TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za 7« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v soboto, 14. maja 1932.
štev. 55.
0 kontroli jugoslovanskega izvoza rezanega in tesanega mehkega lesa
Za provedbo kontroliranega izvoza mehkega lesa v smislu nasvetov Ženevske konference je važna interna razdelitev kontingentov po produkcijskih področjih. Kot baza interne razdelitve jugosl. izvoznega kontingenta po produkcijskih področjih more služiti edino detajlna statistika državnih železnic do 1. 1929. Leto 1930 že ne da prave slike, ker so področja Ljubljana, Zagreb in Sarajevo že v 1. 1930 iz znanih vzrokov nesorazmerno znižala svoje obratno poslovanje, med drugim tudi pod upli-vom ostre vnanje konkurence.
Slovenija je pri tem prikrajšana za iz-vesten odstotek, ker v statistiki državnih železnic ni upoštevana ona množina iesa, ki se jo je plovilo po Dravi in Savinji. Plovbo je treba tedaj upoštevati dodatno statistiki državnih železnic. Pri tej bazi
?• *zraza v P®sameziiih področjih efektivno natovorjeno blago, torej produk-
(‘lja ln -m8 eks,port- Eksport se na podlagi današnjih statistik ne da ločiti po področjih, ker je osobito izvoz preko luk popolnoma nepregleden glede provenijence lesa, ker se luk poslužujejo vsa produkcijska področja. Tako n. pr. izkazuje 1. 1929 direkcija Zagreb skupno natovorjenih 503.300 ton tesanega in rezanega lesa, izvoz te direkcije preko obmejnih postaj in preko luk pa je izkazan s 491.660 tonami,
Produkcija 1. 1929. PreneSeno na skupin eksport
Ljubljana	7.93-300 t ali	42:8%=	566.843 t
Zagreb	503.300 t ali	27-2«/« =	360-237 t
Sarajevo	555.980 t ali	30 0»/« =	397.320 t
lako, da bi bila podjetja v direkciji Zagreb, če se samo njim pripiše ta izvoz, izvozila 98% svoje produkcije, kar je notorična neresnica.
V	ostalem pa ni v tesanem in rezanem lesu razlikovati med eksportno in neeks-portno robo, ker si blago išče svoje kupce doma ali v eksportu edino le po ponude-nih cenah in je razen malenkostne količine najslabejše robe vsa sposobna za eksport. Naši mali posestniki v Dravski dolini n. pr. izvažajo večino blaga, ki ga zrežejo na vodnih žagah, na Madjarsko ali pa v Italijo in v Avstrijo.
Glasom železniške statistike se je natovorilo I. 1929 mehkega in trdega tesanega in rezanega lesa
v direkciji	Ljubljana	793.300	ton	ali	42-8°/o,
v direkciji	Zagreb	503.300	ton	ali	27-2%,
v direkciji	Sarajevo	555.980	ton	ali	30-0°/o,
•produkcije skupaj	1,850.600	ton	ali	100'0'Vo,
od tega pa se je izvozilo skupaj 1,324.403 tone.
Ker je bilo po carinski statistiki trdega lesa izvoženega povprečno 25% od skupnega tesanega in rezanega lesa in ker je ta trdi les prišel skoraj izključno iz Zagreba in Sarajeva, je treba to množino odšteti od skupnega eksporta posameznih produkcijskih področij, da se dobi njih udeležba na eksportu mehkega rezanega in tesanega lesa.
Statistika kaže tedaj sledečo sliko:
Od eksporta od- Ostane eksport
pade na trdi les mehkega lesa
- 20.000 t = 536.843 t ali 55 06°/o !■ — 311.200 t == 456.357 t ali 44-94Vo
1,850.600 t ali 100 0"/o = 1,324.400 t — 331.200 t = 993.200 t ali 100 00%>
Za leto 1928 kaže statistika tako:
Produkcija 1. ,928.	£™fe5t.
Ljubljana	850.000	t	ali	46'7°/o =	686.025	t
Zagreb	535.508	t	ali	29 4°/o =	431.888	t
Sarajevo	433.409	t	ali	23-9»/o =	351.092	t
Od eksporta od-	Ostane eksport
pade na trdi les mehkega lesa
— 25.000 t — 661.025 t ali 60°/o
l _ 342.251 t =. 440.729 t ali 40%>
1,818.923 t ali 100-0»/o = 1,469.005 t - 367.251 t = 1,101.754 t ali 100%
Udeležba Slovenije je izražena v visoki Številki povprečno 57-53% celokupnega jugoslovanskega izvoza mehkega lesa. Tej visoki številki pa odgovarja tudi socijalna
in gospodarska važnost lesne produkcije za celo Slovenijo. V Sloveniji imamo 139 tisoč gozdnih posestev. Ker je vseh kmetij pri nas 145.000, je torej le ca. 6.000 kmetij, ki nimajo gozda. Vprašanje prosperi-tete gozda je tedaj pri nas eminentno vprašanje celega našega naroda. Temu primerno so provedene tudi mnoge instalacije in imamo pri nas 380 polnojarmenikov, ca. 2000 malih žag, dalje je pri nas 1200 trgovcev z lesom in med njimi — kakor se ceni — menda 300 eksporterjev.
Nehote se moramo vprašati, zakaj pomen in moč slovenske lesne produkcije do sedaj, v okvirju jugoslovanske produkcije, nista prišla do primernega izraza in priznanja. Na eni strani vsled proste trgovine ni bilo vitalne potrebe za tako prizna-
nje, na drugi strani pa je manjkalo vzgoje k solidarnosti in manjkala je vporaba statistike.
Slovenska lesna produkcija je atomizi-rana in močno individualistična. Do boja glede francoskega kontingenta, ko se je prvikrat striglo slovenski produkciji pe-roti, ni imel slovenski producent niti neposrednega razloga, pa niti prilike po-vdarjati svojo moč in svoj pomen.
V	boju glede francoskega kontingenta se je videlo, da naša lastna javnost, naši sosedni producenti pa niti javni faktorji ne poznajo razmer v jugoslovanski produkciji mehkega lesa.
Stvar našega dnevnega časopisja, strokovnih listov, organizacij, predvsem pa našega parlamentarnega zastopstva je, da stalno in povsod povdarjajo pomen naše lesne produkcije, ki je bistveni predpogoj eksistence našega ljudstva.
trgovske terjatve na grškem
Po členu 4. grškega zakona o opustitvi zlate veljave z dne 27. aprila t. 1. so upniki za svoje trgovske terjatve, nastale pred uveljavljenjem navedenega zakona, dolžni predložiti Grški banki v roku enega meseca po uveljavljenju izjavo o vrsti in količini deviz, katere zahtevajo za plačilo dolga. V izjavi morajo navesti tudi druge podatke, ki se nanašajo na terjatev. Izjave je pošiljati na sledeči naslov: Banque de Grece — Section de con-trole du changc — Athenes.
Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«!
Izvoz čebel v Francijo
Uvoz živih čebul v Francijo je dovoljen, Carine na uvoz živih čebel sploh lii nobene, ampak se plača samo takozvana taksa na uvoz — taxe (Timportation, ki znaša 2% vrednosti uvožene količine.
Pošiljki čebel je treba priložiti spričevalo (uverenje) o izvoru in zdravstveno spričevalo. Vzdravstvenem spričevalu mora biti izrečno označeno, da čebele niso obolele na sledečih treh boleznih: la logue, 1’acariose, la nosemose s pripombo, da se te bolezni niso niti pojavile zadnjih šest mesecev v mestu ali okolici kraja odpoši-ljatve.
Zdravstr>eno spričevalo mora biti izdano od pristojnega veterinarja in potrjeno od francoskih konzularnih oblasti v naši državi.
Zamujena prilika
Prvi uradni (podatki o letošnjem tujskem prometu že dokazujejo, da bo letošnja tujska sezona slaba, nadmerno slaba. Vsled vedno splošnejših in ostrejših deviznih omejitev v vseh državah se je bati, da bo tujska sezona še slabša, kakor pa napovedujejo prvi uradni podatki. Ta silen upa-dek tujskega prometa bo zlasti nevarno zadel vsa ona naša letovišča in zdravilišča, ki so v zadnjih letih investirala v svojo izpopolnitev tudi milijonske vsote, samo da bi zadostila vsem zahtevam, ki jih ima razvajen tujec. Ne samo, da ta letovišča ne bodo mogla amortizirati investicij, temveč vsled zmanjšanega tujskega prometa je celo prav resna nevarnost, da ne bodo zmogla niti potrebnega denarja za obresti. V tem slučaju pa je neizogibna prav težka kriza vse naše hotelske industrije, ki bo zopet uplivala na vse druge panoge našega gospodarstva. Nujno potrebno je zato, da storimo prav vse, kar je v naši moči, da to krizo preprečimo ali vsaj čim bolj omejimo. In če je v nas le nekaj dobre volje, lahko prav mnogo dosežemo in pomagamo našim letoviščem.
Prva naloga pa je seveda, da sledimo •vjjgjedu (tujine in da tudi mi obiskujemo le domača letovišča. Potujte po Jugoslaviji, obiskujte ile domača zdravilišča, sne nosite denarja v tujino, to mora biti letos zaikon za vse. Rigorozno pa morajo gledati oblasti na to, da se ta zakon tudi povsodi izvaja in da se ne vrše prav nobena nepotrebna potovanja v tujino. Če že ne popolnoma, pa vsaj v veliki meri, morajo jugoslovanski gostje iiadomesjtiti izostanek tujih gostov.
•Obenem pa moramo razviti tudi najbolj intenzivno 'propagando za naša letovišča, da privabimo vsaj nekaj onih tujcev, ki morejo potovati v tujino. In za letošnje binkošti smo imeli naravnost odlično priliko, da napravimo vsaj za eno svojih letovišč nad vse -izdatno, a obenem tudi silno ceneno reklamo. Zal pa smo lo nad vse ugodno priliko zamudili. Ta prilika pa je bil sestanek ministrov male antante.
Vsako leto se vrši sestanek male antante v drugi zavezni državi, da pride vsaka država vsako tretje leto na vrsto. Kraji, kjer se vrši sestanek določi država gostiteljica in bratje Čehi so dosedaj še vedno ■uporabili sestanke male antante za propagando enega svojih zdravilišč. Tako se je vršil predzadnji sestanek male antante na Čeho-slovaškem v državnem zdravilišču v Ja-chymovem, zadnji v tatranskem zdravili-
šču Štrbske Plešo. Kdo na svetu je vedel za Štrbske Plešo, pa se je vršil tam sestanek ministrov male antante in takoj je postalo ime tega zdravilišča svetovno znano. Zakaj na vsak sestanek male antante pridejo časnikarji iz vseh delov sveta, ki redno poročajo o sestanku ter običajno tudi o kraju, kjer se vrši sestanek. Za zdravilišča pa je najvažnejše, da se o njih govori, ker potem so znana, samo znana pa obiskujejo tujci. Naš Bled je v ta namen lani izdal za šahovski turnir desettipoče, a letos ne bi bilo treba izdali niti enega stotaka in eno naših zdravilišč bi postalo takoj svetovno znano.
Če bi seveda prireditelji sestanka male antante na to mislili in mesto Beograda izbrali za kraj sestanka eno naših zdravilišč n. pr. Rogaško Slatino. Mesto o Beogradu, k; je kot državna prestolica itak dovolj znan, bi poročali tuji časnikarji o Rogaški Slatini in ne bi bilo v Evropi bravca časopisov, ki ne bi izvedel za Rogaško Slatino, ko bi bral o sestanku male antante. Prepričani pa smo tudi, da bi bili tuji gestje naravnost navdušeni, če bi se vršil sestanek mesto v Beogradu v krasno ležeči Rogaški Slatini-. Kaj pa je vendar za velikomestnega človeka lepše, ko prehiti lepe binkoŠtne praznike v tako divnem kraju, kakor je Rogaška Slatina z vso svojo okolico. Pri vsem svojem velikem napredku vendanle 'Beograd ne more dosti nuditi razvajenemu tujou, če izvzamemo edinstven razgled s iKalimegdana. Za tri dni pa niti ta razgled ne zadostuje.
'Vrhu tegai pa leži Rogaška Slatina ob veliki mednarodni železniški zvezi, da bi prišlo v Rogaško Slatino gotovo več tujih časnikarjev ko pa v oddaljeni Beograd. Poteg vsega pa je Rogaška Slatina tako dobro urejena, da bi mogla vsakogar zadovoljiti. Ko je bil pred. leti sestanek male antante na Bledu, so bili vsi tuji časnikarji tako zadovoljni, kakor še v nobenem drugem kraju in splošno so zatrjevali, da ni bil noben sestanek male antante tako prijeten in tako dobro organiziran ko oni na Bledu.
Prepričani smo, da bi sedaj dostavili še sestanek v (Rogaški Slatini, če bi seveda naše zunanje ministrstvo na to mislilo in če bi ne bil letošnji sestanek male antante, pa naj bo že politično še tako velik uspeh, z ozirom na naš tujski promet — le velika zamujena prilika. Obžalujemo, da moramo to konstatirati, upamo pa, da se ta napaka ne bo ve5 ponovila in da bo čez tri leta sestanek male antante v Jugoslaviji tudi za naša zdravilišča — uspeh in. najuspešnejša propaganda.
Preureditev ljubljanske mestne trošarine
Z odobritvijo proračuna za leto 1932. je ministrstvo za finance dovolilo- mestni občini ljubljanski v dosedanji naredbi o občinski trošarini nastopno iapremembo:
V I. delu se bo od tar. post. 1. do 26. plačevala občinska trošarina po odobreni tarifi.
V II. delu se črtajo besede »tarifa za občinsko davščino na blagovni promet« in se zamenja z besedo »uvoznima«.
Izpreimemba je na videz malenkostna, je pa navzlic temiu velikega pomena za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, za katero ima tudi težke posledice.
Ze od kar pobira mestna občina ljubljanska občinsko trošarino, smo stali vedno na stališču in zahtevali, da se prilagodi določilom člena 79. zakona o državni trošarini, ki 'pravi, da smejo-občine nalagati občinsko trošarino samo na predmete, potrošene na ozemlju dotične občine. Sporedmo z nami so (tudi gospodarske organizacije ponovno zahtevale, da se v tem mestu preuredi pobiranje občinske trošarine.
Kljub jasnemu besedilu zakona pa se je občina upirala tej zahtevi in odrekala davščini, ki se je izrecno dovolila kot občin-
ska trošarina, značaj občinske trošarine. Gotovo si je bila pa v svesti, da zahteve po prilagoditvi občiusike trošarine določilom zakona o državni trošarini niso neutemeljene, ker je smatrala za potrebno, da je za gotove predmete ukinila pobiranje občinske trošarine in uvedla novo davščino pod imenom uvoznina. S tem se je hotela ogniti imperativni zahtevi zakona o državni trošarini, ki gre za teni', da se tudi v primerih, v katerih se po nujni potrebi mora pobirati občinska trošarina, to breme omili vsaj v toliko, da se pobira samo na blago, ki se potroši v občini. V nasprotnem slučaju trpe namreč v občini nastanjena podjetja, ker zunaj občine, kjer se srečujejo v poslovni tekmi nimajo enakih konkurenčnih pogojev, če je njihovo blago .preobremenjeno z lokalno trošarino-.
Nastane pa vprašanje, ali je mestna občina ljubljanska upravičena uvajati uvoz-nino koit novo davščino. Za pobiranje občinske trošarine ima zakonito podlago v členu 79. zakona o državni trošarini, nima pa zakonite podlage m pobiranje uvozni-ne, niti v -občinskem redu, niti v kakem drugem zakonu. Občinski red mestne občine ljubljanske v § 81 izrecno določa, da je treba za to »da se smejo uvesti nove naklade in davščine, katere ne spadajo v vrsto omenjenih doklad (§ 3-9) kakor tudi, da se povišajo že -obstoječe naklade in davščine te vrste, dovolitve deželnega zibora in
Najvišjega odobrenja«, to je po sedanjih pojmih zakona.
Občinski red v § 39. res pravi, da sme občina uvajati naklade in davščine, ki ne spadajo v vrsto davčnih doklad, toda § 81., katerega smo dobesedno navedli, pa zahteva, da je za uvedbo take davščine potreben zakon.
Nadalje določa 61. 64. zakona o podaljšanju veljavnosti odredb finančnih zakonov, da občine ne smejo ustanavljati, odmerjati iji pobirati nikakoršne doklade, takse, trošarine :ip. temu slične dajatve, ako nimajo za to zakonske pooblastitve. Šele v primeru, da imajo tako pooblastilo, jih sme minister za finance odobriti.
Ker pa ljubljanska mestna občina nima za uvedbo uvoznim© zakonske pooblastitve, je šlo ministrstvo za finance preko navedenega zakona, ko je odobrilo pobiranje u voznine.
Docela analogen slučaj je imela mestna občina mariborska z davščino na nezazidane parcele, katero je ministrstvo za finan-
Tujski pfomet in devizna zapora
Zveza češkoslovaških hotelirjev je priredila v trgovski zbornici v Pragi shod, na katerem je proučila vprašanje omejevanja tujskega prometa. Shoda se je udeležilo tudi več hotelirjev iz Nemčije, nadalje predstavniki ministrstva za narodno zdravje in železnice ter drugih ustanov, ki poslujejo v zvezi s tujskim prometom. Na shodu je poročal hotelir Šroubek. Dejal je, da se je že na mednarodni konferenci hotelirjev v Monte Carlo vršila razprava o ukrepih, ki so jih storile nekatere velike države, da zaščitijo domači tujski promet in preprečijo pohajanje v inozemstvo. Tako se ustanavljajo velike banke pod državnim okriljem, ki pomagajo hotelirjem v krizi. V istem času se razvija v državah propaganda za domača letovišča in zdravilišča. Mednarodni tujski promet ovirajo posebno devizne zapore, češkoslovaška je segla po tem ukrepu šele potem, ko so devizno zaporo uvedle dr-
če tudi odobrilo, toda je Državni svet na tožbo interesentov to odobritev razveljavil, Predmeitno razsodbo smo pod naslovom >Načelno važna odredba državnega sveta« priobčili v Trgovskem listu z dne 26. marca 1932 štv. 36.
Spričo razlogov te odločbe, ki je po čl. 4. zakona o državnem svetu obvezna za vsa ©deljenja Državnega sveta je gotovo, da bo Državni svet razveljavil odobritev ljubljanske uvoznine od strani ministrstva za finance, kakor hitro vloži proti njej kak interesent tožbo.
Tak riziko za svoje finance prevzemati na sebe bi pač ne bilo treba mestni občini, ker bi se mu s tem, da bi občinsko trošarino prilagodila zahtevam zakona, o državni trošarini, prav lahko ognila.
Mi ne pozivamo nikogar k tožbi, ker smo prepričani, da bodo že drugi z tožbo pripomogli zakonu do veljave, ne pišemo pa tudi komentarja, čeprav bi bili kot glasilo gospodarstva, proti kateremu je preureditev naperjena, za to več kot upravičeni.
žave, iz katerih prihaja največ gostov v češkoslovaška letovišča in zdravilišča. Tudi razne potniške pisarne, ki se pritožujejo radi manjših dohodkov, se bodo morale prilagoditi novim razmeram in se posvetiti domačemu tujskemu prometu. Razviti je treba propagando pod geslom: Spoznavaj svojo lastno domovino!
Po živahni razpravi je bila na shodu sprejeta resolucija, v kateri se hotelirji sicer izjavljajo za popolnoma svoboden mednarodni tujski promet, vendar pa odobravajo sedanje vladne ukrepe, ker jih je narekovala obramba domače valute. Ti omejitveni ukrepi naj ostanejo, dokler bodo v veljavi v drugih državah. Nadalje poziva resolucija vse ustanove in oblastva, naj podprejo akcijo za pohajanja na domača letovišča. (Op. ured. Glej poročilo konzulenta Zbornice TOI g. F. žagarja, podano na sestanku županske zveze v Ljubljani jp priobčeno pod »Devizni predpisi in odstranitev teh ovjr za tujski promet« v št. 46. in 47. Trg. lista.)
I f Ernest Marinc
Nenadno, zato tem globlje nas je pretresla vest, ki je s trpko žalostjo navdala naš gospodarski svet, zlasti pa vso našo lesno trgovino. Izgubili smo moža, ki je vedno in ob vsakem času, skozi mnoga leta stal na braniku interesov lesne trgovinske stroke.
Umrl je gosp. Ernest Marinc, član načelstva sreskega gremija trgovcev, predsednik sekcije lesnih trgovcev v Celju in podpredsednik Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani; v duši plemenit, v značaju čist in širokogruden, v življenju pa vzoren gospodar in delavec.
Pokojni gosp. Marinc je bil rojen 1. 1889. kot sin posestnika v št. Pavlu pri Preb. L. 1912. se je oprijel lesne trgovine, kjer si je z jekleno voljo in neumorno delavnostjo pridobil široko obzorje in vsestransko strokovno znanje. S temi lastnostmi se je kot praktičen trgovec uveljavil na lesnem trgu z vidnimi uspehi in je njegova tvrdka širom naše države, zlasti pa v Sloveniji zaslovela kot ena prvih slovenskih trgovin.
Tudi v organizatoričnem življenju je pokojnik pokazal posebno ljubezen do smotrenega in naprednega dela. Bil je vedno pripravljen z nasveti in iniciativami, nesebično se je trudil v naporih, kako zboljšati položaj svojih stanovskih tovarišev. Kmalu po prevratu je dal življenje društvu lesnih trgovcev »Savinja«, ki bi naj bilo nekak gospodarski svet za tukajšnjo lesno trgovino. Toda v konjunkturni dobi niso tovariši poslušali njegovega svarilnega klica:	»Pri-
pravite se za slabše čase, dajte se pravočasno organizirati!« Njegov smotren nasvet je ostal klic vpijočega v puščavi. Toda pokojni Marinc ni okleval. L. 1927. je organiziral v okviru našega gremija sekcijo lesnih trgovcev, ki se je v številnih primerih dobro uveljavila. Ta je dala tudi pobudo in življenje Osrednji sekciji lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani, v kateri so organizirani vsi lesni trgovci dravske banovipe.
Naša organizacija bo žalovala za pokojnikom, ker je z njegovo smrtjo izgubila idealnega, smotrenega in preizkušenega svetovalca. Blagopokojnik si je znal s svojo solidnostjo, poštenostjo in ljubeznivostjo pridobiti povsod naklonjenost vseh, s katerimi je prišel v do-tiko. Ostal nam bo trajno v spominu kot vzgled marljivosti, poštenosti in značajnosti. Naj počiva v miru!
Načelstvo Sreskega gremija trgovcev v Celju.
ESTANISLAU ROIG GINGI, BARCELONA, Calle Berna 16, ki trguje z deželnimi pridelki Španije, želi stopiti v stik s slovenskimi importerji takega blaga.
Nova publikacija o gospodarskih odnošajih Jugoslavije in Nemčije
Znani gospodarski strokovnjak dr. Wal-ter Hoffmanu, predsednik •»Mitteleuropa-Instituta«, ki je bil že večkrat v Jugoslaviji (lansko leto meseca junija se je mudil v družbi odličnih predstavnikov nemškega gospodarstva tudi v Ljubljani, m predlansko leto je tudi predaval v Zbornici TOI), je izdal že več publikacij, ki se tičejo naše države. Nedavno je izšla njegova najnovejša knjiga, pod naslovom »Siidosteuro-pa«, ki je zbudila veliko pozornost v vseh zainteresiranih krogih. Kakor v prejšnjih publikacijah, tako se tudi v svojem najnovejšem delu zavzema za čim tesnejše sodelovanje jugoiztočnih evropskih držav z Nemčijo, na temelju pravilnega spoznavanja medsebojnih interesov.
Z ozirom na veliko važnost te knjige bomo v kratkem prinesli obširnejšo oceno njene vsebine.
TRGOVCI! Širite »Trgovski list«. Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svojega stanu in samega sebe. Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva.
O
Trideset velikih lesnih podjetij v Slovaški se je v svrho intenzivnejšega dela združilo v trust, in bo ta sanacijska akcija zaposlila okoli 15.000 delavcev.
Novo mednarodno družbo aluminija je; ustanovila skupina Nemcev, Angležev in Švicarjev v svrho prodaje raznih aluminijevih izdelkov na Kitajsko. Sedež družbe j je Rasel.
Cin je vsled restrikcijskih sklepov kazal na mednarodnih kovinskih trgih že prijaznejše lice, a ogromni padec ameriške ji porabe je povzročil nova motenja.
Cena bakra je zopet nekoliko odnehala,* ker je zanimanje konsuma le slabo.
Cink je v pričakovanju bodočih omejitvenih odredb ceno zboljšal in je po dolgem času zopet notiral nad svincem.
Produkcijo sladkorja iz trsta ceni znana tvrdka Willet in Gray na 17,320.000 ton; lanska produkcija je znašala 17,080.000 ton. Kubanska produkcija se ceni na 2,700.000 ton (lani 3,120.000 ton).
6670 denarnih zavodov v Češkoslovaški je bilo na koncu leta 1930; 6120 med njimi je izkazalo skupaj 537 milijonov Kč dobička, 261 zgubo, 289 ne zgubo in ne dobiček.
Zopet za 50.000 ton železa in železnih izdelkov iz Nemčije v Rusijo bo odšlo prihodnje dni in je bila pravkar sklenjena zadevna pogodba. Za nadaljnjih 150.000 ton se morajo odločiti Nemci do konca maja.
Znižanje mezd v železni industriji USA. bo postalo splošno; Betlehem Steel Corp j je znižala mezde in plače za 15 odstotkpv, in pričakuje se, da ji bodo sledile vse ostale družbe.
V	detajlni trgovini v U. S. A. traja po-življenje nadalje, zlasti v čevljarski, avto-mobilni in tekstilni industriji.
Iz Argentine se poroča, da se je gospodarski položaj zboljšal in da izvozni pre-višek narašča.
Nemška strojna industrija kaže v zadnjem času znake boljšanja, kar se tiče naročil, in sicer tako doma kot v eksportu.
Podjetje Junkers (aeroplani) je za 14 dni prenehalo obratovati in je odpuščenih 850 delavcev ter 400 nastavljencev. A ko se bo promet zopet pričel, ne bodo vzeli vseh delavcev nazaj v delo.
Obtok bankovcev v Avstriji je bil 7-1. m. v znesku 948 milijonov šilingov krit z 20’8 odstotki.
Na račun Japonske se v nekaterih angleških in tudi kontinentalnih tovarnah mrzlično dela; gre za vojna naročila in s® ppičakuje spor z Rusijo.
Kritje bankovcev v Nemčiji je izkazano s 24-7 odstotki proti 24 odstotkom v preteklem letu. V obtoku je bankovcev za 3990 mil. mark.
Nove carine na svilo in svileno blago v Angliji so stopile v veljavo 12. t. m. Zviša- ; nje je 10-odstotno.
Češka Agrarna banka razdeljuje iz čistega dobička v znesku 5,823.000 Kč 5 odstotno dividendo.
Preditna stagnacija v Ogrski je zavzela velikanski obseg; trgovina ne more dobiti sploh nobenih kreditov več. Le mala trgovina dobi še malenkostne zneske in se tega sredstva poslužujejo tudi velike trgovske tvrdke.
Pridelek pšenice v U. S. A. bo po zadnjih. podatkih zaostal za lanskim skoraj za polovico; lani je znašal 787 milijonov buš-Ijev, letos ga cenijo na 440 milijonov.
Od 6B0 do 710 milijonov jajce, iz inozemstva, ki jih porabi Berlin v enem letu, jih pride iz Jugoslavije 4T> odstotkov.
Tudi Nigeria (angleška kolonija v Afriki) se je pridružila sklepu glede omejitve S produkcije cina; dosedanja štirimesečna produkcija se raztegne na šest mesecev.
Med novimi telefonskimi zvezami Jugoslavije z inozemstvom omenimo zlasti Maribor — vsi kraji Belgije 8-90 zlatih frankov, Odžaci—Milan 4T0 in Novi Sad1—Rei-chenberg (Liberec) 5T0 zl. fr.
Mednarodni vzorčni sejem v Lvovu se bo vršil od 18. do 30. junija. Tvrdke, ki se ga hočejo udeležiti, naj se obrnejo na Poljsko-jugoslov. ligo v Lvovu, Plac Akademicki štev. 1.
Delo na domu svetla točka v krizi. Opozarjamo na ponudbo v inseratnem delu današnjega lista firme Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj »Regentin« daje delavoljnim možnost zaslužka. Na željo pošlje firma natančne prospekte.
Tečaji drža
V	zvezj z objavo poročila v dnevnikih o tečajih državnih in od države zajamčenih papirjev nas je naprosil oddelek drž. računovodstva v finančnem ministrstvu, naj radi točnosti objavimo to-le:
Čil 88. zakona o državnem računovodstvu odreja, da je treba vse državne in od države zajamčene obveznice sprejemati kot kavcijo po nominalni vrednosti, v cj. 51. zakona o Privilegirani agrarni banki pa je predvideno, da se smejo v podobno svrho kot kavcija sprejemati tudi delnice Privilegirane agrarne banke.
V	določenih primerih in na podlagi posebnih zakonov, uredb in pravilnikov pa ‘je treba te papirje sprejeti kot kavcijo le po borznem tečaju.
Ker pa so borzni tečaji teh papirjev v zadnjem času dokaj kolebali, se pripeti, da je treba zahtevati, da se položene kavcije dopolnijo.
Da se to prepreči, je bilo finančnemu ministru s finančnim zakonom podeljeno pooblastilo, da sme začasno določiti tečaje državnih in od države zajamčenih papirjev, ki jih je treba prevzeti v primerih, ko
Važno opozorilo
0(1 1. aprila dalje se morajo o plačani najkasneje do 1. julija pa
Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 26. marca 1932 je uvedeno obvezno sklepanje pogodb o zakupu stanovanj in lokalov in obvezno izdajanje potrdil o prejeti zakupnini, pri čemer se morajo rabiti monopolski taksni obrazci.
Pogodbe o zakupu stanovanj in lokalov za vse zakupe od 1. aprila 1932 dalje se morajo po zakonu skleniti v roku 15 dni od dneva vselitve, za zakupe, izvršene pred 1. aprilom t. 1., za katere zakup še dalje traja, pa se morajo pogodbe skleniti na monopolskih taksnih obrazcih najdelj do 1. julija 1932, v kolikor za te zakupe še niso sestavljene zakupne pogodbe in še ni plačana l°/ona taksa od celokupne vrednosti po t. št. 14 taksne tarife.
Prav tako se morajo po 1. aprilu 1932 za vse plačane zakupnine izdati potrdila na odgovarjajočem monopolskem taksnem obrazcu.
Če se za sklenjene zakupne pogodbe in
lih papirjev
se kavcije ne polagajo po nominalni vrednosti.
Na podlagi tega pooblastila je finančni ministpr za spodaj navedene državne in od držayp zajamčene papirje odredil te-le tečaje:
2 in pol odstotna državna renta za vojno škodo, nominalna vrednost 1000 Din, po 300 Din,
7% posojilo iz leta 1931., nom. vrednost 100 Din po 80 Din,
4% agrarne obveznice, noin. vrednost 100 Din, po 50 Din,
6% državne obveznice iz leta 1930., nom. vrednost 100 Din, po 70 Din, delnice Privilegirane agrarne banke, nom. vred. 500 Din, po 400 Din.
Ti tečaji veljajo od 10. maja 1932 do preklica in jih je treba obračunati pri vseh ustanovah in samoupravnih telesih, v primerih, v katerih odrejajo posebni zakoni, uredbe in pravilniki, da se morajo prevzeti kot jamstvo po borznem tečaju.
Pravkar navedena vrednost teh obveznic ostane v veljavi ves čas trajanja jamstva, izračunanega po tej vrednosti.
išnim posestnikom
najemnini izdati predpisana potrdila, skleniti predpisane pogodbe.
za izdana potrdila o prejemu zakupnine ne rabijo predpisani monopolski taksni obrazci, se bo po čl. 40 zakona o taksah smatralo, da pogodbe in potrdila dejansko ne obstoje, zakupodajalci pa se bodo kaznovali po čl. 51 zakona o taksah in bodo morali razen redne takse plačati še trojno vsoto.
Ker se s temi zakonskimi odredbami morajo urediti odnošaji med lastniki hiš in zakupniki in se bo na tej podlagi odmerjal hišnonajemninski davek, se bo izvršitev teh predpisov neprestano in najstrožje nadzirala.
Nadzorstvo nad izvršitvijo teh predpisov bodo vršili organi finančne kontrole, ki bodo obiskali vsa stanovanja in lokale in zahtevali od zakupnikov in po potrebi tudi od lastnikov hiš, da jim predlože zakupne pogodbe in potrdila o vplačani zakupnini na predpisanih monopolskih taksnih obrazcih.
Bat’a v krizi
Do zadnjega časa je povzročal Bafa težke skrbi našemu gospodarstvu. Prizadete So bile po njem vse panoge našega gospodarstva: industrija, trgovina in obrt. Bafa, ki je preplavljal naše tržišče, je prizadel težko škodo naši industriji, ker ni od nje jemal usnja, katero je rabil za svoje čevlje. škodoval je trgovini, ker je povsod osnavljal lastne trgovine, skoro v pogubo pa je spravil našo čevljarsko obrt, ki je najbolj čutila njegovo konkurenco. V boju proti Bafi je bilo celotno naše gospodarstvo popolnoma enodušno.
Toda drevesa ne rastejo do neba. Tudi Bafa se je moral o tem prepričati. Zajela je kriza tudi njega. Pred kratkim je krožila po našem časopisju v tem smislu vest, ki se je od gotovih strani vsaj privatno proglašala za pretirano. S krizo Bafe se v zadnjem času pečajo tudi inozemski časopisi, iz katerih posnemamo naslednje poročilo, ki izčrpno predočuje obseg težav, v katere je zašlo podjetje.
»Izjava češkega kralja čevljev, da je zbog zapore vseh držav prisiljen, omejiti produkcijo, je vzbudila velikansko pozornost. Posebno skrb povzroča usoda približno 60.000 nameščencev in uradnikov tega velepodjetja. Ne gre samo za to, da bodo izgubili kruh, ampak za to, da so izgubili svoje prihranke, katere so zbirali več let dan na dan. Milijarda kron, ki so investirane v zalogo 25 milijonov parov čevljev, katerih ni mogoče prodati, niso last Bafe ali kake banke, ampak je denar delavcev. Poseben mezdni sistem Bafe obstoji namreč v tem, da delavci ne dobe polne mezde na roko, ampak ostane znaten del kot vloga v podjetju. Tako so imeli posamezni delavci vloženih deset-tisoče kron, bili so tudi nameščenci, ki so na ta način v nekaj letih postali milijonarji. Ako si je moral nabaviti kakšno stvar, ako si je hotel kupiti obleko ali bicikel in je moral v to svrho dvigniti en del prihrankov, ni dobil denarja ampak blago, katero si je hotel nabaviti, kajti Bafa je kupčeval z vsem. Od vsakdanjega kruha do avtomobila je imel v svojem trgovskem domu vse na zalogi. Delavci so stanovali po večini v Bafovih hišah, vozili so se celo na delo po Bafovi lastni železnici. Moč te pozicije je bila v tem, da je bilo podjetje do cela neodvisno od bančnega kapitala in ni čutilo posledic bančne krize. Slaba stran takega položaja pa se je pokazala takoj, ko se je morala pričeti produkcija omejevati. Delavec, ki zapusti službo pri Bafi ali se mu ta celo odpove, ima seveda pravico, da zahteva izplačilo svojega vložka. Odkod bo Bafa vzel denar, da izplača redu-cirance, to je vprašanje, ki postaja vedno bolj aktualno.
Kako je prišlo do sedanje krize? V času svojega velikega položaja je Bafa izkušal zavojevati in si pridobiti državo za državo Najpreje se je lotil Nemčije, potem Francije, Amerike in drugih držav. V začetku je imel srečo, ker sta mu nudila njegov sistem znojnega dela in sijajna tehnična oprema obratov gotovo prednost. Toda kmalu so čevljarske industrije prizadetih držav premagale prvi strah in so se z
vso vnemo prizadevale, da se še modernejše opremijo nego Bafa. Razburjenost, katero je povzročilo Bafovo prodiranje, je kmalu spravila na dan zastopnike carinske zaščite in s tem se kralj čevljev že ni mogel več boriti. Padla mu je v glavo misel, da obide carinsko industrijo s tem, da osnuje tovarne v inozemstvu. Po dolgih prizadevanjih — pruska država mu pa primer ni hotela prodati zemljišča — se mu je posrečilo osnovati tovarno v Šle-ziji. Njeni zidovi že stoje, toda Bafa ne bo več v njej delal. V drugih državah se mu je osnavljanje tovarn kratko malo prepovedalo. Na ta način zopet izrinjen iz nemškega, angleškega, francoskega, italijanskega in ameriškega trga, je obdržal samo slaba tržišča Srednje Evrope in Balkana. Kaj to pomeni, nam kaže dnevna lista insolvenc.
Nato je prišel Bafa na misel, ki se mu je posebno priljubila. Spomnil se je, da pravi evangelij: lačne nasititi, nage obleči. Zakaj bi se še bosih ne obulo? Ponovno je v svojih govorih opozarjal na nesporno dejstvo, da hodijo še vedno sto-tisoči milijoni bosi okoli. Neizmerni iz-gledi za bodočnost so se mu s tem pričeli pojavljati. Sad teh njegovih zamislij je bila njegova zrakoplovna pot v Indijo. Mislil je, da bo na mah odvadil tristo milijonov Indijcev in sosednih narodov, da bi hodili bosi. Zal se mu ni tudi posrečilo dognati, kako naj ti reveži, če bi že hoteli nositi Bafove čevlje, te tudi plačajo. Tako je končal tudi ta zadnji zavojevalni poizkus s fiaskom.
Obsega katastrofe eš ne more danes nihče oceniti. 60.000 čevljarjev je Bafa uničil, 60.000 delavcev ne ve kaj naj počne, ko nima nobenih sredstev. Bafa je bil velikopotezen. Podjetja te vrste morejo uspevati v časih svobodne trgovine, ne pa v naših časih, ko se vsaka država zapira s kineškim zidom.
Nihče ne more še povedati, kako bq končala Bafova kriza. Kdo naj mu pomaga? Banke, katerim ni dal nikdar zaslužka? Ne! Inozemstvo, ki izgovarja ime Bafe samo z gnevom? Ne! Ostane samo država, ki mora povsod priskočiti na pomoč, kjer se slabo gospodari. Na ta način bo dobila tudi Češkoslovaška svoj »Kre-ditanstalt«. Imenuje se sicer drugače* namreč Bafa ni banka, ampak B«^i. Te razlike pa so za davkoplačevalce, ki bodo morali poseči globoko v žep, brez pravega pomena.
*
Primer Bafe Je pokazal, da so majhne solidne eksistence vedno trdnejše negp preko mere napihnjena podjetja, za katera vemo, da danes obstoje, ne vemo pa, kaj bo z njimi, ako potegne drug veter ali jim neprilike vzamejo sapo. Zadnji čas nam je v tem pogledu prinesel par vzgledov.
Težko je vreči kamen na onemoglega, toda Bafa je bil proti našemu gospodarstvu brezobziren. — V prizadevanju, da si pribori monopol v svoji stroki, je šel preko številnih eksistenc in to nas oprošča vsakih vezi in vsake obzirnosti.
f. P.:
Kreuger-baron Jankovich-ev
Maribor, 12. maja.
Wollen Sie Geld?« - »Brauchen Sie Darlehen?« »Nur grOssere Sanierun-gem. Taki in slični oglasi so se takoj po krizi gotovine pojavili in ponavljali najpreje v Zagrebu, potem v Mariboru in nazadnje šele tudi v nekaterih slovenskih dnevnikih. Mikalo me je izslediti, ali te dvomljive (sicer za mnoge zelo zapeljive) ponudbe izvirajo od tistih naših špekulantov, ki so recimo svoja premoženja naložili v inozemstvu in hočejo sedaj organizirati špekulacijo s posojili, ali pa so udi te ponudbe le vaba mednarodne sleparske družbe s sedežem v Berlinu. Pri vsej previdnosti tozadevnih poskusov ni-s i moge priti niti toliko na jasno, kdo pravzaprav razpečava te ponudbe, oziroma kdo zastopa dotično družbo tu pri nas.
Kar naenkrat pa se zglasi v naši poslovalnici (»Marstan«) neki kmet iz okolice Maribora s prošnjo, da mu svetujemo v zadevi posojila, ki mu ga ponuja neki slučajno osebno mi znani agent v Mariboru. Dotični se je vabilu odzval in izročil en tiskani izvod ponudbe za posojilo. Že nad-pis je moral izzvati zaupanje. Glasi se: (levo zgoraj): C. I. T. C. — (desno): Sec-tion: Europe centrale. Nato sledi celi na-
»Investiment« v Jugoslaviji
slov: »Durch die The Continental-Invest-ment-Trust-Company« Ltd werden Be-leihungen auf landwirtschaftlichen Giiter-Zinshauser-Fabriken und Industriewerke, derzeit unter folgenden Bedingungen vor-genommen.« (Sledijo trije načini posojil in tozadevni pogoji, ki zopet vzbujajo zaupanje zlasti tistega, ki nujno rabi denar.) Ponudba je bila datirana: New-Ybrk, London, Pariš 1. decembra 1931 s podpisom: ^ General Manager: Baron Joseph de Jan-kovich«...
Zastopniku je bilo treba plačati vpisnino (najmanj Din 200-—). p0 njegovem zatrdilu on odpravlja le solidne ponudbe na naslov g. barona kot svojega šefa, stanujočega v Rimu, ki pa od časa do časa, ko se za gotovo pokrajino nabere več ponudb in dovoljenj, pride osebno v svrho zaključka kupčije, ozir. izplačila.
Tozadevne poizvedbe so dognale, da se je za ta posojila zanimala cela vrsta večjih podjetnikov iz Slovenije in sicer z večjimi Vsotami (gotova posojila so bila na ponudbe} v najmanjem znesjki| 1 milijon Din). In ugotovilo se je nadalje, da treba tudi g. baronu plačati gotovo takso (najmanj Din 500), sicer da ne more priporočati dotične ponudbe.
Slučaj pa mi je postal sumljiv, ko do-tičnega zastopnika ni bilo več v našo pisarno, čeprav je bilo dogovorjeno, da se bo dnevno oglašal (razen ko je na potovanju) in da se bodo odtlej sploh pri nas zbirale ponudbe. Bil pa sem od strani nekega interesenta opozorjen, da pride baron Jankovič v kratkem v Maribor in prinese posojila štirim večjim interesentom (manjše ponudbe da so bile odklonjene). In res so g. barona čakali od 1. pa do 15. marca v nekem hotelu, kjer je bila tudi najeta soba. Toda g. barona vkljub vsem brzojavkam in ekspresom in opravičenjem le ni bilo od nikoder in seveda tudi ne že črno na belem obljubljenih milijonskih posojil. Vsa poizvedovanja (tudi od strani oblasti) so ostala brezuspešna.
Kakor znano, se je kmalu nato izvršil prvi akt tragedije Kreugerja. Te dni pa čitain v nekem ljubljanskem listu poročilo o novih razkritjih Kreugerjevih manipulacij. Iz tega poročila šele posnamem, da je bila ta na videz tako solidna mednarodna izposojevalnica na milijone otrok Ivara Kreugerja — torej da je on to družbo ustanovil in da ta družba dolguje družbi International Math Corporation 75 milijonov dolarjev.
Seveda ni v Jugoslaviji niti eden mogoče od tisočev interesentov (po večinoma iz gospodarskih krogov) dobil niti vinarja na račun obljubljenega posojila. Pač pa je šlo v izgubo na milijone našega denarja
(kakor pri »Eigene Scholle«) samo za vpisnine«.
Domnevam, da je Ivar Kreuger in baron de Jankovich — ena in ista oseba ali pa je slednje označeni čisto drug, toda v tesni zvezi s Kreugerjem. Tozadevni podatki dobrodošli na »Marstan«, Maribor.
ssiši
Brzojavi: Kiispercoloniale Ljubljana Telefon St. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Lastnik :
J c sip Verlič
Veletrgovina kolonijalne rube. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
^	‘H'
ročna postrežba — Ceniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
Devizno in valutno tržišče
Tendenca padajoča; skupni promet Din 4,593.852-69. Minoli teden je zaključil z neznatnim deviznim prometom ca. 1-635 milj. dinarjev, od čegar je bila le dobra četrtina vseh zaključkov perfektuirana vsled intervencije Narodne banke, ki je dala največ Cu-riha (152 tisoč Din), New Yorka (102 tisoč Din) in Berlina (107 tisoč Din), dočim znašajo zaključki v privatnem blagu nad 1-20 milj. dinarjev, in sicer Dunaj (420 tisoč Din), Trst (321 tisoč Din), New York ,(253 tisoč Din), Curih (73 tisoč Djn), Pariz (61 Usoč Din).
(Skupni v posameznih devizah tekom zadnjega tedna doseženi promet {vse v tisočih dinarjev) je bil v primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) naslednji: Dunaj 420 (735), New York 355 (267), Trst 842 (301), Curih 225 (113), Berlin(134 (184), Pariz 77 (142), London 41 (31), Praga 18 (8), Bruselj 15 (45) in slednjič Madrid 8 (81).
Na poedinih borznih dnevih je bil dosežen sledeči devizni promet:
Dne 2. maja Din 461.778-70 Wien Dne 3. riiaja Din 387.012'69 New York Dne 4. maja Din 453.469-66 Italija Dne 6. maja Din 332.491-64 Italija a v petek 6. t. m. je bilo prodano oziroma nabavljeno valut za 2'959 milj. dinarjev, in sicer avstrijskih šilingov za 2-760 milj. dinarjev, madžarskih pengov pa za 198 tisoč dinarjev. Tolikšen dnevni valutni promet na naši borzi še ni bil zabeležen odkar je bilo uvedeno valutno poslovanje.
Zanimivo je primerjati prometne številke
valutnega prometa na ljubljanski borzi °d 1. julija 1927 pa do 31. decembra 1931 (vse v tisočih dinarjev):
V letu 1927: skupni promet 295, (največji) v valutah: avstr, šil., Lit., Kč.
V letu 1928: skupni promet 15, (največji) v valutah: avstr, šil., Lit., Kč.
V letu 1929 ni bilo nobenega valutnega prometa.	'	'
V letu 1930: skupni promet: 395, (največji) v valutah: Napsi, T. zl. lire, k 20 K zl.
V letu 1931: skupni promet 531, (največji) v valutah: amer. Dol., Lit., a. Šil.
Totalno: skupni promet 1236.
Od 1. jan. do 7. maja 1932: skupni promet: 3069, (največji) iv valutah: a. Šil., Pengo, amer. Dolar.
Razlika: skupni promet 1833, t. j. 1,833.000 dinarjev.
Iz gornje primerjave je tedaj razvidno, da presega samo petkov valutni promet pretečenega tedna za nič manje kot en milijon 723 tisoč dinarjev celokupni valutni promet na naši borzi izza uvedbe valutnega poslovanja pa do konca lanskega leta, oziroma da presega skupni letošnji valutni promet za Din 1,833.000— ves dotedanji promet v valutah, kar znači vsekakor naravnost rekorden porast valutnega prometa.
Devizna tečajnica prejšnjega tedna kaže močno spremenjeno sljko zlasti y pogledu očitne »baisse« tečajev New Yorka (popustil glasom spodnje tabele — od 2. do fi.
t. m. za celih 22 točk), Amsterdama (oslabel za 10-5 točke) in deloma Bruslja (popustil za pet tpčk), dočim je med delnim tečajnim osciliranjem od ponedeljka na petek (6. t. m.)., kakor kaže ta-le tabela:
2. maja 1932 najnižji najvišji Din Din
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Curih
London
Newyork
Pariz
Praga
Trst
229187
1344-42
792-30
1097-35
207-39
5630-76
222-70
167-44
291-15
23Q3-23
1355-22
796-24
1102-85
208-99
565902
223-82
168-30
293-55
6. maja 1932 najnižji najvišji Din I)in 2279-22 2290-58 1333-97 1344-77 787-35	791-29
1097-35 1102-85 206-34	207-94
5596-38 5624-64
221-88 Ž2Š--
166-23	167	09
289-22	291-62
popustil devizni tečaj Trst za 1-4 poena, Prage za 1 točko in Pariza 0-7 poena. Nasprotno pa sta ostala skozi ves minoli teden nespremenjena tečaja Curiha in Londona. Dunaj in Budimpešta še vedna nista beležila; notic ostalih deviz, izvzemši Madrida, ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca zelo mlačna.
Edini zaključek pretečenega tedna beležijo delnice Kranjske industrijske družbe, in sicer dne 3. t. m. po tečaju 300 Din.
Industrijski papirji so tudi tekom mino-lega tedna beležili nespremenjeno, dočim so bile blagovne notice za Blairova posojila naslednje: za 8°/o posojilo v ponedeljek, dne 2. t. m. 51-—, sicer pa 50-— in za 7°/o posojilo 46-— dne 2. in 3. t. m., na ostale borzne dneve pa 45'—.
Lesno tržišče
Tendenca slaba.
V neobrobljeni bukovini se povprašuje po suhem blagu L in II. kvalitete, isto tudi pri obrobljenem blagu. Vsled zmanj-I?.1?!® produkcije pa primanjkuje tega blaga posebno v suhem stanju. Važno je, da se pri novi produkciji bukovine polaga pažnja na izdelavo ter konserviranje bukovine, ker se lepo izdelano blago lahko in dokaj ugodno proda. V parjeni bukovini z našo kvaliteto pri pazljivi manipulaciji lahko konkuriramo s tujim blagom. V tramih in mehkem lesu ni nikakih bistvenih sprememb. Oglje se sicer izvaža, cene pa niso povoljne. Suhih, lepih bukovih drv pa primanjkuje.
Tečaj 13. maja 1932.	Povpra Sevanje Hin	Ponndbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 “h. gold. Berlin 100 M		2272-62 133562	2283-98 1346-42
Bruselj 100 belg	 Budimpešta 100 pengS . . Curih 100 fr	 London 1 funt	 Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev . P*ri* iqo fr	 Praga 100 kron	 Stockholm 100 8ved. kr ■ Trat 100 Ur		787 90 1097-35 205-02 5685-38 221-33 166-34 288 67	791-84 1102 85 306'62 561364 222-45 167-30 291-07
Sveden-imit. svile itd. od najna vadnejše vrste!
ker prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. Pišite še danes p< brezplačne prospekte na Domača Pletarsk-' -dustrija, št. 65, Josip Kališ, Maribor,
Tovarna motvoza in vrvarna
Grosuplje pri LjuMj
■s- Svoji k svojim!
Žalostna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v
Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otovorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. do 10. maja 1932.
A. OTVORJENI KONKURZI.*
Dravska banovina: Suša Franc, Sromlje.
Savska banovina: Zierer Pavel, Reme-tinci.
Primorska banovina: Begič Jožo i An-dja, Bročanec; Kuljiš Ante Josipov, Split; Pavič Jakov pok. Petra, Split.
Zetska banovina: Gječevič Medo, Podgorica.
Dunavska banovina: Vojgand Franjo, Sombor.
Moravska banovina: Kostiča Stojanča za-oštavština, Pirot.
Vardarska banovina: Popovič Panceta, Gnjilane.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA.
Dravska banovina: Kosi Anton, Apače pri Gor. Radgoni, Reich Josip, Tezno pri Mariboru, Šuler Frančiška, Kasaze p. Petrovče; Virbnik Franc, Šoštanj.
Savska banovina: Bradarič Ivan, Glina; Glad i drug (prije Haas i sinovi), Zagreb; Gosti Makso, Sopot; Kolarič Leo, Zagreb; Kovalčik Marija, Djakovo; Krivac Nikola, Ravnagora; Loborec Valko i, Gjuro, Koprivnica; Loschitz Izidor, Djakovo; Meznarič Stjepan, Varaždin; Ribičič Ante, Pleternica; Rosenberger Roza, Varaždin; Vojnovič Gjuro, Mazin.
Primorska banovina: »Žič« industr. dr. s. o. j., Split.
Dunavska banovina: Balint Sofija, Nova Kanjiža; Kadlec Franjo, Temerin; Singer M. i sinovi, Senta; Vaksberger Jakob, Novi Sad.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI.**
Dravska banovina: Jezeršek Ludvik, Javornik; Modic Ludvik, Bloška polica; Šu-man Maks, Radehova.
Savska banovina: Kranjčec Josip, Zagreb.
Drinska banovina: Gjorgjevič Branko, Vukovar; Milijič K. Dragoljub, Užička Požega.
Dunavska banovina:	Birtaševič	Ale-
ksander, Selevac; Spreitzer Jovan (za-ostavština), Pašičevo; Vučkovič B. Timo-tije, Kragujevac.
Vardarska banovina: Bejtulovič H. Selim, Prizren.	,
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE.
Dravska banovina: Brlič Stanislav, Stara vas pri Vidmu; Divjak Josip, Ribnica; Naglič Brata, Žiri; Verbič Julka, Sevnica; Vrhovšek Marica, Dev. Marija v Brezju.
Savska banovina:	Dojčinovič Dušan,
Ploča-Lovinac; Eisenstadter Marija por. Berkeš, Torčec; Pavelič Luka, Virovitica; Rožič Stjepan, Buševci; Vukovič Ante, Su-šina-Gjugjenovac.
Primorska banovina: Kuljiš Ante Josipov, Split; Madirazza Marija, žena Vinkova, Trogir.
Drinska banovina: Kovačevič Osman pok. Mehmeda, Dobošnica; Radosavkič Ra-divoj, Šid.
Dunavska banovina: Vujič Veljko, Stari Bečej.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Miličevič
Slavko, Zemun.
MMaliTpodatki, n. or. kdaj ie ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo ie konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu.
** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu.___
Dobave. Gradbeni oddelek državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. maja t. 1. ponudbe glede dobave 20 kg stenja, 1000 m vrvic in 40 kg motvoza; do 20. maja t. 1. pa glede dobave 500 kg kristalne sode in 300 komadov krtač-ribaric. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOl v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 19. maja t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg mila ter glede dobave osovin za transmisije. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 22. maja t. 1. ponudbe glede dobave 400 kg pisanega bombaža, 30.000 kg ovsa in 20 plošč pločevine; do 29. maja t. 1. pa glede dobave nosilcev in železa. — Direkcija državne železarne Va-reš sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg portland-cementa in strokovnih knjig; do 28. maja t. 1. glede dobave 300 komadov cevi; do 8. junija t. 1. pa glede dobave 20.000 kg grafita. — Dne 1. junija t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave papirja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dobava karbida. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida. — (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Prodaja lesa. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 7. junija t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Licitacija glede prodaje lesa, ki je bila razpisana pri Direkciji šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani za dan 17. maja t. 1., se zaenkrat ne bo vršila. Dan licitacije bo pravočasno objavljen.
OKlIftK
vSdiwtf-fiC
K , ■'tsšcv- \Jsujo, nafididmjk
KLIiARNAfT-DEU
miBKlANA-DAIMAJIHOVAli
PADANJE AMERIŠKEGA IZVOZA
V	prvem letošnjem četrtletju je padel ameriški izvoz na povprečno 160 milijonov dolarjev mesečno proti-235, 369 in 490 milijonom v preteklih treh letih. Do leta 1910 moramo iti nazaj, da dobimo tako nizke izvozne številke. Izvoz avtomobilov je označen v vsem letu 1929 s 539 milijoni dolarjev, leta 1930 z 277-4 milijoni, lani s 146-7 milijoni; številke za izvoz strojev so: 612, 517 in 318 mil. dol.; izvoz železa in jekla je padel od 200 mil. v letu 1929 na 63 milijonov v preteklem letu, izvoz bom-od 920 na 325, izvoz petroleja od 561 milijonov dolarjev.
Vpisala se je nastopna firma:
Sedež: Vojnik.
Besedilo: Hohnjec & Hojnik.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki (3. odstavek § 140. obrtnega zakona).
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. maja 1932.
Družabnika: Hohnjec Milan, Hojnik Konrad, oba trgovca v Vojniku.
Za namestovanje je upravičen in firmo podpisuje vsak družabnik zase.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 27. aprila 1932.
Firm. 165/32 — Rg. A III 144/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi: Sedež: Videm pri Krškem.
Besedilo: Tovarna za izdelovanje strojev in železnih konstrukcij »Hydrotransformer« družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Tabucchi Pio, vpišeta pa kot poslovodji Pibernik Ivan, privatni uradnik, in Debelak Janko, zasebnik, oba iz Vidma pri Krškem, kojih vsak ima pravico samostojno zastopati tvrdko.
Obenem se vzame sodno na znanje, da je družabnik Tabucchi Pio iz Trsta odstopil z odstopno pogodbo z dne 10. marca 1931 svojo osnovno vlogo pri družbi v znesku 62.500 Din do 2/3 v znesku 41.666 dinarjev 66 p Pibernik Matildi, do 1/3 v znesku 20.833 Din 34 p pa Debelak Veri, obema iz Vidina pri Krškem.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 27. aprila 1932.
Firm. 156/32 — Rg C I 10/64.
Naročajte in širite »Trgovski lisi«!
Sreski gremij trgovcev v Celju naznanja vsem pretužno vest, da je gospod
Ernest Marinc
veletrgovec, član načelstva sreskega gremija trgovcev, predsednik lesne sekcije, podpredsednik osrednje sekcije lesnih trgovcev Dravske banovine
v četrtek dne 12. maja t. L preminul po dolgi in mučni bolezni, v svoji najlepši dobi stvarjanja in dela.
Vzornemu gospodarju in podjetniku, idealnemu borcu za gospodarske interese skupnosti in zvestemu tovarišu ohranimo časten in svetal spomin.
Celje, dne 13. maja 1932.
Sreski gremij trgovcev v Celju
SAVIIK
št. 2
ki BANOVIN
| TRIKOTAŽA
: Tvorni ca rokavic in trikotaže
| Izdeluje vse vrste triko-	5
8 • m m m m
| Simplex,
• m m
Nov poklic
za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din mesečno, i izgotovljeno zaslužek za - -- iz-
  >
i Kališ, Maribor,
Veletrgovina kolonijalne In špecerijske robe
Jvcin Jel«
HjuhljancL
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
Trgovci! Oglašajte v »Trgovskem listu«!
Motvoz G
domač slovenski izdelek
Preja dr fvAN pt.bhŠ _ Za Trgovsko-lndustrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja. O. MICHALEK, Ljubljana.
/