jim ljudem, naj ga ne puste na dvor, Sihar pa je bil zvit. S svojimi sprem­ ljevalci se je preoblekel v slovanske noše in tako prišel do Sama. Razložil mu je zahteve svojega vladarja, toda Samo ni hotel nič slišati o kaki od­ škodnini. Dovolil je lc, naj sc ustanovi sodišče, ki bo razsodilo med obema strankama. Na te besede se je poslanec toli­ ko spozabil, da je začel vpričo kralja groziti in zaničljivo govoriti o Slova­ nih. Rekel je celo, da morata biti Sa­ mo in njegovo ljudstvo kralju Dago- bertu pokorna. Samo se je s težavo obvladal, da ni dal poslanca na mestu posekati. Rekel je mirno: »Mi in naša zemlja smo pripravljeni živeti s kraljem Da- gobertom v prijaznem sosedstvu.« Sihar pa je še drzneje odgovoril: »Ni mogoče, da bi živeli kristjani in služabniki božji v prijateljstvu s po­ ganskimi psi«. Teh besed je bilo Samu dovolj. Odvrnil je odločno: »Dobro, če ste vi taki služabniki božji, mi pa poganski psi, vas smemo raztrgati s svojimi zobmi!« Na kraljev migljaj so vojaki zgra­ bili Siharja in ga vrgli z dvora. Frankovski kralj je kmalu zvedel, kako je opravil poslanec. Uvidel je, da Sama zlepa ne more ukloniti, zato je sklenil z vojsko podjarmiti Slovane. Pridobil je na svojo stran še druga germanska plemena. Prišli so mu na pomoč Longobardi in Alemani pod vojvodo krodebertom. Alemani in Longobardi so ujeli mnogo Slovanov in jih odpeljali v sužnost. Kralj Dago- bert pa je napadel glavno vojsko Slo­ vanov pri Vogastogradu. Tu se je bila zbrala glavna sila kralja Sama. Tri dni je trajal boj. Dagobert je izgubil že mnogo vojakov in nazadnje spoznal, da ne more premagati hrabrih Slova­ nov. Zapustil je bojišče in pobegnil. Kralj Samo je zaplenil v Dragoberto- vem taboru mnogo orožja in blaga. Franki so se prepričali, kako ne­ varni sosedje so jim Slovani, pa so jih za nekaj časa pustili v miru. Žal, niso imeli Slovani po smrti kralja Sama nobenega skupnega vla­ darja več. Pa tudi drugače ni moglo biti med njimi močnih vezi. Pokrajine, ki so jih zasedli, so bile med seboj preoddaljene. Ločila so jih gorovja ter neprehodni gozdovi in močvirja. Ker so bili redko naseljeni, so se kmalu med nje zagozdila tuja ljudstva: Nem­ ci, Madžari. In kar je bilo zafije naj­ usodnejše: bili so pogani. Franki in Bavarci (t. j. Nemci) so se že zgodaj pokristjanili. Hoteli so postati rešite­ lji Evrope, zato so mislili, da je Bogu všečno delo, pokristjaniti poganske narode, če treba s silo in mečem. Slo­ vani pa so na račun svoje samostoj­ nosti razumeli in spoznali v Kristovem nauku pravo resnico: Ljubi svojega bližnjega.,. In tako so postali prvi gospodarji, slednji pa sčasoma njih podložniki. Vlado Klemenčič. JESENSKI VEČER MED LIČKARJI Zemljak je udaril z bičem in za­ vpil: »Hoti« Konjiča sta potegnila in gospodarju je zaigralo srce od veselja, ko je zrl na zvrhan koš koruze. »F, dovolj brige in dovolj težav je bilo vse leto ... Dosti smo se namučili z ora­ njem, pri setvi... pa potem čez čas, ko smo okopavali in osipali.. . Vreme nam je bilo res da močno na roko, a vrane so bile letos na vso moč lačne. Vedno so tiščale v našo koruzo, dok­ ler jim nismo pošteno zagodli: sredi njive smo postavili stražarja — slam­ natega dedca. Njemu gre hvala, da danes vozimo polne koše domov ...« Zatopljen v prijetno razmišljanje je pripeljal gospodar do doma. Pokli­ cal je gospodinjo, pa dejal: »Družina naj znosi koruzo v hišo.« »V hišo pa že ne«, se brani žena. »Letos je koruza precej snetljiva, in mi bo vsa hiša črna. Na pod jo bomo dali. Saj smo ga. že pocedili.« Družina je že popoldne oznanjala po vasi veselo novico: »Drevi vsi k nam na ličkanje!« Ko so vaščani dokončali zvečer po svojih domovih nujne opravke, so drug za drugim krenili proti Zemljaku. Tam je bilo na podu že vse živo. izpod stropa je visela leščerba in razsvetlje­ vala pisano druščino in velikanski kup koruze. Roke so pridno segale vanj. Vsak došlec si je zbral prostorčeK, predse pa je potegnil nekaj naročij koruze, nato je sedel in pričel z de­ lom. Z levico je zagrabil koruzni strok, z desnico pa slačil listje in ga trgal. Le kake tri do štiri liste je še pustil. Ta­ ko obdelani strok je vrgel v loku v nasprotni kot, kjer je sedel Zemljak. On ima drugačno opravilo. Z ostanki listja povezuje po štiri stroke v šop in jih sklada poleg sebe. To delo zgleda enolično. A ven­ dar je ličkanje med najbolj prijetnimi deli na kmetih. Pri ličkanju zveš novi­ ce vsega tedna in vse fare. Mladini pa je najbolj všeč, kadar sežejo očanci v svoje isipomine in pripovedujejo, kako je bilo, v starih, zlatih časih ... Pri ličkanju tudi ne manjka smeha. Med njimi je nekaj navihancev in ti zagodejo take, da se jim smeje vse . .. Vsi že ne. Ančka je bila celo še prav huda, ko ji je Tonče podkuril s snetljivim strokom. Stari Obreza je pravkar končaval storijo, ki jo je do­ živel na božični večer tam gori na ru­ ski fronti, bičkarji so bili zatopljeni v njegovo pripovedovanje in v svoje de­ lo. V tistem pa so se Tončku od vese­ lja zasvetile oči. V roke mu je prišel snetljiv štrok. Skrivaj ga je položil po­ leg sebe. Ko pa je Obreza končal s pri­ povedovanjem, se je Tonček stegnil in potegnil Ančki strok preko obraza. Črna kot dimnikar je skočila Ančka v soseda in ga zavalila v kopico ob ve­ selem smehu vse družbe. Vesela pesem, ki sledi temu prizo­ ru, pomiri oba bojevnika. »Marinka, ta pa je zate«, se oglasi gospodinja in ponudi najmlajši med ličkarji mlečen strok. Dekletce veselo vstane in steče z njim v kuhinjo. Na ognjišču tli še žerjavica in Marinka ve, kako se taki reči streže. Strok nasadi na ošpičeno palico, nato pa ga vrti tik nad ognjem. Mlečna barva se spremi­ nja v rumeno in koruza je kmalu pe­ čena. Dekletce steče nazaj na pod, kjer prijetno zadiši po pečenki. Vsi njeni mali sovrstniki začebljajo kakor vrab­ ci in prosijo: »Daj meni!« »Še meni!« Marinka velikodušno deli. Pastir Jaka, znan lenuh, vstane m vrže 'pod' svetilko tri stroke im spre­ govori počasi: — »Jaz sem za nocoj že opravil, pravkar sem našel tretjo rdeče' koruzo. Zdaj grem pa spat« in je od­ kolovratil skozi vrata na hlev. Jaka sc je poslužil stare pravice. Tisti ličkar, ki najde tri rdeče koruze, lahko z de­ lom konča in gre spat. Ostali pa segajo neumorno v kup, ki kar vidno usiha. Ura gre že na pol­ noč. Tedaj vstane Zemljak s svojega Strašilo v koruzi trinožnika ter pomigne gospodinji in dekli. Obe stopita naglo v kuhinjo in se vrneta s priboljškom. Mladež dobi pečenega kostanja, odrasli pa se odže­ jajo še s kozarcem mošta. Ob slovesu pa vabi Petričev stric: ».lutri pa v .s i k nam na ličkanje. Bomo imeli muzi­ kante ...« Naslednji dan so spravili Zemlja- kovi koruzo v skedenj. Kar jo je osta­ lo, so jo razobesili na late pod ostreš­ jem. Na svežem zraku se prav dobro suši. Preden pride domačim v roke, pa jo še kak dan ali dva suše na krušni peči. Koruza je tedaj že dovolj suha in jo začno ružiti. S strokov odluščijo ko­ ruzna zrna in jih shranijo v kašči. Do Miklavževega mora biti tudi to delo opravljeno. Po nezapisanih kmečkih postavah mora dotlej koruza s peči. Odslej bo peč le za poležavanje. Koruzo v kašči ima na skrbi go­ spodinja. Z njo bo krmila živino. Ka­ dar ji bo primanjkovalo koruzne mo­ ke, bo napolnila eno ali dve vreči in gospodar bo odpeljal zrna v mlin. Cez nekaj dni bo moke zopet dovolj pri hiši. Družini ne bo manjkalo niti do­ brih žgancev niti sladkega kruha. »Vsak belič je dober«, se je smehljal Zemljak in spravljal novce v denarnico. Z bližnjega mesta je prišel v vas trgovec s poljskimi pridelki in je kupoval koruzo. Silil je v Zemljaka naj mu je proda še nekaj vreč, a se je kmet spretno otepal: »Ne utegnem, le­ to je dolgo, družina velika, nekaj pa mi mora ostati še za seme.« Nato je mož iz mesta pognal k sosedovi hiši. Jože Župančič. KRALJ EDVARD V JUGOSLAVIJI Mladi angleški kralj Edvard VIII. je letos preživel nekaj svojih počitnic v Jugoslaviji. Ze večkrat v zadnjih le­ tih je prihajalo na naš Jadran angle­ ško vojno brodovje na obisk in tisoči Angležev so spoznali krasote dežele tisočerih otokov. Sloves teh lepot je šel daleč po svetu in je končno pri­ tegnil tudi vladarja 40 milj. km2 veli­ kega angleškega imperija, na katerem živi 500 milj. prebivalcev. Gotovo je prispel glas o naši domovini do njega tudi s strani visokih sorodnikov iz na­ še kraljevske rodbine. Naša kraljica - mati je po svojem poreklu princezinja angleške kraljevske hiše. Umrli angle­ ški kralj Jurij V. in njegovi sinovi so kumovali pri krstu našega mladega kralja in njegovima bratcema. Brat kralja Edvarda.VIII., vojvoda Kentski pa je svak našega kneza namestnika. Po našem Jadranu je angleški kralj križaril s svojo lepo jahto »Na- kleen«, kar pomeni »hitra noga«. Naj­ rajši se je mudil v samotnih kanalih in zalivih ob tihih vasicah na neštetih otokih in otočičih. Povsod se je pome­ šal med naš narod in se z njim razgo- varjal. Ljudje pripovedujejo še sedaj mnogo mičnih prigodbic o srečanju z visokim gostom. Že mnogo dni pred potovanjem kralja Edvarda na Jadran, je angleško časopisje silno veliko pisalo o kraso­ tah naše domovine. Ves zapadni svet je prisluhnil tem vestem in se začel za­ nimati za deželo, v kateri je hotel pre­ biti angleški kralj svoje počitnice. Slo­ ves naših krasot se je tako raznesel po širnem svetu in dvignil na tisoče, po­ sebno angleških letoviščarjev, da so prišli v naše kraje. Tu so našli zdru­ žene vse lepote evropskih pokrajin, da se jih niso mogli nagledati. Kakor v Srednji Evropi, tako je tudi pri nas visoki alpski svet z ledeniškimi sle­ dovi, strmimi prepadi in visokimi vrhovi. Kakor v Nemčiji in na Angle­ škem, je tudi pri nas ljubko prerašče­ no gričevje in ob prehodu preko skriv­ nostnega, mrkega Krasa so se znašli letoviščarji na rivijeri, kakršne ne nu­ di ne Francija, ne Italija. Pri nas so našli prav tako kot v Nemčiji nižin­ ska jezera in kot v Avstriji in Angliji ledeniška jezera. Našli so v Jugoslaviji