korist in zaščito iiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiirniiiiiiiiiiitiiMiiiiivniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii NA MEDPARLAMENTARNI KONFERENCI V BEOGRADU Minic za odpravo blokovske razdelitve Govorila sta tudi italijanska predstavnika Vedovato in Cardia (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Na drugi medparlamentarni konferenci o evropskem sodelovanju in varnosti se je danes proti večeru končala splošna razprava. V njej je danes sodelovalo 34 govornikov, ki so spregovorili o temeljnih stališčih do obravnavanih problemov varnosti, gospodarskih odnosov, sodelovanja v znanosti, tehnologiji, izobraževanju in kulturi ter o svobodni izmenjavi ljudi in informacij, pa tudi o nadaljnjem parlamentarnem delovanju na področju evropske varnosti in sodelovanja. Med današnjimi govorniki sta bila tudi zastopnika italijanskega parlamenta Vedovato in Cardia. Šef italijanske delegacije na konferenci Giuseppe Vedovato je tako kot drugi govorniki opozoril na vzajemno odvisnost različnih svetovnih problemov. Drugi italijan- ...........................................»•••»•»•.»•»•••.••»nuni»«..»».....m................. POLITIČNI INTERES JE ZNOVA PREVLADAL NAD UGOTAVLJANJEM RESNICE PROCES VALPREDA-FREDA PONOVNO ODLOŽEN Sodniki zavrnili zahtevo po začasni svobodi za Fredo in Venturo in za ločen proces proti anarhistom - Obramba Valprede: škandal, ki mu ni enakih CATANZARO, 1. — Še enkrat — že tretjič zaporedoma — je ooli-tični interes prevladal nad zahtevo po ugotavljanju resnice: ca-tanzarsko porotno sedišče je namreč danes s pričakovanim, a zaradi tega še ne upravičenim sklepom, odložilo za nedoločen čas proces zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu. Sodniki so z današnjim sklepom v bistvu osvojili vse zahteve Fre-dovih in Venturovih branilcev z izjemo zahteve po izpustitvi na začasno svobodo obtoženih fašističnih prevratnikov. Današnja razsodba, pa čeprav 's pravnega vid.ka morda neoporečna, pomeni, da je ugotavljanje resnice o pokolu v Kmečki banki odio." o za šest mesecev, morda celo za leto dni, odvisno I katerih odgovor..asti pri pokolu nni* nrl fpern kHai hn zflkliiippn • nontavlip milanski nrpiskovalni pač od tega, kdaj bo zaključen preiskovalni postopek o delovanju fašističnega časnikarja in obveščevalca SID Guida Giannettinija. Sodni zbor. je namreč sprejel tezo Fredove in Venturove obrambe, da je za ekonomijo procesa in za ugotavljanje resnice nujno skupna obravnavati položaj fašističnega časnikarja in šefov padovske prevratniške celice, ker je Giannet-tini ključna osebnost v okviru «črne mreže» in strategije napetosti. S tem pa je praktično odprl pot odložitvi procesa v nedogled, kajti po Giannettiniju bodo zahtevali še združitev s sodnim postopkom proti Rautiju in nato proti vsem ostalim 13 osumljencev, V Rimu se nadaljuje razprava o Fanfanijevem poročilu na za- sedanju vsedržavnega sveta krščanske demokracije. V bistvu Fanfanija in njegovo politiko, ki jo je začrtal v poročilu, podpirajo vse struje, razen levice. To je prišlo do izraza v včerajšnjih posegih, ko je levica poudarila, da Fanfanijevo poročilo ne predstavlja koristnega prispevka za rešitev najnujnejših vprašanj. Obsodila je tudi Fanfanijevo stališče do PSI in dejala, da so odnosi s socialisti življenjskega pomena za demokratično upravljanje države. Za dobre in stvarne odnose s PSI se je zavzel tudi Rumor, medtem ko je Taviani .................................................................................................1.1....................11 kola v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu. Sodniki so v bistvu osvojili vse teze Venturovih in Fredovih odvetnikov ter zavrnili le njihovo zahtevo po izpustitvi obeh prevratnikov na začasno svobodo. Valpredov branilec Malagugini je ocenil sklep porotnega sodišča kot nezaslišan in poudaril, da koristi, le fašistom in njihovim pajdašem, nikakor pa ne ugotavljanju resnice. Še enkrat je v Catanzaru, kot že pred tremi leti v Rimu, prevladal politični interes dominantnih sil nad zahtevo demokratične javnosti po ugotavljanju resnice in zgledni kazni za teroriste, odgovorne za pokol v Kmečki banki. zavrnil morebitno centristično politiko, zahteval odločen nastop proti fašizmu in opozoril na nevarnost «atlantske križarske vojne». Fanfanija odkrito podpirajo tudi socialdemokrati, liberalci in republikanci, ki pravijo, da je «govoril jasno in odločno». S pričakovanim, zaradi tega pa še ne upravičenim sklepom je catanzarsko sodišče odložilo za nedoločen čas proces zaradi po- ugotavlja milanski preiskovalni sodnik Gerardo D'Ambrosio. 0-čitno je namreč, da je obramba Frede in Venture izbrala to pot, či bi dosegla izpustitev prevratnikov na začasno svobodo zaradi poteka roka preventivnega zapora. Nobenega upanja ni namreč, da bi kakšno sodišče lahko priznalo obtožencema pravico do začasne svobode, saj njune moralne «vrline» niso take, da bi bila osvoboditev priporočljiva, kot so poudarili v današnji razsodbi ca-tanzarski sodniki. Poudariti gre, da imajo catan-zarski sodniki verjetno še najmanj odgovornosti za absurdno zavlačevanje pri ugotavljanju resnice, ki je spremenila ta proces le v farso sodnega postopka. Riba smrdi pri glavi: naj večjo odgovornost za današnji položaj imajo tisti, ki so takoj po pokolu iztrgali preiskavo milanskim sodnikom in jo zaupali rimskim, takoj za njimi pa kasacijsko sodišče, ki se je prelevilo v ubogljivega izvrševalca volje politične oblasti in pokopalo načelo o neodvisnosti in samostojnosti sodstva. Takoj po sklepu catanzarskega sodnika je Valpredov branilec Malagugini izjavil: «S ponovno prekinitvijo procesa zaradi pokola v Kmečki banki tudi v absurdni obliki sočasne razprave proti a-narhistom in fašistom, ki jo je vsililo kasacijsko sodišče, zado-biva ta sodno-politična afera ob- seg škandala, ki mu ni enakih v italijanski zgodovini.» Odvetnik je pribil, da je namen odlašanja in zavlačevanja jasen: ne razkriti ničesar s pretvezo, da se hoče odkriti vse. To pa — je zaključil Malagugini — koristi le fašistom in njihovim pajdašem, ne zadošča pa zahtevi po jasnosti, ki jo je tolikokrat izpričal italijanski narod. Povsem različno je bilo seveda vzdušje v fašističnem taboru, kjer je bilo po razsodbi opaziti same nasmejane obraze. Obžalovali so le, da so sodniki zavrnili njihovo «upravičeno» zahtevo po izpustitvi Frede in Venture na začasno svobodo. V pričakovanju razsodbe je bilo vzdušje v mestu zelo napeto. Po jutranjih fašističnih izgredih je kvestor ukazal policijskim oddelkom, naj zastražijo vse sedeže strank, sindikatov in javnih ustanov, da bi preprečil morebitne hujše incidente. Da se povrnemo k skopi kroniki današnjega dne: po zaključnih posegih branilcev in predstavnikov zasebnih strank, se je sodni zbor ob 11.40 zbral v posvetovalni sobi. Tii ure in pol pozneje sklep- proces odložen za nedoločen Čas, zavrnjena zahteva po izpustitvi Frede in Venture na začasno svobodo, zavrnjena zahteva anarhistov po ločenem procesu. Še enkrat so italijanski sodniki žrtvovali pravico in resi :'.i na oltarju političnega interesa dominantnih sil. ski govornik je bil Umberto Cardia, ki je naglasil, da nastopa kot predstavnik komunistične partije in leve opozicije v Italiji, Med drugim je rekel, da bi bilo tragično za svet, če ne bi bil prepričan, da se lahko samo z gibanjem v smeri miroljubnega sožitja in sodelovanja postopno odpravijo nasprotja, ki danes obstajajo med vojaškima blokoma. Danes je na konferenci nastopil tudi zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic. Minic je poudaril, da politika aktivnega miroljubnega sožitja, katere načela so vgrajena v temelje politike neuvrščenosti, vsebujejo pa jih tudi ustanovna listina in drugi dokumenti Združenih narodov, vse bolj postaja gibalna sila razvoja mednarodnih odnosov. Ta politika je edino zagotovilo za mir, varnost, razvoj in sodelovanje v svetu. Neuvrščene države, ki so stalno aktivno prispevale in prispevajo k takšnemu pozitivnemu razvoju, so postale stvarni mednarodnopolitični dejavnik, ki pozitivno vpliva na mednarodne odnose in brez katerega se v današnjem razmerju sil v svetu ne morejo več uspešno reševati najpomembnejši mednarodni problemi Minic je tudi naglasil, da dejavnost Jugoslavije ni usmerjena k 0-blikovanju nekakšne posebne grupacije ali bloka, pač pa k odpravljanju vseh blokovskih in drugih razdelitev ter k ustvarjanju takšnih odnosov v svetu, ki bodo vsem državam zagotovili enakopravno sodelovanje v mednarodnih odnosih. VLADO BARABAŠ V Krminu je lepo uspel drugi slovenski večer V občinskem gledališču v Krminu se je veliko število naših ljudi, ki bivajo ob vznožju za-padnih Brd, udeležilo sinočnjega drugega slovenskega večera, ki ga je priredila mladina iz Kr-mina in s Plešivega. Prireditev je dokazala, da živi v tem predelu naše pokrajine, ki je resda nekoliko oddaljen od kulturnega in upravnega središča, živ del naše skupnosti, ki hoče ustvarjalno prispevati k obstoju in rasti našega življa na meji s Furlanijo. Za razliko od lanskega večera je bil včerajšnji tudi po duhu bolj naš. Pomen tega dogodka je opisal ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča dr. Filibert Benedetič. V kulturno - prosvetnem programu sta sodelovala pevska zbora «Valentin Vodnik» iz Doline pri Trstu in «Mirko Filej» iz Gorice. Nastopila sta folklorna skupina iz Sovodenj ter zabavni ansambel «Lojze Hlede» iz Števerjana. Prireditev je s svoje enodejanko «Mutasti muzikant» sklenilo Stalno slovensko gledališče. Med številnim občinstvom, ki je prihitelo v Krmin iz mesta in njegove okolice, je bilo tudi več u-, glednih javnih in kulturnih delavcev naše skupnosti s Tržaškega in iz Goriške. vse naše narodnostne skupnosti. To delovanje se je še bolj okrepilo in poglobilo ter organizacijsko izpopolnilo, ko se je s Kmečko zvezo leta 1968 združila Zveza malih posestnikov, ki je s Kmečko zvezo tesno sodelovala od leta 1957. V deželnem in vsedržavnem okviru pa je prišla Kmečka zveza, s problematiko našega kmečkega človeka in kmetijskega gospodarstva, do večje veljave in teže, ko se je kot popolnoma samostojna organizacija pridružila Vsedržavni kmečki zvezi «Alleanza Nazionale dei Contadini» in nato ustanovila tudi svoj patronat. Obletnico Kmečke zveze bodo njeni člani proslavili na jubilejnem občnem zboru, ki bo čez dober mesec v Kulturnem domu. Medtem se nam zdi potrebno in umestno nanizati nekaj misli in ugotovitev. Predvsem je treba poudariti, da Kmečka zveza že od samega svojega začetka združuje, in brani njihove interese, člane - kmete, ne glede na njihovo politično pripadnost in ideološko ali versko prepričanje, ter ni izraz nobene stranke. Zavzema se za reševanje problemov posameznih članov in jim pri tem daje vso pomoč, zlasti s svojim patronatom ter s sodelovanjem strokovnjakov. Prireja tečaje, strokovna posvetovanja in poučne izlete, skoraj nemogoče pa bi bilo naštevati vse posege, vloge, prošnje, pritožbe in prijave, ki jih je Kmečka zveza opravila v letih svojega delovanja. Vsekakor gre za milijone in milijone lir stroškov, ki so bili našim kmetom prihranjeni. To ima sicer svojo vrednost in pomen, ni pa glavna ter edina značilnost delovanja Kmečke zveze. Najbolj zahtevni, prizadevni, pomembni ter učinkoviti so bili, in so še, posegi Kmečke zveze za reševanje hudih problemov, ki ogrožajo ne samo kmetijstvo, ampak tudi našo širšo skupnost. Tako je Kmečka zveza krepko posegla v vseh primerih razlastitev in dosledno branila pravice prizadetih lastnikov, obenem pa obstoj naše narodne skupnosti, ne da bi imela od tega kakršno koli gmotno korist, že samo to delo bi upravičilo in utemeljilo njeno ustanovitev in obstoj. Zavzela se je, in v tem ne preneha, za pravično rešitev problemov našega kmetijstva, za izdelavo in izvajanje organskega načrta za razvoj kmetijstva, za priznanje vloge kmetijstva v gospodarstvu in sploh socialne in gospodarske vloge kmetov v naši družbi, za enakopravno socialno in bolniško zavarovanje kmetov, za učinkovito pomoč pri ustanavljanju zadružnih kmetijskih ustanov, za ohranitev in razvoj živinoreje, za razvoj vinogradništva in žlahtnih kultur, za zaščito kraške narave in kraškega človeka itd. Kmetijstvu na Tržaškem preti resna '/evarnost, bolj kot kda koli prej. Vedno bolj občuti posledice hudih ran: razlastitve, urbanizacija, umet-no-politično naseljevanje, stalno naraščanje cen strojev, potrebščin in gnojil, pomanjkanje perspektivnega razvojnega načrta. Take razmere nikakor niso privlačne za mladega človeka, odraslega pa tarejo in mu ubijajo voljo, veselje do dela in vlaganja nadaljnjih naporov in novih sredstev v kmetijsko dejavnost. Časi, razmere in potrebe se spreminjajo. Tudi kmetijstvo mora hoditi vštric z razvojem, sicer propade. Vsem tistim, ki vztrajajo, ki iščejo novih poti in možnosti, ki niso še vrgli puške v koruzo, gre vse priznanje in pohvala, še bolj pa pomoč im razumevanje. Za to se bori Kmečka zveza, dostikrat ob nezadostnem razumevanju pristojnih oblasti in organov, med katerimi naj navedemo zlasti Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva (ERSA) in tržaško občino. Ob srebrnem jubileju iskreno čestitamo Kmečki zvezi in vsem njenim članom ter ji želimo še mnogo uspehov v njenih prizadevanjih za zaščito interesov posameznih kmetov, za ohranitev in napredek našega kmetijstva, za obrambo koristi vse naše narodnostne skupnosti. ALBIN BUBNIČ TRŽAŠKI DNEVNIK NA IZREDNI SEJI V CAMPOFORMIDU Deželni odbor za zadružništvo za nujno ureditev Kraške mlekarne Odborniki poudarili gospodarski, družbeni in nacionalni pomen pobude Deželni odbor za zadružništvo, ki mu načeluje odbornik Mauro, si je te dni ogledal Furlansko zadružno mlekarno, največji tovrstni obrat v Furlaniji - Julijski krajini, ki deluje v bližini Campoformida. Konzorcij predeluje dnevno do 1000 stotov mleka od tega približno tretjino v razne vrste sira. Med obiskom so se člani odbora sestali na izredni seji, na kateri so obravnavali nekatera vprašanja s področja zadružništva ter se pri tem zadržali zlasti ob problemih zadružnih mlekarn. V tej zvezi so odborniki izrazili zaskrbljenost spričo težav, na katere že dalj časa zadeva zamisel o ureditvi «Kraške mlekarne». S tem vprašanjem so se ukvarjali zlasti odborniki Kodrič, Bucco, Miccoli in drugi. Kodrič je posebej poudaril, da se ta problem vleče že predolgo, tako da se z vso resnostjo postavlja vprašanje nadaljnje ohranitve živinoreje na Krasu. Dr. Miccoli se je pridružil Kodričevim izvajanjem in poudaril poleg gospodarske in družbene plati tega vprašanja, tudi njegov pomen za obrambo manjšinskih interesov na Krasu. Govornik se je živo zavzel za to, da bi deželna uprava s primernim posegom omogočila uresničitev te pomembne zamisli. Nujnost ureditve kraške mlekarne so poudarili tudi drugi člani odbora, tako da je bilo ob koncu razprave sklenjeno, da bodo njegovi člani opozorili na to vprašanje tudi deželnega odbornika za kmetijstvo Del Gobba. Žani ceni tržiškim in videnskim avtomobilistom. Z včerajšnje seje deželnega sveta Na včerajšnji seji deželnega sve-a — skupščina se je izjemoma sejala na sob ro, ker se je po statutu dolžna sestati vsak prvi delovnik v februarju in oktobru — so odbornik Giust, Ribezzi, Dal Mas in Stopper odgovorili na razna vprašanja svetovalcev. Med drugim je skupščina obravnavala problem go-riških obratov LACEGO, o čemer poročamo na drugem mestu. Na koncu je skupščina zavrnila z večino glasov resolucijo, ki so jo svoj čas vložili svetovalci MSI in po kateri naj bi se deželni odbor ponovno zavzel za priznanje mesečnega kontingenta bencina po zni- Kongresa sekcij KPI Danes bosta dva kongresa sekcij KPI. Ob 9. uri na Trgu Stare mitnice bo kongres sekcije «Tomažič», ob 16.90 pa na sedežu v Ul. Appiani kongres sekcije KPI Rojana. V ponedeljek ob 19.30 bo na Greti praznik ob vključevanju novih članov v KPI. • Jutri ob 20.30 se bo v Ul. S. Ermacora 3 sestala rajonska konzul-ta za Rojan, Greto in Barkovlje, ki bo razpravljala o zdravstvenem konzorciju. BRECHT NA ODRU DVORANICE PD «IVAN CANKAR» «IZJEMA IN PRAVILO» V UPRIZORITVI SAG S to predstavo je Slovensko amatersko gledališče vstopilo v svojo četrto sezono Slovensko amatersko gledališče je s sinočnjo uprizoritvijo Brechtove farse «Izjema in pravilo» v dvora niči PD «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu, vstopilo v četrto sezono svoje dejavnosti. Izbrano delo, prvič postavljeno na oder v slovenščini, je povsem v skladu s programsko usmeritvijo, ki je pri tem, mladem ljubiteljskem gledališkem kolektivu dovolj jasna že od samega začetka: uprizarjati dela, ki ustrezajo zmogljivostim ansambla, ki pa istočasno obravnavajo živo, problemsko tematiko družbenih odnosov. Igra «Izjema in pravilo» sodi v tak izbor vsaj kar zadeva njeno vsebino, igralce, zlasti seveda še amater- 'iiiiiiiiiiHiuiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiivifiiiMiiiiniuuimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiimuiniiiimii SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE SKUPNOSTI RAZPRAVA 0 RABI SLOVENŠČINE IN 0 KRAŠKI GORSKI SKUPNOSTI Solidarnostna izjava v podporo Enotni slovenski listi na Koroškem V petek, 31. januarja, je bila redna seja izvršnega odbora Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu so bila organizacijska vprašanja, volitve v šolske svete na slovenski realni in klasični gimnaziji v Trstu, tajniško poročilo o krizi občinskega odbora in o možnih razpletih, stanje v pokrajinski upravi v zvezi z uvajanjem slovenščine ter volitve v kraško gorsko skupnost. Deželni poslanec Štoka je poročal o možnosti uporabe slovenščine v deželni upravi in o nekaterih zakonskih osnutkih. Spričo bližajočih se volitev na Koroškem je izvršni odbor Slovenske skupnosti soglasno sprejel solidarnostno izjavo z Enotno slovensko listo na Koroškem, ki ji načeluje dr. Pavle Apovnik. V izjavi je nadalje učeno, da so koroški Slovenci dosegli visoko raven pc- Morano in Sergija Ferlugo je osrečilo rojstvo prvorojenca PETRA Staršem iskreno čestitata PD Slovan in ŠZ Gaja aujiitiiiimiiiuumiiiiHiiiuiiiiitiiimnitiiiiiufuimfHmitiiiiimfimiuiiiirifffitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiini BOGATA RAZSTAVNA DEJAVNOST Odprta kolektivna razstava čeških in slovaških grafikov Tržaški slikar Bomben v galeriji «Il Tribbio» Od sinoči imamo v Trstu dve novi razstavi. V galeriji «La Lanterna» so odprli kolektivno razstavo čeških in slovaških grafikov, v galeriji «Il Tribbio» na Starem trgu pa se je predstavil znani tržaški likovnik Ottavio Bomben. Razstavo čeških in slovaških grafikov v galeriji «La Lanterna» pravzaprav organizira, poleg galerije, tudi češki in slovaški kulturni krožek iz Padove, ki nosi ime po znanem italijanskem slavistu «Arturu Cromi» in predstavlja v okviru možnosti nekakšen prerez slovaške in češke grafične umetnosti danes, saj je v galeriji na ogled skoraj trideset listov prav toliko čeških oziroma slovaških umetnikov. Ker je znano, da ima tovrstna umetniška zvrst sedaj na Češkoslovaškm dokaj visoko raven, v nekaterih primerih celo visoko, je sedanja razstava priložnost, da se naše občinstvo, če ne spozna, pa vsaj sreča s sodobno češkoslovaško grafično umetnostjo. Sinočnje otvoritve razstave sta se poleg številnih tržaških likovnikov in ljubiteljev umetnosti udeležila tudi vdova pokojnega prof. Cronie Carmen Matzenik in tajnik združenja prof. Milan Djurica s pavlovskega vseučilišča. Sinoči je v galeriji «Il Tribbio — Rettori» na Starem trgu tržaški slikar Ottavio Bomben predstavil dva ducata v glavnem velikih olj. Tudi tokrat so glave konj njegov osnovni, rekli bi, glavni motiv. K tem je tokrat dodal tudi dva polakta in nekaj drugih motivov. Za razliko od prejšnjih razstav je Bomben tokrat vse drugačen v barvah, kajti prejšnje rdeče, okra in rjave barve je zamenjal s sivimi, piovimi, sivo-plavimi barvami ter neštetimi njihovimi odtenki. Brez obotavljanja lahko zatrdimo, da je ta sprememba pri njem zelo pozitivna in da njegova razstava v galeriji «E Tribbio» zasluži vso pozornost. litične zrelosti in spoznali, da se manjšinska skupnost, ki ji odrekajo skoraj vse osnovne pravice, do teh pravic pribori le tako. da se prvenstveno opre na lastne sile. Že samo dejstvo avtonomne in enotne slovenske' politične formacije, je rečeno v izjavi SS, je torej velik uspeh koroških Slovencev, posebno še, ker je bil dosežen v genocidno-huj-skaškem vzdušju, ki ga ustvarja med obema narodnostima Heimat-dienst s potuho obeh velikodržavnih strank. Enotna slovenska lista in enotnost vseh Slovencev sta najboljši odgovor na histerično dobrikanje socialističnega prvaka Wagnerja Hei-matdienstu in nacističnemu duhu, ki je na Koroškem še zmeraj živ. Pravice koroških Slovencev so zajamčene z avstrijsko državno no-godbo, z avstrijsko ustavo in z listino Združenih narodov, ki jim danes načeluje Avstrijec Wald-heim. • Na tržaški trgovinski zbornici bo v dneh 27. in 28. februarja strokovno zasedanje o davčnih vprašanjih (IVA, INVIM in občinski davek na reklamo). Zasedanje organizira družba Trieste - Consult. V polni dvorani Kulturnega doma ~ lep 'večer filmov Aljoše Žerjala V veliki dvorani Kulturnega doma, ki je bila popolnoma zasedena, je sinoči KASTA organizirala večer filmov Aljoše Žerjala. Tako številna. udeležba občinstva in topli aplavzi po vsakem filmu so bili priziianje našemu mojstru, simpatičnemu Aljošu, ki je prepotoval že dosti sveta in s svojo filsko kamero posnel lepote narave, ljudi, njihove običaje. Z njim smo sinoči o-biskali Čile, prepotovali Turčijo in Perzijo ter videli Kurde. Najprej pa smo se nekoliko zadržali dima v naših krajih ter videli kako trenira, tekmuje in zmaguje v namiznem tenisu pet deklet športnega društva Kras in v kakšnem okolju ustvarja naš umetnik Klavdij Palčič. V Sentimentalnem potovanju pa so se prepletale fantastične igre in efekti barv v osnovnih elementih narave in silah narave. DRUGE VESTI NA 8. STRANI je, pa postavlja pred naloge, ki so vse prej kot lahke in je že zato treba. SÀG dati priznanje, da se je dela lotilo z najboljšimi nameni in z veliko prizadevnostjo. Ves Brechtov teater je namreč take vrste, da že po zasnovi pisca samega dovoljuje in celo izziva samosvoje odrsko tolmačenje, da so igralci in predvsem režiser tisti, ki dejansko oblikujejo besedilo na odru v njegovi vizuelni podobi. To pa zahteva od njih dobršno mero inventivnosti, obvladanja odrske in igralske tehnike in pa seveda tudi govorno sproščenost, kar vse je pogoj za popolno vživi jan je v vloge in njih brechtovsko tolmačenje, ki je vedno nekje med farso v načinu in poezijo v bistvu. Ob upoštevanju danosti in povrhu še okoliščin, v katerih je predstava nastajala ter prostorske utesnjenosti, je ansambel SAG bil v lepi meri kos svoji nalogi, čeprav smo ga videli v kakšnem drugem delu že bolj pripravljenega in predvsem po režijski plati bolj izdelanega. Pohvalo za prizadevnost zaslužijo vsi nastopajoči, predvsem pa Boris Mihalič kot trgovec, Boris Kobal kot kult in Igor Sancin kot vodnik. Manjši igralski delež sta imela Samo Sancin kot policaj in sodnik ter kalijeva žena Rosanna Tul. Režiral je Sergej Verč. Skromno, a u-strezno sceno je zamislil Ivan Verč, songe in glasbeno opremo pa je prispeval Ivan Mignozzi. Lektorsko delo je opravila Mira Sardoč Številno občinstvo je izvajalce nagradilo s toplim aplavzom. O Včeraj je vladni komisar prefekt dr. Di Lorenzo sprejel novega predsednika Delavskih zadrug Oliviera Fragiacoma, kateremu je zaželel o-bilo uspeha pri izvrševanju nove funkcije. Slomškov dom priredi danes, 2. februarja, ob 17.15 v kinodvorani v Bazovici PREŠERNOVO PROSLAVO Sodelujejo otroški pevski zbor «Slomšek», harmonikarji, cerkveni pevski zbor in ansambel «Kondor». Vabljeni! Šolske vesti Združenje staršev katinarske šole vabi na zadnji sestanek pred volitvami, ki bo jutri, 3. februarja, ob 20. uri v šoli na Katinari. Zaradi važnosti sestanka prosimo, da se ga udeležite v polnem številu. Razna obvestila PD Kraški dom iz Repentabra vabi na sestanek o športu, ki bo v torek, 4. februarja, ob 20. uri v občinski kopalnici v Repnu. Razpravljalo se bo o sodelovanju s ŠK Kras iz zgoniške občine. Vabljeni vsi športniki. V torek, 4. februarja, ob 20.30 bo v Slomškovem domu v okviru niza predavanj «Srečanja o zakonskem življenju» četrto srečanje. Na tem srečanju bo govoril dr. Marijan šef ob diapozitivih in bo predaval o temi «Telo v službi ljubezni». Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Ul. Donizetti 3/1., ima jutri, 3. februarja, večer posvečen kraš-kim rezervatom. Govorili bodo dr. Drago Štoka, dr. Egidij Vršaj in Karlo Grgič. Večer bo v dvorani Slovenske prosvete ob 20.15. Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča, da bo v sredo, 5. februarja, ob 20. uri seja širšega odbora, obenem sporoča, da bo v petek, 7. februarja, skupna vaja pevcev in orkestra. Danes, NEDELJA, 2. februarja SVEČNICA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.11 — Dolžina dneva 9.45 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 10.7 Jutri, PONEDELJEK, 3. februarja BLAŽ Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,3 stopinje, najnižja 5,8, ob 19. uri 11 stopinj, zračni pritisk 1024,5 narašča, veter 30 km severovzhodni, sunki 70 lem, vlaga 55-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje. Dne 1. februarja 1975 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 16 oseb. UMRLI SO: 63-letni Giuseppe Giglio, 62-letni Giuseppe Scheriani, 70-letna Giuseppina Perco, 84-letna Angela Maccari, 82-letna Romea Bellemo vd. Riosa, 76-letna Emilia Laurini, 92-letni Eugenio Skubia, 81-letni Giovanni Ciacchi, 69-letni Federico Parutto, 96-letni Antonio Novato, 95-letna Marina Makovich vd. Sticotti, 64-letna Maria Deselli, 61-letna Laura Lisi, 77-letna Marcel-lina Visintini vd. Saranz. 72-letna Anna Maria Raguzzino vd. Rocco, 66-letna Štefanija Perhinek por. Prelog. OKLICI: Tehnični uradnik Giovanni Giglio in gospodinja Ornella Ni- ZA VAŠO POROKO .. «FOTOGRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Včeraj-danes KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/111 cotra, uradnik Marino Fucci in prodajalka Luisella Ferretti, šofer Claudio Rocco in uradnica Rita Ser-ban, elektrikar Livio Venchi in delavka Lucia SchiUani. pomorščak Elvo Frausin in prodajalka Maria Sinkovič, delavec Martino Pietro Bettega in gospodinja Francesca Furlan, geometer Claudio Toncich in učiteljica Margherita Bontempo, železničar Vladimiro Fabjan in u-radnica Rita Pocecco, Gerd Schlie-bach in Tiziana Babille, uradnik Edoardo Skerl in uradnica Barbara Chesini, industrijski izvedenec Nevio Sega in prodajalka IsabeOa Ragno, delavec Antonio Morelleschi in gospodinja Clara Cottone, delavec Mario Lindi in prodajalka Zenilde Furlan, obrtnik Virgilio Stoch in šivilja Vilma Posega, industrijski izvedenec Carlo Atzeni in učiteljica dr. Raffaella Belli, ra.diotehnik Emilio Frenassi in prodajalka Gianna Bianchi, stražnik Pietro Pera in šivilja Maria Rita Bussi, avtoličar Bruno Blaskovic in gospodinja Stefania Flere, kemični analitik Claudio Norbedo in prodajalka Marta Svara, prodajalec Sergio Cragnolin in prodajalka Gaetana Chinnici, pristaniščnik Alberto Maggi in frizerka Sonia Casagrande, industrijski izvedenec Luciano Milesi in u-radnica Elisa Lionetti. železničar Lucio Scarpellini in uradnica Roberta Nordio, rezbar Rinaldo Pau-luzzi in prodajalka Luigia Savi, natakar Lino Stefanel in točajka Anna Maria Cergna, učitelj Vito Gemmati in študentka Enrica Zac-co-Giovanelli, pomorščak Lino Dobrič in natakarica Ivanka Blazina, tehnični uradnik Paolo Saitta in študentka Cinzia Capodei. delavec Emesto Lovrečič in gospodinja Da- » družinama 10.000 lir za pevski zbor F. Venturini in 10.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob Ferdinanda Ferjančiča daruje Franc Brus 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Milke Koc-manove darujejo Vojkovi sodelavci 12.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Stojana Žerjala darujeta Žarko in Vlasta Družina 20.000 lir za PD Slovenec. Silvester Komar iz Ricmanj daruje 10.000 lir za ŠD Breg, 10.000 lir za PD Slavec in 10.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Ob prerani smrti dragega in nepozabnega Stojana Žerjala darujeta Karlo in Nada Pavlič 10.000 lir za PD Slovenec. V počastitev spomina svaka Karla Sancina daruje Marenka Sancin (Celje) 10.000 lir za dom Jakoba Ukmarja. Sara in Jurij Slama darujeta 10.000 lir za Glasbeno matico. Žena Marija in sinova Sergij in Stojan Mauri se zahvaljujeta PD F. Prešeren in ŠD Breg za sočustvovanje ob smrti moža oziroma očeta ter darujejo 10.000 za PD Prešeren in 10.000 lir za ŠD Breg. Ob 42. obletnici smrti svoje mame Marije Lavrenčič daruje Minka v počastitev njenega spomina 10.000 lir za Slovenski solidarnostni sklad. V spomin svojih staršev daruje Oton Kozina 5.000 lir za PD France Prešeren iz Boljunca. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: Podporni člani Alojz Markovič - Zvonko 50.000 lir Pepi Starc (Opčine) 5.000 lir, Riko Lorenzi (Lonjer) 5.000 lir, Zvonko Lorenzi (Lonjer) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Bete Biščak daruje Rudolf Čok (Lonjer) 1.000 lir. ^OMENK PADLIM V NOB ^ce 10.000 lir, Angel 5.00(16r klOOO lir, Rado Maganja PrQSfj,jr' Edvard Puntar (brivec hormn - kr, družina Mateo Mo- dannì?°mÌn P0**- Josipa Sedmaka loSJilr Tne.-Furlan 'strekeli Miloš v y lstl "amen darujejo roSf r ac 3 00° lir- Vida Švab 2 Ooo u r’ in Karla Košuta Ur KraVi fru (Zgonik št' 14) 2 000 v /aiJ (Gabrovec št 39) 2.000 lir. P°k. svaka Josipa Sed- noToft® Albin Magajna z druži- dal«n marne Katerine Bogateč 10.000 Ih- b^ere Ida in Danila Sedm^5*^ cvetia na grob Josipa Settlaka darujeta Matija in Marija àttimo (Trst) 5.000 lir. danifi>°Ari'n Eordinanda Ferjančiča V:LAngel Košuta 3.000 lir. kolaiPSln strica Josipa daruje Ni-Na’Sedmak (Prosek) 10.000 lir. da ^esto. cvetja n? grob Ferdinan-daniinr',arJC-aa *n Milke Kocmanove 10.000 lir USan košuta z družino naV AbfaSt-tev apoena padlega si- 5.000 lir Skabaria daruje mama IZ ŠOMENK PADLIM V NOB IN nnE?NJA' s KOLONKOVCA V °P SV. ANE dinan^F^''ATmina Pok' Fer' na 2.000 lipT3^1^3 daruje Grozda- V * * * lalanPOs»St-itev spomina Ivane Ma-Pel Tr°kec in Marije Ru- 3.00(1 i-rU'|e dnižma Marije Kapun V ™ zf. D*jaško matica I‘'erian/;;aS™ev sP°mina Ferdinanda Zvonkn m darujejo Angelca in Maialan ^oooT P-000 lir’ Silvana čelo Maiai000 ilr ter Anica in Marantico an kr za Glasbeno MauriiaStf CDePa na grob Lovrenca na Žerial (7 u J“nca daruie druži-Za PD fJZabrezec št- 55) 5.000 lir Oh i r^,nce Prešeren. (PepiialTetinÌCÌ srnrti očeta Jožeta £ Ludvft13Janijeta družini Kral Fran Venturini?0 r 23 PeVSki zb°r da Feria'n^6^3 na S1,013 Perdinan-daruje n,,/3 ln Milke Kocmanove 19.000 lir Sarj„ Košuta z družino MiadUki^K Kras. l0.(X)0 lir za ŠZ Bo7?n fek,TrSl' 10 000 ^ za V Dočasta 000 hl za TPPZ. n‘ie Prelij sPomina pok. štefa- 5.000 hr jng .darujeta Pavlo Prelog Za Dijaškn ^>r.3 Vd' Husu S-000 lir V .J .Ko matico. bete Hrvat!^ spomina Pok Eliza-atlc m Ferdinanda Ferjan- čiča daruje Vlado Švara 5.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Franja Kerkoča darujeta Elza in Livio Hor-rakh 3.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. svaka Josipa Sedmaka daruje Albin Magajna 5.000 lir za ŠD Vesna. V spomin tragične smrti Lina Piščanca daruje teta Francka s hčerko Anico 2.000 lir za ŠD Polet Opčine. V spomin drage sestre Anke Furie daruje Francka 1.000 lir za Prosvetni dom na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ferdinanda Ferjančiča daruje družina Kolerič 2.000 lir za PD Slavko Škamperle. Ob 1. obletnici smrti Ivanke Sirk darujeta Ada in Uči Sedmak 5.000 lir za ŠD Vesna. V spomin pok. Ferdinanda Ferjančiča daruje družina Okretich 5.000 lir za Dijaški dom. Namesto cvetja na grob Stojana Žerjala darujejo Slavko Žerjal (Boršt) 2.000 lir. Mario Ranotec (Boršt št. 18) 2.000 lir in Mirko Hrvatič (Boršt) 2.000 lir za PD Prešeren v Boljuncu. Namesto cvetja na grob Stojana Žerjala daruje družina Auer iz Boršta 4.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Stojana Žerjala daruje družina Petaros (Boršt št. 89) 3.000 lir za PD Slovenec iz Boršta. Namesto cvetja na grob Stojana Žerjala daruje družina Sull! (Boršt št. 130) 2.000 lir za Tržaško folklorno skupino «Stu ledi». Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Štoka s Kontovela darujeta Luciana in Slavko Štoka 5.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Štoka s Kontovela darujeta Angela in Alojz Cijak 5.000 lir za Dijaško matico. Ob obletnici smrti nepozabnega bratranca Serafina Vaclika darujeta Eda Dinči in Robi 10,000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Albina Cerkvenika daruje sestrična Lojzka 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Karla Caharije daruje Grozdana 2 000 lir za Dom Mangart SPD Trst. V počastitev spomina pok. Ferdinanda Ferjančiča daruje Dora Ca-harija 2.000 lir za Slovensko amatersko gledališče. V počastitev spomina Elizabete Hrvatič vd. Biščak daruje Gizela Ota 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina botre Bete Hrvatič vd. Biščak daruje Vesna Glavina 4.000 lir za Dijaško matico. Angela in Karlo Gec darujeta v počastitev spomina pok. Karla Caharije 2.500 lir in v počastitev spomina pok. Ferdinanda Ferjančiča 2.500 lir za Dom Mangart - SPD Trst. Namesto cvetja na grob Franca Merlaka darujeta Vera in Mario Gombač 5.000 lir za PD Lonjer -Katinara. Namesto cvetja na grob drage Elizabete Biščak darujejo Anton Gombač 10.000 lir, Fabio in Marija 10.000 lir, družina Tinčetova 3.000 lir ter Sergij in Angela Pečar 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V spomin tete Marije Štoke darujejo družine Mirka Guština, Pavla Colje in Milana Križmana iz Repna 40.000 lir za gradnjo Kulturnega doma Prosek - Kontovel. Ob 9. obletnici smrti Adrijana Kalca daruje družina 5.000 lir za ŠD Gaja. Namesto cvetja na grob Lovreta Maverja darujejo Bogomil Zobec 2.000 lir, Valerija in Stano Žerjal 2.500 lir in družina Maver (Bolju-nec št. 64) 2.000 lir za PD France Prešeren. Ob 11. obletnici smrti očeta Jakoba in v spomin pok. Ferdinanda Ferjančiča daruje Cvetka Medvešček 4.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ferdinanda Ferjančiča darujeta Anica in Drago Štoka 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka in 5.000 lir za Kulturni dom Prosek. Namesto cvetja na grob Marije Štoke darujejo Ado in Kati 3.000 lir, Egidija, Marina in Marija 6.000 lir, Olga, Savi in Ada 10.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin staršev Andreja in Vladimire Danev daruje družina Ban 5.000 lir za ŠD Kontovel. Ob 5. obletnici smrti nonota Andreja Daneva darujeta Ivo in Vera 5.000 lir za ŠD Kontovel. Ob priliki občnega zbora darujejo člani 95.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Lovrenca Maverja darujejo za športno društvo Breg: Aldo Maver, Boljunec 380, 10.000 lir, Severino Kozina z družino 5.000 lir, Drago Ota z družino 5.000 lir, Rino Kuret 5.000 lir, družina Koren 5.000 hr, Vladimir Ota -Krmenka, 2.000 lir, Lavra in Klavdij Kofol 2.000 lir, Rika in Milan Kuret 3.000 lir, Bogomil Zobec 2.000 lir. Namesto cvetja na grob Stojana Žerjala darujejo: družina Bratoš 3.000 lir, Lojzka Kozina 2.000 lir, Lavra in Klavdij Kofol 2.000 lir, Rika in Milan Kuret 3.000 lir. Valerija in Stano Žerjal 2.500 lir za prosvetno društvo «France Prešeren» v Boljuncu. V spomin botra Lovrenca Maverja daruje Alma Ota z družino 5.000 lir za prosvetno društvo «France Prešeren» v Boljuncu. Namesto cvetja na grob Lovrenca Maverja darujejo: Bogomil Zobec 2.000 lir, Valerija in Stano Žerjal 2.500 lir, družina Maver (Boljunec 64 ) 2.000 lir za prosvetno društvo «France Prešeren». Namesto cvetja na grob Stojana Žerjala daruje Danilo Žerjal - Parte 5.000 lir za prosvetno društvo Prešeren in 5.000 lir za športno društvo Breg. V počastitev spomina mame Genovefe Hrvatič vd. Komar daruje hčerka Livija z družino 10.000 lir v sklad za poimenovanje šole v Boljuncu po slovenskem skladatelju Franu Venturiniju. V spomin na pok. Ferdinanda Ferjančiča daruje družina Ukmar 5.000 lir za Glasbeno matico. V spomin Bogomile Kocman daruje Boris Simoneta 3.000 lir za ŠK Kras. Ob obletnici smrti nepozabne mame daruje Alojz Mihelj 6.000 lir za Glasbeno matico. V spomin dr. Karla Ferluge, ob 8. obletnici smrti, daruje družina 5.000 lir za ŠD Sokol. Ob prvi obletnici smrti Josipa Krala darujejo žena, sin in hči z IVI INI POSOJILO «Za vsako potrebo boste z miniposojilom T Club — Cassa di Risparmio (Tržaška hranilnica) dobili takoj potrebno vsoto z obrestno mero O.SOjš na mesec na začetno vsoto posojila, ki ga boste odplačevali v osemnajstih mesecih. Pojasnila pri Tržaški hranilnici — Cassa di Risparmio di Trieste in v trgovinah T Giuba». a IRSI ■ Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POZAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi inozemstvo POMEBNO PODJETJE IZ PHATA, ki proizvaja česana prediva, klasična in vzorčasta za vrhnje majice in nogavice išče zadevnega strokovnjaka, ki bi bil pripravljen predstavljati ga na jugoslovanskem tržišča, kjer je podjetje že vpeljano. Nujno je znanje jugoslovanskih jezikov. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. OSMICA Lojze in Marjan Kosmač iz Za-brežca sta odprla osmico. OSMICA V Mačkoljah je Ernest Smotlak odprl osmico ter toči pristno belo in črno vino. sveže pražena kava — prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše 'ffumeattè PRIMO ROVIS PRAŽARNAt UL PIGAFETTA 6/1 . Tel. 820.747 . Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 -trt POHIŠTVO IN OPREMA ZA DOM V TRGOVINI «LA GABBIA» 34125 TRST VIALE XX SETTEMBRE, 36 - Tel. 040/793910 n mieits TESSUTI A MAGLIA mM PRODOTTI DALLA SILAN Wsìfàn •JV X1 A® wmk Obveščamo Vas, da bo ENOBARVNI JAQUARD FANTAZIJA TISKANINE IZ: SILAN TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV MESEC PRODAJE OSTANKOV od 1. do 2S. februarja TRST Viale XX Settembre, 16 - Tel. 73.02.98 Pnmorifci’dnGvlilk 4 GORIŠKI DNEVNIK 2. februarja S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Miei 1 članov, ki Ho Me, ustanove in družbene sile zastopali v 9 rajonsi svelili Decentralizirana upravna telesa bodo spodbudila večje sodelovanje občanov pri sprejemanju javnih odločitev Devet mesecev po sklepu občinskega sveta v Gorici, da ustanovi rajonske svete, ki bi približali javne zadeve občanom ter tako pri njih spodbudili sodelovanje pri sprejemanju važnih odločitev, so v petek zvečer na seji občinskega sveta med triurnim glasovanjem izvolili devet rajonskih svetov; na toliko delov so namreč razdelih občinsko območje. Preden so se lotili dolgotrajnega glasovanja, je odbornik Ferruccio Fantini, ki je skrbel za izvedbo sklepa, opisal njegovo politično vrednost. Dejal je, da predstavljajo rajonski sveti korak v razvoju demokracije. Opisal je nadalje njihovo sestavo ter navedel nekaj podatkov, koliko svetovalcev bodo i-meli posamezni sveti in koliko imen so poslale stranke, organizacije, kulturno - prosvetna in športna društva, sindikati, šole, strokovna združenja itd. Vsi rajonski sveti bodo imeli po 20 članov, samo rajonski svet za mestno središče, kjer je največ prebivalcev, jih bo imel 30. Stranke so poslale 142 kandidatov, ki so bili vsi izvoljeni, čeprav svetovalci niso dobili vseh glasov. Krščanska demokracija bo imela 52 članov v rajonskih svetih, PSDI 18, KPI 16, PSI 15, SDZ 14, MSI 8, PL1 7, PRI 12. Strankarsko zastopstvo v decentraliziranih upravnih enotah je naslednje: Ločnik: Bruno Martina, Rodolfo Medeot, Mario Perco, Pierangelo Persig, Giovanni Petterin, Santo Rizzo, Fulvio Simeoni (vsi KD), Gianpaolo Liberatore (MSI), Enzo Bu-covini (KPI), Luigi Krainer (PLI), Edoardo Bressan, Giorgio Elzetti loba PSDI), Luciano Cargnel (PSI), Marijan Rožič (SDZ). Štandrež: Silvia Hlede por. Širok, Severin Hoban, Vico Pinceti, Jordan Riaviz, Alba Sedda (vsi KD), Giovanbattista Patruno (MSI), Claudio Ožbat, Marino Petejan (oba KPI), Ladislav Makuc, Sergio Urbanizza (oba PSDI), Danjel Nanut, Miloš Tabaj (oba PSI), Dušan Brajnik, Marijan Mučič (oba SDZ). Rojce: Giuseppe Cicuta, Elio Gori, Elio De Marchi, Attilio Pellegrini, Davide Spangher (vsi KD), Elvio Pompeo (MSI), Sebastiano Co-co, Tacizio Michelin (oba KPI), Antonietta Marchi por. Candiago (PLI), Umberto Boccardo, Aurelio De Carli (oba PSDI), Luciano Pistrin, Avguste Zara (oba PSI), Sante Brajnik (SDZ). Podturn - Sv. Ana: Roberto Disotto, Gianfranco Culot, Valerio Gru-sovin, Furio Siili, Aldo Sossou, Albino Turel, Gìo^^io Urdan (vsi KD), Romana Capussotto por. Tomadini (MSI), Laura Fasiolo (KPI), Antonio Costanzo (PLI), Elio Candussi, Paolo Michelon (oba PSDI), Franco Juran (PSI) Nikolaj Klanjšček (SDZ). Mestno središče: Luciano Aprilis, Maurizio Ceccaroni, Maio Dean, Ma-riagrazia Lodi por. De Chirico, Bruna Arbo por. Furlan, Enzo Giardini, Cecilia De Gironcoli, Gastone Mu-zilin, Edgardo Sclauzero (vsi KD), Giorgio Moschi, Livio Toros (MSI), V petek popoldne so se na sedežu v Ul. Oberdan sestali predstavniki občinske (italijanske) ter slovenske glasbene šole v Gorici. Srečanja so se udeležili člani upravnega sveta in ravnateljstva občinske glasbene šole ter člani upravnega sveto Glasbene matice skupno z ravnateljstvom in učnim osebjem goriške in tržaške slovenske glasbene šole. Sestanek je skhcal občinski odbornik za kulturo Francesco Moise, udeležil pa se ga ie tudi zastopnik SKGZ. Odbornik Moise je v uvodnem delu svojega nastopa opisal dosedanje stike med občinsko upravo in slovensko glasbeno šolo. Omenil je o-bisk v glasbeni šoli, kjer se je seznanil z izredno težavnimi delovnimi razmerami, ter ponovil svoja prizadevanja, da bi s skupriimi močmi iz teh težav poiskal najbolj zadovoljiv izhod. Odbornik Moiše je nadalje. dejal, da je področje glasbenega šolstva dokaj zaskrbljujoče ha celotnem področju naše dežele (o neurejenih razmerah kar zadeva osebne prejemke učnega osebja na občinski glasbeni šoli v Gorici smo poročali pred nekaj dnevi tudi v našem listu) ter kot možnost pri reševanju tega vprašanja nakazal celovit pristop v okviru deželne pristojnosti.. Tisto, kar je odbornika Moiseja privedlo do sklicanja petkovega sestanka, pa je odbornik razloži! s temile besedami: «Sklicali smo sestanek glasbenih strokovnjakov, da bi se medsebojno informirali o delu, ki ga vsakdo opravlja na svojem področju, in da bi ugotovili možnosti sodelovanja v konkretnih po-«fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimniiinfiiHiiiiiiTiiifiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifc SKLEP SPREJET NA SEJI GORIŠKEGA TAJNIŠTVA LI), Gianni Colautti (PRI), Antonio Di Maria, Liliana Stefe por. Linda, Alfio Zampi (vsi PSDI), Giuseppe Devetag (PSI), Marko Brajnik (SDZ). Podgora: Arturo Cumar, Mario Ghiotto, Rinaldo Nanut, Claudio Pil-lon, Sergio Šfiligo5 (vsi KD), Luciano Gratton, Edvard Maligoj, Giorgio Tinunin (vsi KPI), Franco Contino, Antonio Menardin (oba PSDI), Elso Milocco, Lucijan Pelico (oba PSI), Ivan Kovic, Štefan Vogrič (o-ba SDZ). Pevma - Štmaver - Oslavje: Francesco Brumai, Graziano Robazza (o-ba KD), Neda Dornik, Srečko Mu-žič, David šošol (vsi KPI), Jordan Figelj (PSDI), Ivan Figelj. Ivan Klanjšček, Mario Saher, Marijan Šo-šo! (vsi PSI), Silvan Bensa, Danjel Pintar, Jožef Sfiligoj, Emil Valentinčič (vsi SDZ). Stražice: Licinio De Colle, Umberto Nocchi, Silvio Petroni, Luigi Rissdorfer, Luigi Roldo, Giovanbattista Spano (vsi KD), Camillo Fab-broni (MSI), Liliana Ulian por. Ardii, Maurizio Salomoni (oba KPI), Tommaso Fania (PLI), Angelo Bar-resi, Mario Marzillo (oba PSDI), Livio Dell’Orco (PSI), Franc Podber-šič (SDZ). Svetogorska četrt - Piacuta: Lino Bandelli, Vittorio Brancati, Maria Cossi, Claudio Di Camillo, Daniele Jug, Aurelio Visintin (vsi KD), Giuseppe Baumann (MSI), Roberto Bu-solin (KPI), Prandino Prandi de (PSI), Danjel Colar (SDZ). Izmed 91 predlaganih imen raznih organizacij in ustanov so v rajonske svete izvolili 48 predstavnikov, katerih imena objavljamo v naslednjih .vrsticah:. Ločnik: Silvano Bregant, Luigi Franco, Mario Vidoz, Luciano Peris-sutti, Leone Perco, Egidio Andrian. Štandrež: Giorgio Antena, Majda Zavadlav por. Paulin, Božidar Tabaj, Danilo Nanut, Rozina Srebotnjak - Zorn, Danjel Paulin. Rojce: Mario Petri, Luigi Zuliani, Maria Puia por. Pozzo, Maurizio Tava-gnutti, Adriana Fedele, Severin Paulin. Podturn - 'Sv. Ana: Ferdinando Carbone, Silvana Sinibaldi, por. Susmel, Roberto Elifani, Luciano Franco, Claudia Bernardis, Dario Cenni. Mestno središče: Biancama-ria Del Neri por. De Marco, Arnaldo Fantini, Ezio Gandini, Jolanda Pelegrini, Edoardo Silvera, Alvise Duca, Marina Comelli Zotti, Josip Vrtovec, Aldo Bader, Giorgio Gratton. Podgora: Mario Galasso, Franco Specogna, Ivan Bregant, Guerrino Seno, Gerardo Ziani, Ignazio Roberto. Pevma - štmaver - Oslavje: Eugenio Crobu, Avgust Lenardič, I-van Valentinčič, Damjan Klanjšček, Pierina Brešan Černe, Silvan Radinja. Stražice: Mario Dozzo, Renato Zalateu, Laura Milocco vd. Covassi Cossellu, Mario Martellani, Giuliano Perco, Walter Businelli, Ra-dislao Leopoli. Svetogorska četrt in i Piacuta: Livio Mazzoni, Vinicio Zol-Ulmhort (PLI), Dario Drufuca (P j iia, Bogomir Špacapan, Umberto Me-RI), Francesco Antonini, Antonio desani, Tatiana Grusovin, Renato Contino (oba PSDI), Luigi Pipia I Boegan. NA POBUDO ODBORNIKA ZA KULTURO MOISEJA Srečanje predstavnikov občinske in slovenske glasbene šole v Gorici Medsebojno poznavanje lahko ugodno vpliva na uresničevanje pobud ki bi zadovoljevale tudi širša kulturno - umetniška stremljenja Sindikat slovenske šole zahteva izplačilo doklade slovenskim šolnikom za dvojezičnost V skladu z zakonom imajo v Južni Tirolski doklado za dvojezičnost že od leta 1961 - Sestava programa za seminar solnikov Na zadnji seji Sindikata slovenske šole — tajništvo Gorica dne 29. januarja 1975 je predsednik prof. Sirk najprej poročal o vlogah sindikata na deželno šolsko komisijo za ureditev položaja nekaterih šolnikov. Člane odbora je nadalje seznanil z zahtevo, ki jo je osebno postavil dne 8. januarja letos deželni šolski komisiji za priznanje pravice slovenskim solnikom do doklade za dvoje zičnost. S tem v zvezi je bil govor o zakonskem osnutku deželnega svetovalca dr. Draga Štoke, po katerem bi dežela morala slovenskim šilam po/račati stroške, ki jih imajo zaradi dvojezičnega poslovanja. Sindikat je mnenja, da je ta osnutek pomanjkljiv in da je to vprašanje mogoče zadovoljivo rešiti samo s takšnim zakonom o do- Gabriele Bertos (KPI), Maria Chioz-r za por. Ceschia, Franco Obizzi (P | kladi za dvojezičnost, kot velja za •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnui OB KULTURNEM PRAZNIKU Prihodnji teden na Goriškem vrsta Prešernovih proslav Proslave na Oslavju, v Dolu, v Doberdobu in v Dijaškem domu Osrednja proslava bo sočasna s 100-letnico rojstva Emila Komela Prihodnji teden se na Goriškem, verjanu. Podrobnejša proorame bo- v društvih, ki so včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo, {mično Prešernove proslave. Proslave bodo letos najprej v posameznih društvih, osrednja v Gorici pa bo vrsto teh proslav zaključila. Letošnja Prešernova proslava v Gorici bo pretežno glasbenega značaja in bo istočasno posvečena 100-letnici rojstva goriškega glasbenika Emila Komela. Ker je Prešernov dan praznik slovenske kulture, je prav, da se da ustrezno mesto tudi posebnim glasbeni 1 točkam, kot se je v prejšnjih letih dalo težo literarnim zvrstem. Na osrednji proslavi bo sodelovalo v^č glasbenih skupin s te in druge strani državne meje, ki bodo izvajale Komelove s' 'adbe. Prva Prešernova proslava bo v torek, 4. februarja, zvečer na Oslavju v priredbi domačega prosvetnega društva «Naš prapor». Na sporedu so recitacije, priložnostni govor in nastop Sovodenjske-ga noneta. Proslava bo naslednji dan, v sredo, tudi v poslopju osnovne šole v Dolu. Tu Prirejata proslavo skupno čitalnica v Dolu in prosvetno društvo «Kras». Tudi tu imajj na sporedu prilož mi «o-vor, recitacije in nastop Sovodenj-skega . Domači pevci bodo kasneje nastopili v drugih društvih. Posebnost bo pome r Prešer nova proslava v ^ svetnem društvu «Jezero» v Doberdobu Ta bo v s oto zvečer. Na njej bodo s celotnim programom nastopih u-čenci osemletke «Slava Klavora» iz Maribora, ki pr Jejo za to priliko na obisk na Goriško. Isti učenci bodo v soboto popoldne nastopili tudi v Dijaškem domu v Gorici. Za naslednji teden pa so napovedane Prešernove proslave v So-vodnjah, štandrežu, Gabrjah in Ste- rno še objavili. Konec prihodnjega tedna dospe v Gorico na eno ali dve proslavi oktet iz Škofje Loke. To spada v okvir l.jlturne izmenjave med Goriško in Škofjo Loko, za katero so se domenili lani septembra. Obvestilo ANPI glede priznanja partizanstva ANPI obvešča, da so prve dni januarja ponovno odprli rok za priznanje partizanske dobe. Vsi, ki niso še izpolnili ustrezne pole za priznanje partizanstva, naj to storijo čimprej. Vsa ustrezna navodila bodo dajali predstavniki sekcij ANPI na Goriškem. Tudi glede odlikovanj za zasluge borcev ali garibaldincev boi'j tisti, ki jih stvar zanima, Jobih vsa navodila na sedežih borčevske organizacije. Prodiranje sindikata v javno varnost Po uspešni vsedržavni konferenci, ki si je kot cilj zastavila sindikalno organiziranost pripadnikov jav-r ; varnosti, so .udi v naši deželi pričeli prirejati shode pripadnikov javne varnosti. Pokrajinska federacija CGIL, CISL in UIL je no-budnik za sklicanje skupščine pripadnikov JV tudi v Gorici. Sindikat je pozval vse pripadnike JV in tis.,, ki so zaposleni v tej službi, n-j se udeležijo sestanka, ki bo v torek, 4. februarja ob 20 uri v dvorani hotela Palače na Korzu. Med poglavitnimi težnjami, ki jih sindikat hoče uresničiti, je opre-delitev civilne vloge, ki jo policija c; vlja v naši družbi, kakor je ta vloga dolci ;na tudi v ustavi. deželo Južni Tiral. Ta zakon (od 23. oktobra 1961 št. 1165) namreč določa, da imajo pravico do posebne doklade za dvojezičnost vsi državni uslužbenci, katerih delo zahteva znanje menščine. Sindikat pričakuje, da bodo pristojna telesa upoštevala breme, ki g‘. dvojezičnost nalaga slovenskim šolnikom zaradi učenja in spopol-njevanja drugega jezika in zaradi obilnega dodatnega dela v šoli, ki nastaja s pisanjem dvojezičnih zapisnikov, poročil, profilov, spričeval itd. V nasprotnem primeru bo sindikat primeren zaščititi pravico svojih članov z ustrezno akcijo. Predsednik prof. Sirk je nadalje po-rtoal o sestanku, ki ga je šolski skrbnik sklical v zvezi z zahtevo sindikata, kateri so se pridružile tudi italijanske šole, po odpravi Dopoldanskega pouka na slovenskih šolah. Na tem sestanku, ki se ga je udeležila tudi pokrajinska odbornica Marija F .rletič, so ugotovili, da v letošnjem šolskem letu ne bo mogoče, kljub prizadevanju šolskih oblasti, odpraviti popoldanskega pouka. Sprememba voznih redov javnih prevoznih sredstev, zlasti vlakov, zahteva namreč mnogo časa. Vendar so na tej seji preučili možnost začasne ureditve tega vprašanja z organizacijo dijaških r- ;nz in nadzorstva dijakov nižjih srednjih šol v času med jutranjim in popoldanskim poukom ter po končanem pou-1 i in odhodom avtobusov, oziroma vlakov. V zvezi z organizacijo rednih habi-lit' ijskih tečajev za poučevanje na srednjih šolah sindikat opozarja na ministrsko okrožnico z dne 16. januarja 1975, objavljeno v Uradnem listu št. 17. Rok za vlaganje prošenj Laja 30 dni od njene objave. Te tečaje imajo pravico posečati tudi diplomiranci, ki ne poučujejo, in tudi tisti, ki bodo še diplomirali, in sicer do roka za vlaganje prošenj, t.j. 7. februarja 1975. Tisti šolniki, ki so za te tečaje vložili prošnjo leta 1972, pa morajo ponovno izjaviti, da nameravajo tečaje posečati in odposlati obrazec. Ob zaključku seje so odborniki preučili teme, ki so jih člani predlagali za prihodnji seminar za slovenske šolnike ter v glavnih potezah sestavili program. Pokrajinska uprava obsodila atentat v Empoliju Na zadnji seji {»krajinskega odbora je predsednik dr. Bruno Chien- taroli ostro obsodil fašistični zločin v Empoliju. V imenu posoškega prebivalstva je izrazil sožalje prizadetim družinam ter voščil ranjenemu agentu javne varnosti hitro okrevanje. Predsednik je izkoristil priložnost, da je pristojna telesa opozoril na potrebo po uresničitvi tistih pobud, ki bi temeljito počistile s protidemokratičnimi organizacijami ekstremistične mreže katere dnevno napadajo svobodo in varnost državljanov. Pokrajinski odbor je nato sestavil dnevni red prihodnje seje pokrajinskega sveta, ki bo 7. februarja ob 18. uri. Na njej bodo najprej izčrpali dolg seznam vprašanj, interpelacij in mocij, potem se bodo soočili s proračunom za leto 1975 in obračunom za leto 1973 ter končno uredili nekatera obrobna vprašanja o-sebnega in upravnega značaja. budali, med katerimi, denimo, bi lahko bila ustanovitev skupnega orkestra. Kakor smo se sporazumeli na sestanku delegacij Gorice in Nove Gorice, obstaja obojestranska želja po kulturno - umetniškem sodelovanju ter bi v okviru takšnega programa lahko sodelovali v orkestru, ki bi ga želeli ustanoviti pri nas, tudi glasbeniki iz Nove Gorice. S takšno pobudo bi dah otipljivo obliko našim željam po sodelovanju.» V nadaljevanju sestanka so se predstavniki obeh šol medsebojno seznanili s svojimi delovnimi programi ter odprli vrata k uresničevanju določenih sKupnih ciljev. Leta 1906 v Prvačini Narodna manifestacija oi) otvoritvi železnice Prihodnje leto Do poteklo 70 let, cdkar je stekel prvi vlak po bohinjski železnici, ki je povezala Trst po Soški dolini z Jesenicami, s Celovcem in z Dunajem. Naš čitatelj in naročnik Dominik Vidmar iz Gorice, ki je takrat obiskoval o-snovno šolo v Prvačini, takole obuja spomine na tisti dogodek: Bilo je 23. julija 1906. Tisto leto sem obiskoval drugi razred osnovne šole v Prvačini. Naš učitelj Zorn nam je že tiste dni prej govoril o gradnji nove železniške proge Trst-Dunaj preko Krasa in Soške doline in o njenem velikem pomenu za gospodarski razvoj pristanišča v Trstu in njegovega slovenskega zaledja ter goriške okolice. Za uradno otvoritev je bil napovedan obisk prestolonaslednika Ferdinanda, ki se je tistega dne pripeljal s prvim vlakom iz Trsta. Za to slovesnost so se pripravili za dostojen sprejem visokega gosta prebivalci vseh večjih krajev ob progi. Tako so se tudi v Prvačini zbrali ob novi postaji uradni zastopniki, prebivalstvo in tudi šolska mladina s svojimi učitelji. Poleg šolarjev iz Prvačine so se tam zbrali tudi učenci iz Dornberka, ki jih je vodil učitelj Križman, in iz drugih sosednjih krajev. Učenci smo nosili slovenske zastave in na prsih pripet slovenski trak. Take znake in zastave so nosili tudi drugi ljudje, saj smo hoteli ob tej priložnosti pokazati prestolonasledniku, da živimo v teh krajih Slovenci tudi zato, ker so nam rekli., da,. je on, Ferdinand, Slovencem naklonjen in da je njegova soproga češkega rodu. ., Ko se je pripeljal dvorni vlak na prvaško postajo in ko je odpeljal potem dalje po Soški dolini, smo šolarji, učitelji in vse ljudstvo, ki je prihitelo na slovesnost, ob svečanem igranju godbe iz Prvačine pozdravljali visokega gosta s slovenskimi pozdravi in slovenskimi zastavami, dokler vlak ni izginil v daljavi proti Gorici. Nam šolarjem je ostal seveda ta dogodek globoko v spominu in zato sem ga hotel obuditi v spominu tudi za vse tiste, ki so bili takrat prisotni ob tej naši narodni manifestaciji in ki so morda še živi. L M. čitalnica v Dolu in prosvetno društvo «Kras» vabita vaščane na Prešernova proslavo ki bo v sredo, 5. februarja, ob 19.30 v šolskih prostorih na Pal-kišču. Domači dijaki bodo nastopili z recitacijami; gost večera bo Sovodenjski nonet. SLOVENSKI MLADINSKI CENTER - GORICA priredi v soboto, 8. trn., ob 17. uri v prostorih Slovenskega dijaškega doma, Svetogorska cesta 84 PROSLAVO SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA Sodelujejo gojenci in gostje iz Maribora. Slovenski dijaški dom in Mladinski krožek vabita vse občane, še posebno dijake, da se proslave udeležijo. Prosvetno društvo «Naš prapor» Pevma — Oslavje — štmaver priredi v torek, 4. februarja, ob 20.30 v zgornjih prostorih gostilne «Pri Tildi» na Oslavju PREŠERN OVO PROSLAVO PROGRAM: — priložnostni govor — nastop Sovodenjskega noneta — recitacije domačih dijakov Vljudno vabljeni! Priprave na volitve v šolske svete Priprave za volitve v šolske svete se bližajo koncu. Že prihodnjo nedeljo, 9. februarja, bodo namreč volitve na osnovnih šolaK medtem ko bodo volitve v svete nižjih sred njih šol 16. februarja, v svete višjih šol pa 23. februarja. V prejšnjem prispevku smo že poročali o predložitvi kandidatnih list staršev in učiteljev didakUčnim ravnateljstvom v Gorici in Doberdobu. Prejšnji četrtek so se na nižji srednji šoli «Ivan Trinko» v Gorici sestali zastopniki staršev vseh razredov, da bi sestavili kandidatno listo šest predstavnikov zavednega sveta. Na enotni listi so bili izvoljeni Nada Komjanc, por. San zin, Karel Lavrenčič, Ivo Petejan Edmund Košuta, Ciril Terpin in I-vanka Velušček por. Devetak. Ravnateljstvu šole so kandidatno listo predložili tudi profesorji. Imena šestih kandidatov so naslednja: prof. Lojzka Bratuž, prof. Ksenija Vižintin por. Kocjančič, prof. Silvan Kerševan, prof. Leopold Devetak prof. Aldo Rupel, prof. Dragotin Butkovič; Herman Srebrnič je kandidat za neučno osebje. Na četrtkovem sestanku so izvolili tudi štiri člane disciplinskegicsveta. IZ DOBERDOBA Pred dnevi smo poročali o seji v Doberdobu, na kateri so razpravljali o proslavi 30-letnice osvoboditve. V poročilu o pripravah na proslavljanje smo zaradi nepopolne informiranosti napisali, da je c zadevi razpravljal občinski odbor, medtem ko je o njej dejansko razpravljal poseben odbor, ki se je sestal isti večer Kot občinski odbor. Občinsko predstavništvo je namreč samo ena izmed komponent tega odbora, v katerem so zastopane vse vaške kultumo-prosvetne in športne organizacije _ ter sekcija ANPI, ki je nosilec celotne akcije. .......uhm.n.....................i..........n................... VČERAJ ZJUTRAJ V DEŽELNEM SVETU V TRSTU Živahna razprava o Invanii LACEGO v Sovothiiah Odbornika Dal Mas in Stopper odgovarjala interpelacijam svetovalcev - Delavci v sprevodu po tržaških ulicah Slovenski in italijanski delavci in delavke, zaposleni v tovarnah LA CEGO v Sovodnjah in v Gorici, so včeraj zjutraj do kraja napolnili prostore namenjene občinstvu v tržaški dvorani deželnega sveta in pozorno sledili razpravi o položaju njihove tovarne, ki so jo sprožili s svojimi interpelacijami številni deželni svetovalci. Pred začetkom razprave je okrog 150 delavcev te tovarne šlo v sprevodu po glavnih tržaških ulicah, da bi tudi tržaško prebivalstvo obvestili o hudem položaju, v katerem se nahajajo po grožnji lastnika tovarne, da 10. februarja zaprte tovarne, češ da nima na razpolago finančnih sredstev. Vabilu delavstva, da bi šli skupno z njimi v Trst, so se odzvali tudi slovenski izvoljeni predstavniki. Z delavci in delavkami so bili med razpravo v dvorani deželnega sveta prisotni župana iz Sovodenj Jožef češčut in iz Doberdoba Andrej Jarc ter pokrajinska svetovalca Marko Waltritsch (PSI) in Jože PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODNJE» priredi v soboto, 8. t.m., ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma PREDPUSTNI PLES Mize lahko rezervirate pri odbornikih ali na sedežu društva. Igral bo ansambel «THE LOVERS». ŠPORTNO DRUŠTVO «SOVODNJE» priredi v torek, 11. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu PUSTNI PLES Rezervacije miz sprejemajo odborniki društva. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel «THE LOVERS». Vabljeni! Jarc (KPI). V deželnem svetu se je najprej oglasil k besedi svetovalec Ginaldi (KD), ki je vprašal, kaj je ukrenil za rešitev položaja v tej tovarni deželni odbor in dejal tudi, da gre v tem primeru za izsiljevanje lastnika tovarne, ki hoče z grožnjo o zapori doseči finančno pomoč. Deželni odbornik za delo Dal Mas je nato odgovoril tako Ginaldiju kot prejšnje dni vloženim pismenim interpelacijam svetovalcev Bergoma-sa, Zorzenona, Gollija in Pascolata (KPI), Devetaga in Zanfaninija (PSI), Štoke (SS), , Lonze (PSDI) in drugih. Dal Mas je dejal, da je imel v zadnjih dneh več stikov tako s sindikalisti kot z lastnikom tovarne. Ta je baje v finančnih težavah in ima tudi težave s prodajo, vendarle so v teku pogajanja za prodajno povezavo izdelkov s tovarno Johnson Waz iz Milana. Če bi ta pogajanja uspela, bi bila prodaja izdelkov sovodenjske tovarne zagotovljena. Težave pa so v pomanjkanju likvidnega denarja, je dejal Dal Mas. Tovarnarju so banke kredite odvzele, zato ne more plačati iz Jugoslavije uvožene celuloze in z 10. februarjem bo moral odpustiti 280 zaposlenih. Edina možnost za ohranitev dela in delovnih mest je v tem, da banke obnovijo kredit lastniku tovarne LACEGO. V svojih odgovorih je bila večina svetovalcev nezadovoljna s stališčem deželnega odbora. Zorzenon (KPI) je dejal, da se ni deželni odbor dovolj potrudil, da bi rešil krizo in tudi da ni bilo nikdar nadzorstva nad denarjem, ki ga je dežela dala raznim tovarnarjem Delavci v galeriji so njegov govor glasno odobravali in nato ploskali socialistu Devetagu, ki je dejal, da je treba pritisniti na tiste banke, ki so odvzele kredit tovarnarju, saj se za igračkanjem velikih skriva nevarnost za ohranitev delovnega mesta 280 ljudem. Tudi Štoka. (SS) je bil nezadovoljen in skupnim u-gotovitvam dodal še to, da so slovenski delavci v tovarni prizadeti tudi, ker jim za razne infrastrukture odvzemajo kmečko zemljo. Odbornik za industrijo Stopper je bi! v svojih izvajanjih precei o-strejši od Dal Masa in je dejal, da nima dežela v tem primeru nobenih pristojnosti, kajti lastnik tovarne ni vprašal dežele za pomoč iz morebitnih zagat. Dejal pa je, da so za stvar verjetno krive goriške banke. Včeraj popoldne je socialistični pokrajinski svetovalec Waltritsch poslal pokrajinskemu predsedniku interpelacijo, v kateri izraža mnenje, da je treba, upoštevajoč izjave lastnika tovarne in deželnih od- j bornikov Dal Masa in Stopperja, za- I htevati od zastopnika pokrajine v upravnem svetu goriške hranilnice, naj ta odobri posojilo tovarni LA CEGO. Tako se bo videlo, če so zgoraj omenjene izjave resnične in če bo možno ohraniti delovno mesto za 280 ljudi v obeh tovarnah tega podjetja. PD «JEZERO» — DOBERDOB vabi v soboto, 8. t.m., ob 20. uri na Prešernovo proslavo Z baletom, petjem, glasbo in recitacijami bodo nastopili učenci osemletke «Slava Klavora» iz Maribora. PD «Oton Župančič» in ŠD «Juventina» prirejata v soboto, 8. februarja, ob 21. uri v prosvetni dvorani v Gorici PUSTNI PLES Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel «Kraški odmevi» iz Doberdoba. Na sporedu bodo tudi šaljive točke ter žrebanje številnih nagrad. Nastopil bo pevski zbor «Oton Župančič». Izkupiček sobotnega večera bo šel v sklad za gradnjo prosvetnega doma «Andrej Budal» v Štandrežu. Vabljeni! ŠD «Juventina» v štandrežu priredi v torek, 11. februarja, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 PUSTNO RAJANJE Igral bo doberdobski ansambel «Kraški "odmèvi». Vabljeni! Ó9V Izleti Goriški Enal priredi v soboto, 8. februarja, avtobusni izlet v Beljak na tamkajšnji praznik «Villacher Fa-sching». Odhod avtobusa iz Gorice je predvidevan okoli 9. ure. Kogar izlet zanima, naj se v jutranjih urah zglasi na uradu Enal, Verdijev korzo 115 Predavanja Slovensko planinsko društvo priredi petek, 7. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Gorici predavanje o temi «5. jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo leta 1974, in sicer na Kangbačen (7.902 m)». Dr. Jože Andlovič iz Šempetra bo predvajal ozkotračni film o tej ekspediciji, inž. Peter ščetinin iz Ljubljane pa bo prikazal številne barvne diapozitive o potovanju po Indiji in Nepalu ter o vzponu na Kangbačen, ki ga je opravil z dvema tovarišema 29. septembra 1974. rm-hidiiu-HM« Namesto cvetja na grob pokojne A-lojzije Stanig darujeta Anka in Mi-landin 10.000 lir za Slovenski dijaški dom v Gorici. Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske gimnazije -liceja «Primož Trubar» v Gorici vabi vse starše dijakov te šole na roditeljski sestanek, ki bo jutri, 3. februarja 1975 ob 18. uri v prostorih te šole v Gorici, Ul. Croce 3. Sestanek je važen predvsem zato, ker bodo starši ob tej priliki izbrali in predložili enotno kandidatno listo za razredne, zavodni in disciplinski svet. Ker smo tik pred zapadlostjo roka za predložitev kandidatnih list, vabimo starše, da se udeležijo sestanka polnoštevilno. Vsa podrobnejša pojasnila in navodila bodo dobili na sestanku samem. Ravnateljstvo učiteljišča «S. Gregorčič» v Gorici obvešča, da bo v torek, 4. februarja ob 18. uri v šolski risalnici v Ul. Croce 3 roditeljski sestanek. Starši dijakov učiteljišča in tečaja za otroške vrtnarice ah njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo. Razstave Na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ulica Malta 2, razstavlja svoje slike Antonija Rožič iz Števerjana. Razstava bo odprta vsak delavnik do 15. februarja. V kavarni «Teatro» v Gorici razstavlja te dni slikarka Noriš Bevilacqua - Ferfolja. Razstava bo odprta do 20. t.m. Gorica VERDI Zaprto. CORSO Zaprto. MODERNISSIMO Zaprto. VITTORIA Zaprto. CENTRALE Zaprto. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica SOČA «Idealna dojilja», ameriški film v barvah ob 10.00. «Tri ure do zmage», ameriško - jugoslovanski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Idealna dojilja», ameriški barvni film ob 16.00. «Potovanje z mojo tetko», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Vse v redu», francoski barvni film ob 17.00 in 19.30. Včeraj-danes Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Daniele Marinaz, Stefano Bertogna, Erica Verzegnassi, Paolo Cuglic, Sara Visintin. SMRTI: 85-letna gospodinja Maria Garbaz vd. Bergnach, 67-letni upokojenec Silvio Bressan, 81-letni kmet Giovanni Petean, 83-letni upokojenec Francesco Paulin, 74-letna upokojenka Luigia Turri vd. Tommasi. OKLICI: gospodinja Ivana Marini in uradnik Giovanni Spazzali, gospodinja Frančiška Grahek in trgovec Ra. fael Merkuža, uradnica Licia Picciu-lin in delavec Paolo Fain, učiteljica Emma Mercusa in uradnik Edoardo De Vetta, študentka Maria Cristina Campione in uradnik Piero Braulin, uradnica Rita Nicoletti in policist Michel Pasquet. POROKE: univerzitetna študentka Federica Zanelle in profesor telovadbe Nereo Tavagnutti, gospodinja Per la Cohen in delavec Gerardo Steva nato, uradnica Ines Panizzi in elek trotehnični izvedenec Antonio di Bari DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti. Travnik št. 34, tel. 29-72. LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti - tel. 72-701. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Sovodnjah, Gorici in števerjanu sta danes dežurna dr. Gentilini in dr. Rutar. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Venuti, v Doberdobu in Ronkah dr. Verbano senior, v Tržiču in Štarancanu dr. Brighi. KMEČKA BANKA usianovukna m a l'ino GORICA - VI. Morelli 14 Tel. 2206 ■ 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA PRIZNANI! MtDNARRDND AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 _ GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Zanima tiste, ki nameravajo kupiti barvni televizor: GRUNDIG ALI TELEFUNKEN PRODAJA PO UGODNI CENI (za izvoz brez plačila davka IVA) edina pooblaščena trgovina v Gorici Riavec Radio, Ul. Crispi 15, Gorica, tel. 54-71 ali 29-37 pRmoršičHffievHik 5 KULTURA 2. februarja 19PK MONOGRAFIJA «SPACAL IN KRAS» «VESOLJE» v kraškem prgišču Razmerje med fotografijo in umetniško izpovedjo ,, nekoliko večjim poudarkom je bila preci predstavljena v rstu in Ljubljani knjiga, ki je Posvečena Krasu in ustvarjalcu, ki | je v tem prostoru poiskal in za-Tlsal dimenzije svojega umetniške-Oa sveta in vanj projeciral svoje doživetje časa in sicer njegove z9odovinske, predvsem pa človeške razsežnosti. Vsakomur, ki le malo Pozna sodobno likovno ustvarjanje, le seveda že takoj jasno, da ne ‘'nore biti ta sogovorec s Krasom nihče drug kot Lojze Spacal. s SPacal in Kras je naslov z oku-orn in zbrano skrbnostjo natisnje-■ knjige: in res gre za posebno qì°’ nekakšno tematsko mono-ki raziskuje razmerja med 0 VaJ*iTn, Predmetnim, trenutnim in J^bnijn, na bistveno zreduciranim 1 enjem; torej med fotografijo in nzetniškim delom o Krasu. Valr^ì temu’ ** -,'e kakega ocenje-PoČPt-96 zaskrbel°’ da je tako odv ~e brez Prave9a smisla in le bnl?Cn°- razk°šje, ki je umetniku vol V škodo kakor v korist, eklu, ki se člo- se ne°bremenjen zazre togr^ìe V ^nji9i’ v soočunje fo-un, J .9a ^kumenta o Krasu in pr e n‘ško sliko, le nekaj «odpre», e vsem prične na osnovi Spa-°vih poglobljenih obdelav pre-; kovati v vsakdanjih predmetih ne0bllkah simbolično govorico Živki n'h’ V zareniu barvnih jeder, za tl .neneh°nia srečuje vsepovsod, s uti energije v človekovem času; poznavati začne razmerja in skla-sm t svoiem okolju, ki odsevajo motnost lastnega dela in lastnih n tv z^edoš morda mesto tre-u a v zgodovini in mesto zgodo-Vln* v trenutku. k^.kaj naj bo umetnost drugega, wfcanje izgubljenega, ali še ne stvar?6911 človeškega odnosa do noi tern S7n^u ie knjiga dragocena °st: umetnost — v tem primeru Pacalovo likovno govorico — vpne od bogatitve človekovega in Ta vrednnt svojega okolja ^ oasa. Obenem se ta plodna vpe-fe, obrestuje tudi umetniškemu a u somemu: napravi ga smotrne-'n lož je doumljivega; demokra-*ra 9a. ko običajno umetniške ^uografije s svojo akademsko borico in abstraktno disciplino l-eJ odtujujejo kol približujejo luaem umetniške svetove sli-Karjev. Zaradi tega smo veseli knjige, v kateri «po kateri je Spacal zase in za nas odkrival Kras, čustveno, razumsko in graditeljsko, kakor je v posameznih njegovih elementih našel njihov posebni in splošni a-spekt, njihovo poedinsko dragocenost in vsečloveško veljavnost, kakor je stisnil «vesolje» v kraško prgišče in raztegnil resnico kraškega življa na ves svet». (Iz spremnega eseja Zorana Kržišnika). Knjigo je z velikim okusom oblikoval Oskar Kogoj, morda le s preveliko vnemo, da bi Spacalov svet «razložil», manj pa da bi poiskal paralele, detajle, snov samo v fotografskem gradivu, ki ga je za knjigo preskrbel Italo Zannier. Knjigo je založila založba Lipa v Kopru, tiskala pa jo je tiskarna Bolzanelle v Padovi. Kraško pročelje — fotografija (Italo Zannier) MARKO KRAVOS Kraško pročelje (Lojze Spacal) ......................................................................................................................................................................... DEJAVNOST, KI JE LAHKO MNOGO VEČ KOI SAMO «HOBBY» Amatersko filmsko ustvarjanje in njegove perspektive pri nas Amatersko filmanje dopušča ustvarjalcu v tehničnih m«jah sredstva popolnejšo ustvarjalno svobodo Marsikomu je že znano, da deluje na Tržaškem že več let skupina a-materjev, zbrana v krožku, v katerem je tudi nekaj Slovencev, katerih filme so že večkrat predvajali v raznih kulturnih društvih. Aljoša Žerjal je na primer dobil zanje že lepo število mednarodnih nagrad. Od vseh naj omenim le najzabavnejšo, tisto, ki jo je dobil na škotskem amaterskem festivalu. Ker je pokal prehoden, so mu Škoti (kot da se ne bi hoteli izneveriti svoji že pregovorni lastnosti) enostavno poslali fotografijo pokala. Poleg Žerjala je treba omeniti na Tržaškem vsaj še amatersko dejavnost Sergija Cesarja. Njune filme so torej že večkrat predvajali po raznih društvih in zato o njih ne bomo govorili. Dodali bomo le, da pripravlja sedaj Žerjal nov film o stvaritvi sveta, potem pa namerava poskusiti 16 mm kamero, s čimer bo prešla njegova dejavnost na kvalitetno višjo in zanj samega zahtevnejšo raven. Prej bi rad na splošno pregledal a- matersko področje. Redko se je zgodilo, da je filmski amater prešel k industrijskemu filmskemu ustvarjanju, in to ne zato, ker bi bilo kakšno intimno protislovje med amaterstvom in industrijsko filmsko proizvodnjo, saj (ne glede na to, da amater ne živi od svoje amaterske dejavnosti) mu je ta «hobby» lahko prav tako bistven, kot bi mu bilo res zanimivo delo. Težava pa je v filmski strukturi sami, ki prepušča vase le omejeno število ljudi, izrazito manjše od števila tistih, ki bi radi izražali svojo ustvarjalnost preko tega medija. V vsaki razredni družbi, ki pač temelji na ločitvi dela. so vsakovrstne energije v veliki meri zatrte, nimajo možnosti, da se izražajo, ali se morajo včasih izražati v spačeni obliki. To pa še posebno velja za film, elitni svet, ki je še posebno vezan na finančna sredstva, ki mu jih družba postavi na razpolago v sorazmerju z dobičkom, ki ga doprinaša. Logično torej, da marsikdo, ki bi rad posredoval svoj način gledanja na real- sproščeno sledimo poti, ,,,*i*iiiiu,ii,ulliiil|iinl|||||,„||,||,imi|,|||ii||I||||iiiinlininlilnlllilif|l||IImlil|I|lilllllilniliniillllli„1„lll|1,ii,iI„„liiiil1iiiii,il,iliiiiiiii,ii,iiiiiiiiiuiiiiiiiiiii jB OBČNIH ZRORIH NAŠIH PROSVETNIH DRUŠTEV Oživljena razgibanost v pripravah na 30-letnico Mnoga društva so pomladila svoj« vrste v zborih, dramskih skupinah in odborih nenf n rŽa^ern kulturnem prosvet-ču^P."l°nšču je v zadnjem času vrenie 6 v* P°sebno razgibanost in r°dnostnPK lUrni utrip naše na‘ svoi 6 skupnosti je pospešil se dosok111' Zborovska dejavnost tradici?an7°hoV krfjih' kjer je bila Prisotna, tS Sjaln° iz rabi ’ * ,asi a vztrajno dviga pitviioeh°trplosti zadniih let s kre-livom° Predvsem pa s pri- na BoliT3dlk sil ^na Primer Doli-*ina fe?VSalež' Križ, Nabre- lojetuH? k~Kontovel itd-)- Vrbsko uri - ?°V0 zar,imanje za dram-druffenbn? Va?je ter za nekatere nja (ra«ìike kulturnega izživlja-Večen mt VTia dejavnost, filmski ^kazujeioTa °bn0)- Primerov, ki Veliko einrt3 razveseljiv pojav, je že tako nii» 3-7 P150, njegovi sadovi ti vse oblake da ^ mogU razprši-skem ^ ke Pomislekov o dejan-ga življeo1Pa0r0<.du Ijndakokulturne- SfisWSfc!« bleste m ni brezskrbno. Ravno danes Slove edmes^a’ kier živijo in v staine C1 najbolJ utesnjeno stiku s takšno VfČkrat vabljivem ^i si el vek 3tetarn0Stj°' V ka' rodovalnem,, n t?^vo upira razna- ganizira Prl‘jsku’ 50 glede or-najboli neb3 ,kulturnega življenja Potrebna ìorenTab “ Z3to tembolJ vedljivih Sud P°Seg0V in iz- veUkih6 nremPr?b,lem Potreben še ki jihnon^^slekov’ Se Premiki, vendarKSn V- d,rugih kraiih’ ki bogati ka ujel° kot dejavnik, splošni kob^31?-1-6' da b°do s atnim dviBomČ Sklm in kakovo-ga snovanja inPrHnVe-n°kulturne' «i. .«d. »'.b- ^enj"1 prosveto ^ prilil° olja na o-vrsti A^ etnS je v P^i pSt.'jtSjS bodo letos potekale v znamenju proslavljanja tega pomembnega zgodovinskega dogodka. Naše ljudstvo je v teh letih, ko se na vsakem koraku dvigajo v družbeno stvarnost temačne sence pretrpljene a pi. nagane preteklosti, začutilo v sebi vedno večjo navezanost n,, tiste ideale in junaške dogodke, ki so pred 30 leti strli temačne sile in odprli pot novemu družbenemu stanju. Ta navezanost se odraža tudi v stremljenjih po kultu. i rasti, ki naj še bolj oddalji nev most povratka v čase, ki i'h je zgodovina izbrisala. V teh tridesetih letih pa so zrastli novi rodovi, za katere smo se včasih zbali, da ne znajo pravilno vrednotiti neprecenljivega dela svojih daljnih in bližnjih prednikov. To bojazen so v zadnjih časih nekatera dejstva razpršila. Prosvetna društva v naših krajih, tista, ki so danes najbolj aktivna, imajo v glavnem odbore, ki jih sestavljajo mladi ljudje. Tudi osvežitev posameznih prosvetnih dejavnosti pogojujejo danes predvsem okusi in stremljenja mladih prosvetnih delavcev. Marsikaj je v njihovem prosvetnem snovanju še nejasnega, vendar ta nejasnost izvira predvsem iz dilem, ki so davek novega gledanja na sodobni svet v vrtoglavem gibanju in protislovjih potrošniške logike. Vse ta lahko opažamo na raznih občnih zborih, ki se vrstijo v zadnjih časih zdaj v tem zdaj v onem kraju našega zamejstva. Občni zbor je vselej eden od tistih dogodkov v vsakdanjem kulturnem življenju naše narodnostne skup-: rsti, ki izpričuje zavzeto prisotnost naših ljudi na našem ožjem pri. -išču, njih voljo in napore, da bi prispevali h kulturnemu dvigu, in k večji kulturni osveščenosti in zavzetosti našega človeka, ki živi v narodnostnem pogledu vedno bolj utesnjeno na svoji zemlji. Tako utesnjeno, da ga to pogostokrat prisili v take izbire, ki vodijo v narodnostni osip. Obenem je občni zbor neka. ten družabni praznik in priložnost za preverjanje društvene učinkovitosti in razlogov njegove bitnosti. Ravno ti občni zbori so potrdili, da raste kulturna zavzetost in da jo v prvi vrsti podžigajo in bogatijo mlade sile. Ponekod se celo dogaja, da upada zanimanje za aktiviziranje športne dejavnosti na račun kulturnega dogajanja, čeprav prevladuje splošno mnenje, da lahko zbudi med današnjo mladino zani-rr.anje le šport brez vsakršne idejnosti, šport, ki je zgolj želja po rezultatih. Drugod je prišla do izraza splošna želja članstva, da starost društvenih odbornikov ne sme presegati 45. leta. Ob vsem tem pa še en pomislek — marsikatera panoga prosvetne dejavno-rti ni več tako privlačna, kot je morebiti bila včasih za prejšnje rodove. Društva iščejo nove oblike kult'--nega izražanja in to je v ozkem društvenem okviru težko uresničevati oredvsem zaradi pomanjkanja strokovne podlage in moči. Vzporedno pa zato raste težnja po postopni specializaciji druš-ti7 ( na primer fotoamaterska dejavnost. kinoamaterstvo in druge dejavnosti, ki jih omogočajo razna tehnološka odkritja), oziroma raste težnja po ustanavljanju specializiranih skupin v mestu samem, kot so sedaj Slovensko amatersko gledališče, folklorna skupina «Stu ledi» in Tržaški partizanski zbor. Prvi cilj društev je v tekoči sezoni vsekakor proslavljanje 30. obletnice osvoboditve in je pozornost občnih zborov prosvetnih društev in raznih skupin, včlanjenih v SPZ, v prvi vrsti usmerjena ravno v priprave teh proslav v vseh mogočih oblikah. Poleg tega pa čaka naša društva še cela vrsta drugih nalog. Pred vrati so namreč Prešernove proslave, proslava 8. marca, revija pevskih zborov «Primorska poje» in drugo. Vse to pa bo obenem pravi preizkusni kamen za vsa ta društva. DUŠAN KALC nost, izbere možnejšo pot amaterstva, ki seveda lahko doseže manjše občinstvo, a mu dopušča (v tehničnih mejah sredstva) popolno ustvarjalno svobodo. Seveda se iz te nujnosti lahko tudi razvije svojevrstna miselnost, ki se lahko samodopadno prilagaja tej nujnosti in njenemu svojevrstno elitnemu značaju. Načelno pa mislim, da bi v «idealnih pogojih» vsak amater rad dosegel čim obširnejšo publiko in obenem razširil obzorja «lastnega očesa», — kamere, ki z večjo industrijsko popolnostjo (kakršno predstavlja prehod k 16 mm ali celo 35 mm sredstvu) dopušča tudi večje možnosti. Zato se splača pomisliti na sedanjo usodo amaterstva, ki je ostalo večinoma teren zase. Zanimive pà so predvsem injeme. V Beogradu je ob koncu 50. in v začetku 60. let deloval n.pr. amaterski Kino klub Beograd, v katerem se je uveljavila skupina izvrstnih režiserjev, ki so potem prešli k profesionalnemu filmu. Njihova imena so danes znana: Dušan Makavejev, Živojin Pavlovič, u-mrli Kokan Rakonjac, Marko Babac idr. Podoben pojav zasledimo tudi v Zagrebu, kjer so Lordan Zafranovič in drugi prešli z amaterskega terena k profesionalnemu filmu, a s še vedno poudarjeno eksperimentalno komponento. Poskuse lahko zabeležimo tudi v Ljubljani: tu sta se pri podjetju Viba film poskusila tudi dva naša tržaška znanca, režiser slovenskega gledališča Mario Uršič in pesnik Marko Kravos, ki sta v Ljubljani stopila v stik z mnogimi tamkajšnjimi amaterji ali tudi z gosti iz vse Jugoslavije, kot so Karpo Ačimovič - Godina, želi-mor Žilnik idr. Omenimo naj primer Koprčanov Janeza Marinška in Konija Steinbaherja, ki sta večkrat zmagala na amaterski «mali Puli» ah tudi v Trstu, letos sta pa prešla tudi k industrijski risanki s filmom «Telematerija», ki pa ju zadovoljuje manj kot amaterska dela. Mladeniča sta še drugače aktivna v filmu, saj je prvi direktor kinematografov na obali, drugi pa skrbi za njihovo «filmsko gledališče». Teh možnosti je seveda dosti manj v zahodni družbi, kakršna je italijanska. Le zadnje čase lahko tudi tu zabeležimo pobude nekaterih «avantgardnih» skupin (v Padovi npr.), ki težijo k državni povezavi: v Rimu pa namerava že uveljavljeni filmski klub «Filmstudio» (ki deloma spominja na tržaško «Cappello» posvetiti posebno dvorano predvajanju 8 mm filma. Ker poznamo organizatorja kluba Apràja in Ungarija, si lahko mislimo, da nova pobuda ne pomeni le svojevrstne izločitve te dejavnosti k obrobni vlogi (v italijanščini bi se temu lepo reklo «ghettizzazione», v prenesenem pomenu judovske četrti), temveč razširitev obzorij za gledalce in za ustvarjalca, želja ne prezreti «nobenega očesa». Sedaj pa se povrnimo k nam. Po filmu o Palčiču, ki ga je Aljoša Žerjal predstavil javnosti sinoči kot svoje prvo delo s 16 mm kamero, je Žerjal pripravljen na kolektivno ustvarjanje. Tudi Slovenska prosvetna zveza je že večkrat izrazila namen, da vključi v lastno dejavnost, poleg širjenja jugoslovanskega filma, tudi tukajšnje amatersko ustvarjanje. Sedaj imamo obenem kvalitetno višjo možnost, ki je ne bi imeli zanemariti: pripomoči tej želji po prehodu in po povezavi med amaterskim in profesionalnim filmskim svetom. Postati torej komunikacijski pas za stike med tržaško in splošno primorsko dejavnostjo (ki vključuje tudi slovensko obalo) ter ostalimi pobudami po Jugoslaviji in v Italiji, najti in izkoristiti morebitne možnosti za kvalitetni skok k industrijski filmski proizvodnji. Seveda bo treba polagati posebno vrednost vzpostavljanju novega kolektivnega življenja tudi preko filmskega sredstva, povezanega z ostalimi, ter obravnavanju družbenih tematik krajevnega in širšega značaja. Ne smemo pa pozabiti, da je dokončno obzorje nove, spremenjene družbe ne v politiki sami, ki je le prehodno sredstvo, temveč v popolni osvoboditvi in sprostitvi vseh človeških e-nergij. Dejstvo, da je čim večjemu številu ljudi odprta pot do ustvarjanja in torej prelomljena ovira med stremljenji in možnostmi oziroma dejstvi, je še najbolj pomemben argument. SERGIJ GRMEK BESEDA SODOBNIH JUG. AVTORJEV Kot naslednica zaključene Naše besede, zbirke slovenske literature, bo v letu 1975 pri Mladinski knjigi v Ljubljani začela izhajati nova pomembna knjižna zbirka Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev. Ta bo v nekaj letih predstavila slovenskim bralcem sistematičen izbor najboljših tekstov, ki so jih jugoslovanski avtorji objavili v glavnem po drugi svetovni vojni. Njen program bo zajemal prozo, poezijo, dramatiko in esejistiko. Nova zbirka bo obsegala približno 45 do 50 knjig, od tega jih bo 20 namenjenih sodobnim slovenskim literarnim ustvarjalcem, 25 do 30 pa pisateljem drugih jugoslovanskih književnosti. V vsaki knjigi bodo poleg teksta objavljene tudi kritične študije. ZA 70-LETNICO NJEGOVE SMRTI Janez Trdina V zakladnico slovenskega slovstva je prispeval predvsem bogastvo ljudskega izročila Dolenjske in Gorjancev Med mnogimi slovenskimi pisatelji, ki so ustvarjali v drugi polovici preteklega stoletja, je bil tudi Janez Trdina, ki je s svojim značilnim pisanjem poživljal in bogatil zakladnico domačega slovstva, že v prvih spisih je pokazal ljubezen in navezanost na svoj narod in domovino. In ta zavest ga je spremljala skozi vse življenje; bila mu je živa. in svetla luč pri vsem njegovem delu; pri službenem, kjer je doživljal zaradi tega svojega možatega značaja velike nevšečnosti: pri pisateljskem pa se je zato uvrstil med velike, zaslužne može slovenskega naroda. Trdina se je rodil v Mengešu na Gorenjskem 29. maja 1830, v dobri kmečki družini. Svojo mladostno dobo lepo opisuje v delu «Moje življenje», katero je napisal in objavil nekaj pred smrtjo v Ljubljanskem Zvonu 1. 1905. Pravi, da je zelo rad hodil v šolo, ter se prav pridno učil. Imel je dober spomin, kar mu je omogočilo, da je z lahkoto dojemal vse, kar je čital in kar so razlagali. In že tedaj je vzljubil knjige in branje — zlasti domače. V jeseni 1840 je odšel v šole v Ljubljano, ker je neka sorodnica obljubila staršem, da bo pomagala pri vzdrževanju. V Ljubljani je ostal deset let, ter je vsa ta leta stanoval pri «dijaški materi» Idrij-čanki Mariji Tandler. Na gimnaziji je bil tedaj učni jezik seveda samo nemški in le pri verouku je bilo dovoljeno nekaj slovenščine. V tem času se ga je polastila neka čudna verska zavest. Ker je zelo vneto prebiral Sveto pismo in življenje svetnikov, se je porodila v njem želja, da bi postal enak onim, o katerih je čital.v tistih knjigah. Začel je zahajati vsako jutro v cerkev, kjer se je zadrževal celo do tri ure. Tudi doma je mnogo molil; piše. v začetku 10, kasneje 50 in proti koncu te dobe po 80 očenašev in še več, zvečer pa še «križev pot»! Poleg vseh teh molitev je opravljal še razna pobožna opravila: si nalagal odpovedi, odklanjal je taka jedila, ki so mu šla posebno v slast, n.pr. žgance, štruklje in še druge. Kmalu so ga tercijalke proglasile za najbolj pobožnega dijaka v Ljubljani. Ta svetniška zamaknjenost v onstranski svet in življenje je trajala cela štiri leta, in šele v peti gimnaziji ga je začel prevzemati dvom, da morda le ni vse res, kar je bral in slišal o čudežnem življenju svetnikov in tudi o drugih stvareh, ki so s tem v zvezi. Piše, da je prestajal celo leto hude duševne Tržaška komorna skupina v Kulturnem domu NASTOP TRŽAŠKE KOMORNE SKUPINE V KULTURNEM DOMU ZA ABONMA CM Tulinično in muzildno zrela interpretacija Trije domači iskalci umetaiške glasbeae resaice: Pavle Merku, Giulio Viozzi, Daaiele Zauettovich Na petem rednem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu smo proti pričakovanju bili prijetno presenečeni: predstavila se je Tržaška komorna skupina z vsemi atributi resnega umetniškega prizadevanja, ki se je odražalo v izbiri programa in v temeljiti obdelavi le-tega z vidika pevsko tehnične priprave in muzikalne zahtevnosti vokalnega kvarteta kakor z vidika interpretativne pronicljivosti celotnega ansambla. Nastopil je namreč mešani vokalni kvartet, ki ga sestavljajo sopranistka Gloria Paulizza, mezzosopranistka Elena De Martin, tenorist Giuseppe Botta in baritonist Paolo Loss; kot pianistki sta sodelovali še Roberta Lantieri in Neva Merlak. Prvi poudarek velja sporedu, na katerem so bila kar tri najnovejša dela tržaških skladateljev: Canto dell’erba secca Pavla Mer kùja, Tri tržaške ljudske pesmi Giulia Viozzija in Ludi carmina Daniela Zanettovicha. Tako smo se lahko ponovno prepričali, da Merkujeva dela, nastala v zad- njem času, obeležujejo svojega avtorja kot nenehnega iskalca umetniške resnice, ki temelji na novih življenjskih utrinkih in spoznanjih ter njihovih čustvenih vzsibih; čedalje več jedrnatosti in odtehtano-sti v oblikovanju, prepričljive izpovednosti in lepote v izrazu. Vioz-zijeva obetelava ljudskih pesmi predstavlja pravzaprav samostojne ustvaritve, ki jih pogojujejo avtorjeva duhovitost in mojstrstvo, poleg tega pa še zdrava estetska mera pri izdelavi in konstrastnost-ni princip redosledja Izvrstno in učinkovito napisana Ludi carmina mladega Daniela Zanettovicha potrjuje nedvomno nadarjenost avtorja ki smo ga spoznali že v več uspelih delih. Čeprav nas je zadnje spomnilo nehote na Carla Orffa oziroma na njegov slog, moramo avtorju ' endarle prisoditi in priznati svojstveno iskrivost in učinkovist. Poleg navedenih del je bila na sporedu še Passegiata Gioacchino Rossinija in Liebesliederwal-zer op. 58 Johannesa Brahmsa. Podobnih sestavov, kakor je Tr- žaška komorna skupina, je malo, zato so srečanja z njimi in s tako ali podobno literaturo zelo redka. Ne samo to. Za dostojno izvedbo, na primer, Rossinijeve skladbe, . j bolj pa Brahmsovega dela, ni dovolj, da je ansambel dobro iz-vežban, kajti obe skladbi sta lahko na robu propasti, če se jih loti umetniško povprečen ansambel, kaj šele podpovprečen. In če rečemo, da je bila izvedba na muzikalnem nivoju, smo s tem označili tudi kvaliteto ansambla. Četudi je skupina prvič nastopila, je bila daleč od začetništva. Slišali smo popolnoma zrelo zajete interpretacije v tehnično in nič manj muzikalno zahtevnih sodobnih delih. Sestava vokalnega kvarteta ima že v svoji osnovi to prednost, da so glasovi po volumnu izenačeni in se ujemajo tudi po barvi, zato je med njimi ravnovesje in zlitje na vseh dinamičnih stopnjah razen, včasih rahlo dominirajočega soprana. Jasno da k temu pripomoreta tudi estetski občutek in pevska disciplina, ki je vzorna. Tudi razmerje med voka- lom in klavirjem je — razen v prav redkih trenutkih bilo v pravilnem in včasih v prav iztanjša-no odtehtanem odnosu. Ne omenjam še posebej izšolanosti posameznih pevcev, ki razpolagajo s čisto intonacijo, lepo izgovarjavo, s preciznim in elastičnim dejstvo-vanjem ter seveda z muzikalno kulturo, kakršna je potrebna za komorno muziciranje. Poudariti moram tudi kreativno enotnost pevcev in pianistk. Očitno je, da so vsi izvajalci že pri pripravah pristopili k delu z veliko odgovornostjo in zavestjo, da bo uspel edinole v podrejanju posameznikov estetskim normam celote. Zato toliko preciznosti, enotnosti v ritmu in izgovarjavi v toku delovanja pa tudi miselno čustvene in kreativne enovitosti. Tržaško komorno skupino, kakršna se nam je predstavila, si bomo vedno želeli poslušati. Saj smo z njenega prvega koncerta odnesli ne le lepe vtise temveč bogata, o-bradujoča doživetja. IVAN SILIČ muke, tako da si je ob koncu mislil vzeti življenje. Toda prišle so počitnice in vrnil se je domov v rojstni Mengeš, in seveda tudi tukaj nadaljeval svojo pobožnost ter pridno zahajal v cerkev, kjer pa ga je nekega dne doletelo, kot nekoč Prešerna, da mu je prav v cerkvi «padla v srce iskra ognjena». Zagledal je še zelo mlado deklico, ki jo je sicer že poznal izza otroških let, a mu je sedaj, ob pogledu nanjo, začelo srce burno utripati od «rajske radosti prve ljubezni». «Takrat ko je zagorela v domači cerkvi prva in pravzaprav edina prava ljubezen, sem imel sedemnajst let, Radoslava (tako se je imenovala deklica) pa nekaj manj.» Srečne dneve je užival tedaj mladi Trdina; pogosto je rahajal na dekletov dom, ker so ga tudi njeni starši radi videli ter so mu ob neki priliki celo rekli, da ko bo končal šolanje ter dobil službo, se bosta lahko vzela. Toda dogodki so se zasukali drugače. Ko je po dokončanih študijah dobil službeno mesto v Varaždinu, se je predstavil na domu pri Radoslavi, da bi poprosil za «njeno roko», je ta, v veliko presenečenje vseh, odklonila zvezo ter je sklenila, da bo ostala za vselej «devica». In res se ni nikoli poročila. Z Janezom sta si ostala prijatelja ter si pisarila, ker v rodni Mengeš ni šel nikoli več. Videla sta se zopet — starčka, ko je bilo Trdini 74 let. Iz študentovskih let v Ljubljani se je Trdina rad spominjal na srečanje s Prešernom. Nekega dne je šel s sošolci po ulici, ko eden izmed njih vzklikne: «Glejte, tale gospod pred nami je Prešeren!» «Ste. kel sem naprej», piše Trdina, «ter se ustavil pred slavnim pesnikom, ko me vpraša: «Fant, zakaj me tako gledaš?» Jaz povesim oči, ter odgovorim boječe: «Naj ne zamerijo, a bi jih tako rad spoznal». «Zakaj pa?» »Zato, ker so zložili tako lepe pesmi». Mnogo sem se jih naučil na pamet! «Katere pa?» «Od nebeške procesije. Nuna in kanarček in še druge.» «No povej eno.» «Vesela pomlad se zbudila je spet. moj ptiček preljubi kanarček...», sem zdrdral hitro, ves prevzet, da lahko recitiram samemu Prešernu. Ko sem končal. me je vprašal kdo sem in kaj delam. Povedal sem mu svoje ime. da sem študent, kot tudi ostali moji prijatelji. Priporočil nam je, naj se pridno učimo, naj mnogo čitamo, posebno slovenske knjige, voščil nam je obilo sreče za naše bodoče življenje, stisnil nam roko v pozdrav in odšel. Bili smo srečni — zlasti jaz — da je tako imeniten mož govoril z nami. Zgodovinsko leto 1848 je našlo Trdino v Ljubljani, kjer se je takoj vključil v vrste naprednih mož, ki so se borili, da bi pridobili čim več pravic svojemu narodu. Toda v društvih in krožkih, ki so nastali, toži Trdina, se je govorilo vse preveč nemški in le redki rodoljubi so se trudili, da bi dali prednost slovenskemu jeziku. V čitalnici «Slovenskega društva» so se zbirali vodilni ljudje tedanjega javnega življenja: Blei-weiss, Dežman, Toman. Potočnik in še drugi. Tudi tistega Flajšmana, ki je dal oni lep napev pesmi «Luna sije»... je spoznal v tej družbi ter je zelo rad govoril z njim. ker mu je ta marsikaj povedal o Prešernu. V «čitalnico» je zahajal tudi mladi Etbin Costa, poznejši Bleivvessov strankarski sodelavec, kateri je kaki dve desetletji kasneje ob neki priložnosti izrekel tiste znane, zaničevalne besede na račun stradajočega Levstika: «Pogine naj pes!» Trdina piše o njem. da je znal slovenščino le za silo, hotel je sicer biti Kranjec, ampak predvsem Avstrijec. Bolj zavedni Slovenci ga niso mogli trpeti in ko je ob neki priliki vpričo Valjavca rekel, da njegov oče pravi, da so vsi Slovenci «osli», mu je Valjavec jezno odgovoril: «Povej svojemu očetu, da je največji osel on sam, nas Slovence pa naj pusti pri miru!» Leta 1853 je opravil na Dunaju zadnje izpite ter je bil potrjen za profesorja na gimnaziji in prvo ponudbo za službeno mesto je prejel od ravnatelja nemške gimnazije Vidica iz Trsta. A ker bi moral v Trstu učiti samo v nemškem jeziku, je sprejel raje vabilo nadzornika Jarca za hrvaško gimnazijo v Varaždinu in je tam ostal dve leti. Iz Varaždina je bil premeščen na Reko, kjer je preživel nadaljnjih 12 let, to je do onega znanega procesa, katerega so mu naprtili njegovi stanovski tovariši, ko so ga s podlimi izmišljotinami in lažmi prijavili oblastem, češ da s svojimi svobodnjaškimi teorijami zapeljuje mladino, da rovari proti državi in podobno. V ovadbi, ki so jo obrekovalci poss lali sodišču, je bilo proti Trdini navedenega toliko neresničnega, da je celo sodišče v Zagrebu, ki prav gotovo ni bilo naklonjeno onim, ki niso mislili in hodili po «višjih navodilih», zavrglo vse hinavske klevete ter obtoženca oprostilo. Ker je bi’ Trdina ves čas preiskave, ki je jala nekaj mesecev, odpuščen s* službe, bi lahko spet zavzel svoj* mesto, toda «takrat sem sklenil — piše — da se moram odkrižati tega sramotnega jarma» in je rajši zaprosil za predčasno upokojitev, čeprav mu je bilo tedaj komaj 37 let In ko mu je bila pokojnina dodeljena, je zapustil Reko ter odšel na Dolenjsko, najprej v Bršlin pri Novem mestu, leta 1872 pa v samo Novo mesto, kjer je živel do svoje smrti, 14. julija 1905. Pisateljevati je začel zelo mlad ter je objavil svoj pni spis «Narodne pripovedke iz Bistriške doline» v listu «Slovenija», nadaljeval je z raznimi ljudskimi pripovedkami, katerim je tudi pozneje posvetil naj-LADO PREMRU (Nadaljevanje na C. strani) horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V prvih dneh tedna vara bo vse teklo kot po olju, nato 'se bo nekaj zataknilo in ne bo vam lahko. Zanimivo srečanje poslovnega značaja. Pazite na besede. Otresite se ljubosumnosti. Prehlad. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Svoje probleme re-i šujte tako, da ne bos-I te trčili ob interese drugih. Kaka tajnost naj ostane kar doma. Dobili boste zanimivo pismo. Ljubljena oseba potrebuje več razvedrila. V glavnem dobro počutje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Na pot boste morali, ali boste dobili obisk poslovnega značaja. Nepričakovana vest vas bo nekoliko zamajala. V poslovnem življenju kar dobro in deloma tudi v ljubezni. Dokaj živčni boste. Veljaven od 2. do 8. februarja 1975 RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne utemeljujte svojih načrtov na praznem. V konkurenčni dobi tudi dobro pripravljene zadeve propadejo. Obisk, srečanje ali važna pošta. Posvetite več časa sebi in dragi osebi, ki je sedaj v težavah. ^_____^ LEV (od 23. 7. do 22. f 8.) Precejšnje novosti, f j ki pa jih ne boste J znali izkoristiti, ker se j' ravnate po preveč us-^^ taljenih normah. V javnem življenju vam ne bo lahko, pa tudi v domačem krogu ne. Marsikaj ste zanemarili. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pozorni bodite na vsako potezo svojih sodelavdev, hkrati pa naj se niti vam ne mudi, posebno ko odločate o resnih zadevah. Uskladite svoja čustva s čustvi nekoga in vse bo prav. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vsi vaši dobri načrti bodo propadli, če ne boste tudi ob času izbrali pravih sodelavcev. Tudi vaša zahtevnost bo kriva, če kaj ne bo prav. Zanesite se predvsem na svoje ljudi ŠKORPIJON (od 24. ^ 10. do 22. 11.) Nenaden spor bo imel pozitivne posledice, ker bo dal misliti tudi vam. Če gre vse preveč gladko, je nevarno, da zdrkne s ceste. Z ljubljeno osebo boste delali lepe načrte. Zdravje kar dobro. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Z dobro voljo in vztrajnostjo boste prilezli daleč. Vendar pa ne boste z vsem zadovoljni. Neka oseba se vam prilizuje, a ima nekaj za bregom. Pismo od ljubljene osebe. Nervoza in prehlad. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V drugem delu tedna boste naleteli na kako navšeč-no oviro, ki vam bo preprečila popoln uspeh. Neka oseba z večjimi izkušnjami vam bo pomagala. Zanesite se na mnenje ljubljene osebe. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Po kaki negotovi potezi boste u-brali pravo pot in razmeroma lahko in v kratkem dosegli cilj, ki se vam je zdel nekoč nedosegljiv. V ljubezni pa boste imeli manj sreče. Hujše želodčne te- RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaši načrti bodo prišli pod streho. Zasluga pa ne bo vaša, zato tudi gmotne posledice ne bodo najboljše. Beseda sicer veliko zaleže toda le o pravem času. Nekdo je ljubosumen. Pripravite se na prehlad. KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 8 7 8 9 10 11 ■ 12 3 13 ■ 14 B 15 B 16 17 ■ 18 19 B 20 ■ 21 B 22 B 23 24 ■ 25 B 26 27 28 29 B 30 B 31 ■ 32 ■ 33 B 34 ■ 35 B 36 37 ■ 38 B B 39 Ul 40 41 B 42 43 Rešitev križanke v torkovi številki VODORAVNO: 1. italijanska filmska igralka (Gina), 11. rimski bog ljubezni, 12. dolžinska mera, 13. gol, 15. zamejska revija, 16. pred zamejskim društvom Adria, 17. znak za iridij, 18. dan v tednu, 20. mestece v Piemontu, 21. poučna zgodba, 22. biblijska oseba, 23. visoka igralna karta. 25. šolska ocena, 26. vas pri «našem kraju», 28. voditelj boljševiške struje, 30. samo v nemščini, 31. oranje, 32. povezava, 33. film z Marlonom Brandom, 34. pregovor, 35. sušen, 36. Associated Press, 37. površinska mera, 38. oziralni zaimek, 39. italijanska politična stranka, 40. seznam s točnimi časi, 42. Perzija, 43. žuL pan «našega kraja». NAVPIČNO: 1. umetna volna iz kazeina, 2. ime filmskega igralca Sharifa, 3. «naš kraj», 4. Leonid Radin, 5. Boris Majer, 6. zgoščen, 7. vsaj, vseeno, 8. dedna osnova, 9. Ivan Ribič, 10. žensko ime, 14. letni čas, 16. čosič za prijatelje, 18. francoska prestolnica, 19. a-meriško moško ime, 20. zamejsko športno društvo (predsednik Emil Gombač), 22. neumnež, 24. slovenski gledališki igralec (Stane), 26. omejen človek, 27. ostanek pri stiskanju vina, 29. nekateri v začetku. 30. neumen, 33. sod, sodec, 34. dolg letalski napad. 35. nemški pisatelj (Thomas). 36. muslimansko ime za boga, 38. glas žabe, 39. italijanska politična stranka, 40. zajedavec. 41, poraz pri boksu, 42. Ivo Robič. ------(lako) JANEZ TRDINA (Nadaljevanje s 5. strani) več svoje pisateljske dejavnosti. V mladih letih (bilo mu je nekaj nad 20 let), je napisal «Zgodovino slovenskega naroda». Pobudo za to delo mu je dal Karel Dežman, ki je bil tedaj eden izmed vodilnih mož, ki so delovali v «Slovenski čitalnici». Predlagal mu je, naj napiše za njih ustanovo zgodovino našega naroda, za kar mu bodo plačali 50 goldinarjev. Trdina se je branil rekoč, da ni zmožen napisati tako zahtevnega dela, toda Dežman je odločno ovrgel take pomisleke ter mu skoraj vsilil svoj predlog, katerega je Trdina končno sprejel. Delo, ki ga je napisal še kot visokošolec, brez prave strokovne podlage, je bilo sprejeto precej hladno Po svoji naselitvi na Dolenjskem se je kmalu vživel v tamkajšnje razmere. Začel sé je zanimati za vse, kar je imelo kakršno koli zvezo s preprostim ljudstvom, z navadami in šegami teh krajev Jer je vse marljivo zapisoval. In iz tega opazovanja in zapisovanja so nastale znane «Ver- ske bajke na Dolenjskem» in še bolj znane «Bajke in povesti o Gorjancih», ki so nekaj svojevrstnega v naši književnosti. Gradivu, ki ga je zbral med ljudstvom, ie dodal nekaj svoje svobodne in domovinske miselnosti, tako da se mnoge teh pripo-vesti odlikujejo po iskreni, preprosti in čisti lepoti. «Bajke» je objavil v «Ljubljanskem zvonu» v letih 1881 -88, a ker je mnogim «Bajkam» dodal nekoliko preveč svoje značilnosti, so ga kritiki prisilili, da je prenehal objavljati to svoje zanimivo pisanje. Sledil je precej dolg premor; toda v tem času je pripravil ono znamenito delo, ki ga je imenoval «Bachovi huzarji in Iliri», v katerem opisuje svoje življenje in službovanje kot profesor najprej v Varaždinu, nato pa na Reki. živo prikazuje, kako je skušala avstrijska vlada in njen absolutistični minister Bach, u-veljaviti v šolah hi tudi v javnem življenju nasilno ponemčevanje podložnega hrvaškega naroda. To je hotela vlada doseči s pomočjo ponižnih in ubogljivih nameščencev, katere so na Hrvaškem imenovali «Bachovi huzarji» in ki so prihajali na Hrvaško iz obrobnih krajev, seveda tudi iz Slovenskega. Toda ni šlo vedno vse tako gladko kot so oblasti želele in zahtevale, ker niso bili vsi «huzarji» pripravljeni izvrševati podlo raznarodovalno dejavnost, Tn ker je Trdina hodil po svoji poštem, ravni poti ter ni hotel kloniti pritisku in navodilom od «zgoraj», je moral prenašati neprijetne in ostre opomine predstojnikov in podle spletke delovnih tovarišev. Toda ni se vdal in je šel rajši pred sodnike, ki so ga. kot že rečeno, oprostili; a razočarani Trdina je zapustil službo in hinavsko druščino ter odšel med preproste in poštene ljudi na Dolenjsko, katere je pozneje ovekovečil v svojih prelepih «Bajkah» in še v mnogih drugih spisih. liiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimn ZA OČETOM P/S£ JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER Zaverovana v svoje delo, sta popolnoma pozabila na Kunija, ki je nekaj časa dremuc-kal v senci košatega grma, pa se lenarjenja naposled naveličal in se šel znova potepat. Šele čez kako uro sta zaslišala od reke njegovo lajanje. Spoznala sta brž, da je moral izslediti nekaj nenavadnega. Pričela sta ga klicati, ko pa ni utihnil, sta postajala čedalje bolj radovedna. «Stopi in poglej, kaj je!» je Bojan naročil Zoranu. Deček je stekel k strugi in opazil Kunija, kako je stal na bregu in lajal na nekaj, kar se je zibalo pod grmovjem. Tisto nekaj je bi! precej velik indijanski enodebelni kanu, sicer že malo preperel, a še vedno dober za plovbo. Zoran je od veselja zavriskal. «Kanu, kanu!» je zaklical bratu v goščavo in nemudoma stekel ponj. Kanu ni bil privezan, kar je nedvomno dokazovalo, da je brez gospodarja. Ali se je kje odtrgal in priplaval navzdol po reki, ali pa se je njegov gospodar prekucnil v reko, kjer so ga krokodili požrli. Bojan in Zoran si s tem vprašanjem nista dolgo belila glav. Potegnila sta ga bliže k bregu, spiala iz njega vodo in ga temeljito osnažila. Ugotovila sta. da jima bo kar izvrstno služil. NEDELJA, 2. FEBRUARJA 1S75 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in V nedeljo ob 12. uri 12.15 Kmetijska oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Kako se to napravi? 14.50 «KAPITANOVA HČI», ponovitev četrtega nadaljevanja 16.00 Program za mladino: «Dvojnik» se spravlja v nevarnost 17.00 DNEVNIK 17.15 Poročila in rezultati nogometnega vrvenstva 18.00 Detektivka: «ŠERIF V NEW YORKU» 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo, REGISTRIRAN POLČAS 20.00 DNEVNIK 20.30 MOJZES, 7. nadaljevanje 21.40 športna nedelja 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 15.00 športno popoldne 17.15 PUSTNI SPREVOD V VIAREGGIU, neposreden prenos 18.15 Ital. nogometno prvenstvo: POLČAS NOGOMETNE TEKME 19.50 Športni dnevnik, kronike in komentarji 20.30 DNEVNIK 21.00 BURT BACHARACH kot človek in glasbenik Četrto nadaljevanje 22.00 Sedmi dan: VELIKI IGRALEC VITTORIO GASSMAN 22.45 Napoved programa za prihodnje dni JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.25 POROČILA 9.30 Svet v vojni, serijski dokumentarni film 10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Nikogar ni doma. 11.15 Kmetijska oddaja 14.35 Naši zbori: ČRNOMELJ 15.00 Revija najboljših na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju, prenos iz Kjoebanhavna 17.00 Košarka: Radnički — Zadar, prenos iz Beograda 18.15 POROČILA 18.25 Serijski jilm: VESOLJE 1999, nova barvna nadaljevanka 19.15 Risani filmi 19.30 DNEVNIK 20.05 ODPISANI, nadaljevanka, ki jo je pripravila beograjska TV 20.50 KARAVANA, RESAVA, prvi del 21.55 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 15.00 Umetnostno drsanje na ledu: 19.30 Otroški kotiček: Leteči vrtnar, slovenska pravljica 20.15 To dekle je moje, celovečerni film s Hedy Lamarr 21.45 Košarka: RADNIČKI — ZADAR PONEDELJEK, 3. FEBRUARJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Razsoljevanje 12.55 Tedenska informativna knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Sedem dni v parlamentu 14.25 Tečaj nemškega jezika 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše: IL GIARDINO DEI PERCHE’ 17.45 Program za mladino: SLIKE IZ SVETA 18.15 «Seme koprive», drugo nadaljevanje po knjigi Paula Wagnerja 18.45 Sindikalni problemi in ekonomska vprašanja 19.15 Italijanske kronike 20.00 DNEVNIK 20.40 Zadnjih 36 ur, film, ki ga je režiral George Seaton 22.30 Filmske premiere 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 18.45 športni dnevnik 19.00 TV film «BELFAGOR» 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 TV razprave 22.00 Simfonični koncert, na sporedu je Schumann JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 10.00, 14.10 TV šola: Slovnica, Nemščina, Kornina in list, Kemija, Naš planet, Mojstri iz Balkanske ulice, Pešterska pokrajina itd. 17.35 Lutkovna igra «Butalci» 17.55 Obzornik 18.10 Na sedmi stezi: športna oddaja 18.45 NEGA BOLNIKA NA DOMU, peto nadaljevanje 19.05 Odločamo 19.30 DNEVNIK 20.05 Zakrutkin - Vančnik: OČETOVA SONČNICA Barvni TV film 21.15 Kulturne diagonale 21.45 Mozaik kratkega filma: KAR LEPO 22.00 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček: Risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 Kako se premikajo živali, drugi del dokumentarnega cikla «Življenje v gibanju» 21.30 Zabavno - glasbena oddaja s Petalo Clark TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Klavirska glasba; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna glasba, 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Orkester; 17.00 Radijski oder; 18.00 Nedeljski koncert; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Ritmi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Kako se počutiš?; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasvet; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 15.45 Poskočne; 16.50 in 17.50 Glasba po željah; 18.15 Pet stopinj v prazno; 18.35 Pevci lahke glasbe; 18.45 Iz Jugotonovega juke boxa; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 9.00 Skladbe za godala; 11.30 Roditeljski krožek: 12.00 Popularne plošče; 14.00 Drugi zvok; 14.30 Orkestri; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Glasbeni oder; 18.00 Operni koncert; 19.20 Veliki variete; 20.20 Ponovno na sporedu; 22.00 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Pozdravljena nedelja; 13.00 Kvizi; 13.35 «Alto gradimento»; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 17.00 Športna nedelja: 19.55 Operna glasba; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Plošče. III. PROGRAM 8.30 Moskovski filharmonični orkester; 9.30 Sličice iz Francije; 11.35 Koncert; 12.20 Plesna glasba; 14.00 Folklora: 15.30 Zgodbe iz Dunajskega gozda; 18.30 Literarna oddaja; 18.45 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Literarna oddaja. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, ' 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.10 Žarko Petan: Gluhi kralj - igra za otroke; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Prvi aplavz: 14.05 Nedeljsko popoldne: Poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža in Humoreska tega tedna; 18.05 Ivica Ivanac: Revolution Number 6 -radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč. otroci!; 20.OD V nedeljo zvečer; ; 22.20 Se-renadni večer; 23.05 Literarni nokturno - H. Giacomelli: Črtica; 23.15 V lučeh semaforov. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Koncert; 19.10 Pravna, socialna in davčna posvetovalnica; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Ameriška lahka glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 10.10 Oddaja za šolarje; 12.00 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 15.15 Oddaja za šolarje; 16.45 Glasbeni spored; 17.15 Športni pregled; 18.30 Zborovsko petje; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana lahka glasba; 20.00 Nesmrtne melodije; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Operna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Orkester; 12.30 Glasbeno-govorni spored; 13.20 Hit Parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Nadaljevanka: 15.10 Program za mladino; 17.15 Pisan glasbeni spored; 19.30 Ameriška glasba; 20.20 Ponovno na spo- redu; 21.15 Slovstvo in umetnost; 21.45 Večerni revijski spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Puccinijeva opera «La Boheme»; 22.50 Pogovori za konec dneva. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Zabavni zbori; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Zbor France Prešeren iz Celja; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Interna; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi: 19.40 Ansambel Borisa Kovačiča: 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Če bi globus zaigral: 20.30 Koncert operne glasbe; 22.20 Sodobne popevke; 23.05 Literarni nokturno: Svetlana Makarovič: Želiščarka' 23.15 Za ljubitelje jazzovske glasbe. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 4. DO 8. FEBRUARJA 1975 TOREK, 4. februarja 8.10, 9.35, 10.14 in 15.35 TV šola; 17.20 Športna oddaja «Smučate s Karlom Schranzem ; 17.35 Ela Peroci: Očala tete Bajavaje; 17.50 Risanka; 18.00 Obzornik; 18.15 Otroška oddaja «Nikogar ni doma»; 18.25 Serijski film: Avtomobil skozi kamero; 18.45 Kurirček Maribor 74: Partizanska pesem; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Diagonale, iz programov drugih studiov; 21.00 M. Mikszath: črno mesto, nadaljevanka; 22.05 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Valter brani Sarajevo, četrta epizoda; 21.20 Smrt revolve-raša, serijski film; 22.10 Harlem, SREDA, 5. februarja 8.10 šola; 16.25 Košarka Bosna — Barcelona; 18.00 Obzornik; 18.15 Viking Viki, risani film; 18.45 Brigada veteranov; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 «Čudaki», film; 21.35 Nocoj ste povabljeni; 21.50 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.30 Nogometna tekma Španija — škotska; 22.15 Zabavno-glasbena oddaja. ČETRTEK, 6. februarja 8.10, 9.35 in 14.10 TV šola; 17.15 Verne - Kohout: «V 80 dneh okoli sveta», prvi del; 17.45 Obzornik; 18.00 Košarka Zadar — Ignis; 19.30 Dnevnik; 20.05 G. Chevalier: «Clochemerle», zaključno nadaljevanje; 20.50 Kam in kako na oddih: 21.00 Četrtkovi razgledi: Romi; 21.30 Sanjarjanje, glasbena oddaja; 21.55 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček, risanka; 20.15 Dnevnik: 20.30 Košarka Zadar — Olimpija; 22.00 Turistični filmi. PETEK, 7. februarja 8.10 in 14.10 TV šola; 17.20 Pisani svet, mladinska oddaja; 18.15 Čez tri gore, čez tri vode, oktet Gallus; 18.50 Doktor, pomagajte mi: Morala in spolno življenje; 19.30 Dnevnik; 20.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, neposreden prenos; 20.50 Ljubimca iz Verone, celovečerni film; 22.20 TV kažipot; 22.40 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček, risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Na lovu. celovečerni film; 22.00 Naši pevski zbori: Tabor iz Cerknice. SOBOTA, 8. februarja 9.30 in 10.30 TV šola; 15.45 Odbojka Mladost — Jedinstvo; 16.25 Košarka Rabotnički — Olimpija, 18.00 Obzornik; 18.20 Alice v čudežni deželi, otroški zabavni film; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 19.50 . Tedenski zunanjepolitični komentar ; 20.00 Gledališče v hiši: 20.30 Športna oddaja; 20.40 Serijski film «Čez ocean»; 21.15 Vse za Ivi, celovečerni film: 22.50 Dnevnik. Koprska barvna TV 16.25 Košarka: Rabotnički — O-limpija: 19.15 Risani film: Konj z vihrajočim repom; 20.15 Dnevnik: 20.30 Svet v vojni: Jutri bo prijeten dan; 21.20 Načrt za umor, film; 22.30 Mali koncerti: Kitaristka Alice Artz. Ljudje i PASQUALE GUJ0N : Nadiških dolin PREVEDEL MIROSLAV KOŠUTA 7. Mora je bila boginja smrti. Še zmeraj, kadar nekoga obide slabost v postelji, pravi, da ga tlači Morà. Druga imena, ki pri nas spominjajo na stare poganske obrede in ki so označevala letne praznike, so: Koleda ali Badnjik in Kres. Koleda ali Badnjik (v Mažerolah pravijo božičnemu prazniku Bandiš) je bil praznik vrnitve luči, medtem ko je bil Kres (ob sv. Ivanu, poletni sončni obrat) praznik sonca (23). Na stari kult spominjajo tudi imena nekaterih krajev, na primer: Triglav, Tribuša in Baba. Verjetno je bil tudi vrh Matajurja obredni kraj : še zmeraj je namreč poznan z imenom Baba. Bolj kot iz pisanih virov zvemo vse to iz pripovedk, ki so se predajale po ustnem izročilu iz roda v rod do bližnje preteklosti. Naj ne čudi dejstvo, da so podobne pripovedke, kot tudi nekatere bizantinske balade in spevi, premagovale zob časa ne samo skozi leta, ampak stoletja. Današnji razvoj komunikacijskih in informacijskih sredstev je namreč tisti, ki prezgodaj postara in razvrednoti kakršenkoli spomin. Treba je tudi pomisliti, da so v miselnosti starih tiste pripovedke predstavljale nekakšen «de-positum fidei». Še do naših dni smo poznali mazače, kakor jih zasledimo pri nekaterih primitivnih plemenih, in ti so s formulami, skrivaj jim predanimi iz prejšnjih rodov, in s kabalističnimi znamenji zdravili različne bolezni in kačje pike. Kar čudi, je dejstvo, da so dosegali zaželeni uspeh. Glede na njihov neodvisni duh jih ni moglo biti lahko spreobrniti h krščanstvu. Spreobrnitev jih namreč ni samo prisilila plačevati desetino Cerkvi, ampak je pomenila predvsem izgubo neodvisnosti (24). Po porazu Obrov je bil sklican koncil «Ad ripas Da-nubii». Na njem so razpravljali o problemu oznanjevanja blagovesti Obrom in Slovenom, te pa je bilo mogoče spreobrniti šele, ko je patriarh Pavlin poslal med Slovene mi-sionarje, ki so govorili njihov materin jezik: «Carintiae Nationes finitimas ad fi dem Cristi perduxit». Ni pa rečeno, da so s krstom izginila tudi starodavna verovanja in običaji: po več kakor štiristo letih so v Čedadu pridigali proti Slovencem na Kobariškem, ki so častili «arborem quandam et fontem» (25). Nemci, Italci in Franki: vseh je skrbelo večno odrešenje Slovenov. V ta namen je vsak delal, kakor je najbolje vedel in znal, da bi jih zlepa ali zgrda spreobrnil h krščanstvu: patriarh, nemški škofje, posebej pa še Karel Veliki, ki je bil resnično nadvse bistroumen. O njem pripovedujejo, da iz gole želje, da bi uporne pogane poslal naravnost pred božje obličje in da bi preprečil morebitno zapoznelo kesanje nesrečnikov, jim je dal po krstu odsekati glavo. V oznanjevanju blagovesti je igrala zelo pomembno vlogo politika. Na tej strani je bil Oglej, na drugi Salzburg. Čeprav se je rodil pozneje, z mirom v Augsburgu leta 1555, je že tedaj veljal rek: «cuius regio et religio», ki se je z zamenjanimi izrazi kakor v enačbi spremenil v: «cuius religio et regio» (kdor je gospodar vere, je tudi gospodar dežele). Vendar so bili patriarhi širokih pogledov. Medtem ko so bili Slovenci v krajih pod Salzburgom podvrženi germanizaciji ... v predvidevanju bodočega velikega Reicha, so patriarhovi podložniki lahko prosto ohranili svoje običaje in svoj jezik. Patriarhi tega svojega odnosa niso spremenili niti po izgubi države. Na nekem sinodu leta 1602 je Francesco Barbaro določil, da je treba peti in moliti v krajevnem jeziku (26). Ne samo duh neodvisnosti, ampak tudi njihova v poznejših stoletjih jasno dokazana zvestoba šegam, jeziku in sprejetim obveznostim je bila verjetno precej huda ovira za opustitev stare vere. Zvestoba je šla v korak s poštenostjo. Piše Sreznevskij : «Slovenj vidi v Italijanu in Furlanu bitji, ki nista povsem človeški, čeprav jima je kdaj pripravljen pomagati. Če pa tako nanese, čuti, da ju lahko ubije brez kakršnegakoli grizenja vesti in niti ne ravno zaradi hude žalitve. Toda nikdar ne bi segel po mošnji ali drugih predmetih na truplu, da bi jih ukradel» (27). Do zadnje vojne v hribovskih vaseh niso zapirali stanovanjskih vrat s ključem ne podnevi ne ponoči. Katerikoli malopridnež bi v gospodarjevi odsotnosti zlahka vstopil in poiskal kupček v zavozlani nogavici. Vendar se kaj takega ni nikdar zgodilo. Potem ko so se v celoti spreobrnili h krščanstvu, «so Slovenci izpovedovali novo vero z enako trdnostjo kakor staro», piše Podrecca. 23. Goriška Matica, Naši kraji v preteklosti, Gorizia, 1926. 24. Goriška Matica, cit. delo, str.17 in naslednje. «Ko so prišli Slovenci v današnjo domovino, so bili še kakih dvesto let pogani, samo toliko časa so bili tudi neodvisni ... S preobarnenjem h kristjanski veri je pa Cerkev pobirala tudi desetino ... so predvideli, da s po-kristjanskevanjem se širi franoovso gospostvo ...» 25. Listina Bianchi, 10. aprila 1333. ki jo navaja Podrecca. 26. Arduino Cremonesi, cit. delo: «Na njem (sinodu v Gorici) je Barbaro opozoril prisotne na primernost in potrebo pridiganja, poučevanja krščanskega nauka, javnih molitev in petja... v krajevnem jeziku». 27. Izmail J. Sreznevskij, Tiskarna Lucchesi, Gorica. Avtor sam daje razumeti, da je to poročilo o umorih pretirano. Poročevalec, neki župnik iz Nem, je bil kaj nezanesljiv vir. (Nadalnjevanje sledi) SPORT SPORT SPORT NOGOMET 16. KOLO PRVE ITALIJANSKE LIGE Lazio bo ponovno igral v gosteh Druga priložnost za Juventus Stolček Nerea Rocca se maje - Presenetljiva Roma proti Torinu ital^1568 56 k° drugi del prve srJJan.sl5e nogometne lige. Osrednje vodanje k°*a bo v Turinu, kjer bo 0hffCI, ,Juventus igral proti Bologni, form6 t* sta trenutno v zadovoljivi til^'„/UVentus j® v nedeljo izkoris-vod Lazia in je tako sam v NorfVU s tremi točkami naskoka. VnrVOmno t» za domačine največje Sav^uP'*6 kako zaustaviti Peppeja Bi ,a' ^ je najboljši stjelec lige. zarv,m j . t'azio bo danes ze drugič Eo ,rea 'Sral na tujem. Tokrat bo lio nevarne Cesene, ki je v nede-v deželnem derbiju remizirala z ; agn°- Chinaglia in tovariši mora-Dmr», 65 ““j®0 zmagati, kajti nas kok 0 ^.tahko Juventus povečal nas-4.,.. m bi bil znatno bliže naslovu i-‘"banskega prvaka. pa mora predvsem paziti na kr=t ga tekmeca Romo, ki bo to-^at snreiol ________ .i.;___m_____:_ Rom; lestvici sprejel v goste ekipo Torino. a je namreč le za točko niže na °d Lazia in današnje sreča- nje bi bilo za varovance trenerja Liedholma idealna priložnost, da celo prehitijo svoje mestne konkurente. Ne gre namreč pozabiti, da Roma ni že 8 nedelj zapored izgubila tekme, kar zgovorno priča o dobri formi kapetana Cordove in tovarišev. Tudi na spodnjem delu lestvice se bo odvijal hud boj. Sampdoria bo na domačih tleh igrala proti Milanu, Id še ni s svojo igro zadovoljil ne trenerja Giagnonija in niti svojih navijačev. Sampdoria je v nedeljo nepričakovano premagala Fiorentino kar sredi Firenc. S tem so tudi nogometaši iz Genove napravili lep korak na poti za rešitev. lniniiiiiii|,,|luan|||n||||||||||m|||||||IimUM|||||||||||||||||||m|||n|||||l||l||11|lllim||ll,Iuxullimn||,| IjOGOMITOEM PRVENSTVU D LIGE Ponziana starta danes na dve točki triestina in Pro Gorizia gostujeta na tujem Ri^n^^^ljskem drugem povratnem ko-p nogometoega prvenstva D lige bo činct!3113 lgrala Pred domačim ob-2,. ,Vom' Triestina in Pro Gorizia pa «està v g0stp_ v "L» v goste ekipo, ki si je med ‘ sezoni zagotovila prestop ljajo ^Profesionalci. Ekipo sestav- PONZIANA prestop --- —sesta v- e]„l_Prav* Polprofesionalci, ki se f8riš& V VePern^1 urab srečajo na sameznikf ,!kupne treninge. Med po- czn^ ki SO se p0 delovn' SNEŽNE RAZMERE “kazali, Se stalno ki so se do sedaj najbolj 80 levi branOec Bisso, ki __u Premika v napad in je desno kri'0 Dana Tumiati i,- 111 Wvsi član Triestine vrača na tSe ?° d°lgi odsotnosti spet smo sim - ški stadion. Tumiatija gost Tripst-26 v*^eii- bo je bil Dolo radi noji, j1!6, takrat pa je moral za-n®- Ekina°ruo ^^iii tekmi s tribù-Venstva °a se v Prvem delu pr-12 točk ri. lzkaza'a- Osvojila je le Zadnjo ,mVe zmagi- osem remijev). v šestem i3^0 ^>0*a smo zabeležili aru, kar U Proti Portogru- la niso ^°mep‘' ^ Predstavniki Do-Iz J agali že 12 deliziarla m ^ razvidno, da ima Pon-'ianes m„-dveh zaporednih porazih Sdar Tm ,°St, obe točki, io misliti °?ri>beli» nikakor ne sme-žepu, |j a imajo dve točki že v ba (kot * Podcenjevanje nasprotni-bi iih lahk!6^ "edelio v Rovigu) ro bo Vp - , drago stalo. Trener Rus-f0 Postavo-Ai505131 p® igrišče slede-‘°nar) p,- '.. ^iegris, Tricarico (Cat-p®rin), R.al G- Oerin, Bembo (F. ^Plesso r a 1C0, Trentin, Miorandi, ’ kenardon, Dalle Crode. pRO GORIZIA Goi*ìq s°lidni ^rir!?0