For the attention of DG Research, DG Environment, DG Fisheries, and the Environment Commission of the European Parliament, European Science Foundation (marine board), Committee of the Regions, Presidency of the EuroAdriatic Region, Committee of trilateral agreement Croatia-Italy-Slovenia, Ministers of Research and Environment of all Adriatic States, Committee INTERREG offices
RECOMMENDATIONS FROM THE INTERNATIONAL WORKSHOP
"THE IMPACTS OF HUMAN ACTIVITIES AT SEA, ON THE COAST AND ITS HINTERLAND ON THE NORTHERN ADRIATIC'S
BIODIVERSITY"
held in Piran, Slovenia, 7th and 8th October 2008
We, marine biologists and ecologists from many different European institutions, met in Piran to discuss the ecological significance and conservation status of the Northern Adriatic basin and its potential influence on the health of the Mediterranean Sea ecosystem.
As scientists, we outline the importance of goods and services supplied for free by the Northern Adriatic ecosystems to human societies, and the relevance of the Northern Adriatic basin as a reservoir of endangered biodiversity, being the coldest Mediterranean Sea area in the period of major climate change, as well as one of the water circulation engines in the Mediterranean Sea.
On the other hand, we have to emphasize a weakness in the governance of processes affecting the health of the Northern Adriatic Sea ecosystem, due to both the excessive fragmentations of administrative responsibility and scientific competencies and to the lack of an ecological perspective (Eco-Governance).
The point of view arisen from the Piran meeting discussion is summarized in the following recommendations to EU, transnational and national institutional bodies.
An ecological governance of socio-economical and political processes is required to achieve the control of health of the Northern Adriatic Sea. Furthermore, some actions to deepen our knowledge on what we need to protect, to improve our ecological defence from human impacts and increase the effectiveness of research and higher education efforts are needed.
1.	We need an inventory and assessment of the Northern Adriatic Sea biodiversity, in order to in fact know what we have to protect and preserve as unique natural heritage of this cold water spot in the Mediterranean Sea.
2.	In order to develop suitable strategies for the mitigation of human impacts, we need international programmes to monitor the ecological status of coastal wetlands, which act as biological filters for the dampening of various pressures exerted by urban and agro-industrial centres.
3.	We need to invest more effort in the protection of this environment, both through marine protected areas and a better governance system outside MPAs.
4.	We need to resolutely reduce the existing fragmentation of the Adriatic scientific and academic community, to address the ecological problems of the Northern Adriatic basin at the suitable EcoRegional Adriatic level.
Scientists and conservationists outline the priority to develop a transnational research and academic institution for coastal and marine biology and ecology, built as a virtual centre representing the institutional framework for multi-national professorships and studentships in the Adriatic area for the study of biology and ecology of the Adriatic Sea.
We kindly ask these topics to be also dealt with at the ensuing meeting by transnational institutions when debating on the environment governance in the Northern Adriatic Sea basin, and that these issues are passed on to the appropriate European and national governmental institutions.
Piran, October 8th, 2008
V vednost: evropskemu Generalnemu direktoratu (GD) za raziskovanje, GD za okolje, GD za ribištvo, Okoljski komisiji Evropskega parlamenta, Evropski fundaciji za znanost (odbor za pomorstvo), Komiteju regij, Predsedništvu Evrojadranske regije, Komiteju za trilateralni sporazum med Hrvaško, Italijo in Slovenijo, Ministrstvom za raziskave in okolje v vseh jadranskih državah, uradom programa INTERREG
PRIPOROČILA MEDNARODNEGA SREČANJA "VPLIV ČLOVEKOVIH DEJAVNOSTI NA MORJU, MORSKEM OBREŽJU IN ZALEDJU NA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST SEVERNEGA JADRANA",
ki je potekalo 7. in 8. oktobra 2008 v Piranu
Morski biologi in ekologi iz različnih evropskih inštitucij smo se v Piranu srečali z namenom, da se temeljito pogovorimo o ekološki pomembnosti in naravovarstvenem statusu severnega Jadrana ter njegovem potencialnem vplivu na vitalnost ekosistema Sredozemskega morja.
Kot znanstveniki bi radi poudarili pomen dobrin in storitev, ki jih severnojadranski ekosistemi brezplačno dostavljajo in opravljajo za človeško skupnost, kot tudi pomen severnega Jadrana kot rezervoarja biotske raznovrstnosti - najhladnejšega območja v Sredozemskem morju v času podnebnih sprememb, hkrati pa kot enega izmed pogonskih motorjev za kroženje vode v Sredozemskem morju.
Po drugi strani pa moramo poudariti šibkost upravljanja s procesi, ki vplivajo na vitalnost ekosistema severnojadranskega morja, tako zaradi prerazdrobljene administrativne odgovornosti in znanstvene pristojnosti kot zaradi pomanjkanja ekološke perspektive in upravljanja (Eco-Governance).
Naše stališče, ki izhaja iz diskusij na piranskem srečanju, je povzeto v naslednjih priporočilih Evropski uniji, mednarodnim in nacionalnim organom s področja varovanja okolja, raziskav in ribištva.
Da bi pridobili nadzor nad zdravstvenim stanjem severnega Jadrana, je treba zagotoviti ustrezno upravljanje (eco-governance) socio-ekonomskih in političnih procesov, hkrati pa moramo narediti vse, da bi poglobili svoje znanje o tem, kaj je treba zaščititi, da bi izboljšali ekološko obrambo pred človekovim vplivom in nenazadnje povečali učinkovitost naših naporov na področju raziskav in znanja (vedenja) o območju.
1.	Če želimo vedeti, kaj moramo zaščititi in ohraniti kot enkratno naravno dediščino tega najhladnejšega območja v Sredozemskem morju, potrebujemo popis elementov biotske raznovrstnosti severnega Jadrana in oceno stanja.
2.	Da bi lahko razvili ustrezne strategije za ublažitev človekovih vplivov, potrebujemo meddržavne programe za spremljanja ekološkega stanja obalnih mokrišč, ki so nekakšni biološki filtri za blaženje pritiskov, ki prihajajo iz urbanih, kmetijskih in idustrijskih središč.
3.	Nujno si moramo v večji meri prizadevati za varovanje in ohranjanje, tako z vzpostavitvijo morskih zavarovanih območij kot tudi z boljšim upravljanjem morskega ekosistema zunaj zavarovanih območij.
4. Da bi o problemih severnega Jadrana lahko razpravljali na ustreznem nivoju, tj. na nivoju ekoregije, moramo odločno zmanjšati razdrobljenost jadranske znanstvene in akademske skupnosti.
Ena izmed prioritet, ki jo znanstveniki in naravovarstveniki želimo posebej poudariti, je razvoj mednarodne raziskovalne in znanstvene inštitucije za morsko in obalno biologijo in ekologijo, ki naj bi delovala kot virtualno središče in institucionalni okvir za mednarodno skupino raziskovalcev, profesorjev in študentov za študije in raziskave s področja biologije in ekologije Jadranskega morja.
Prosimo, da se o teh temah razpravlja tudi na naslednjih srečanjih meddržavnih in medregijskih ustanov, ko bo govor o okoljskem nadzoru v severnem Jadranu, ter da se s tem seznanijo tudi ustrezne evropske in nacionalne vladne inštitucije.
V Piranu, dne 8. oktobra 2008