s y\y 250 LET GIMNAZIJE NOVO MESTO 1746 - 1996 Ill III um iiiii in i it* i CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 373.54(497.4 Novo mcsto)(091) DVESTO petdeset 250 let Gimnazije Novo mesto : 1746-1966/ [uredniški odbor Natalija Petakovič (odgovorna urednica)... [et al. ]; ostali sodelavci Anica Zafrcd ... et al.] . - Novo mesto : Gimnazija, 1996 ISBN 961-90383-0-4 1. Petakovič, Natalija 2. Gimnazija (Novo mesto) 61531648 250 LET GIMNAZIJE NOVO MESTO 1746 - 1996 Novo mesto, 1996 Glavni mecen I p KRKK Sodni prepis ustanovne listine gimnazije, ki ga je izdala Marija Terezija; fotografija: Zvone Pelko TEMPUS FUGIT ČAS BEŽI "S to majhno in skromno čredo seje pričel novomeški študij." Te besede je zapisal prvi prefekt novomeške gimnazije p. GEODEFRCDUS PFEIFFER na koncu seznama 66 dijakov, ki si) pričeli obiskovati pouk 3. novembra 1746. (povzeto po M. Dodiču, 225 let novomeške gimnazije, str. 20) Ob praznovanju laka častitljive obletnice Gimnazije Novo mesto se vračamo v njeno četrttisočletno preteklost, ki jo želimo povezati s sedanjostjo in prihodnostjo. Misel, da se solan človek uspešneje spopada s številnimi življenjskimi težavami in da se mu široko odpirajo vrata tudi v kulturno ustvarjanje, je vodila Novomeščane, da so že davnega 1744. leta zaprosili cesarico Marijo Terezijo, da bi jim dovolila ustanoviti svojo gimnazijo. Ustanovitev gimnazije leta 1746je bila izjemno pomemben dogodek ne le za naše mesto in Dolenjsko, temveč za ves slovenski narod. Kot izobraževalna in kulturna ustanova je imela gimnazija od svoje ustanovitve dalje izjemno pomembno vlogo v kulturnem, znanstvenem, gospodarskem in političnem življenju Slovencev. Doživela in preživela je razburkana obdobja - vojne, različne politične sisteme, številne šolske reforme in spremembe programov. Kljub temu je ohranila svoje poslanstvo - dijakom je zagotavljala visoko strokovno raven izobraževanja in jih navajala na samostojno in ustvarjalno mišljenje. Poleg tega jim je omogočala tudi sodelovanje v številnih dejavnostih, ki so potekale poleg pouka. V četrt stoletja so se zvrstile številne generacije profesorjev in dijakov - vsaka enkratna in neponovljiva. S svojo osebnostjo in delom so zaznamovale vsakodnevni utrip šote, življenje Novega mesta, Dolenjske, Slovenije... V vsaki generaciji so bili mladi, sposobni in ustvarjalni dijaki, ki so se kasneje uveljavili na različnih področjih - v kulturi, znanosti, športu, gospodarstvu in politiki. Iz dolgega seznama odličnikov naj on\enim le nekatere: Boris Andrijanič, Jože Gorjup, Slavko Grunt, Božidar Jakac, Miran Jarc, Dragotin Kette, Marjan Kozina, Vladimir Lami it, Pino Mlakar, Marjan Mušič, Josip Plemelj, Anton Podbevšek, Zdenko Skalicky, Ferdinand Seidl, Leon Stukelj, Ivan Tavčar, Fran Z witter, Oton Zupančič... in drugi. Tudi danes je tako. Skorajda ni kulturne ustanove, raziskovalnega inštituta, fakultete ali uspešnega podjetja, ki ne bi bilo tako ali drugače povezano z našo šolo. Naši nekdanji dijaki so priznani strokovnjaki na različnih področjih, kulturni ustvarjalci, gospodarstveniki in politiki. _ Želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnosti. Da bi naša gimnazija ohranila svojo širino in ostala tradicionalno dobra in solidna šola, ki bi zmogla razvijati vse, kar so ustvarile številne generacije. Upanje obstaja... dokler so na šoli profesorji, ki želijo in zmorejo več, kot jim določajo učni načrti in katalogi znanj, in so za svojo šolo pripravljeni žrtvovati tudi svoj prosti čas, in dokler je v Novem mestu vsaj peščica ljudi, ki se zavedajo pomena in vloge gimnazije in imajo posluh za želje in hotenja mladih - tako kot tisti Novomeščani, ki so pred četrt tisočletja prosili za njeno ustanovo. Čas beži - gimnazija ostaja. Ostaja s svojo bogato preteklostjo, ki obvezuje sedanje in prihodnje generacije dijakov in profesorjev oziroma vse, ki bodo tudi s tem znanjem gradili našo skupno prihodnost. Ravnateljica: prof Helena Zalokar UVODNA BESEDA Da smo Slovenci zelo ponosni na svojo kulturno preteklost, menda ni potrebno posebej poudarjati. Zato tudi ne preseneča dejstvo, da je prav to področje eno izmed tistih, za katerega so porabili naši predniki in naši sodobniki največ črnila. O kulturnem in vzgojnem delu protestantov in drugih slovenskih književnikov so pogosto pisali literarni zgodovinarji. Proučevalci cerkvene zgodovine so napisali številna dela o vlogi cerkve na Slovenskem pri razvoju kulture in šolstva. Zgodovinska dela o šolstvu na Slovenskem na splošno alio posameznih stopnjah šol niso nikakršna redkost, da o zgodovinah posameznih šol sploh ne govorimo. Ze zgolj naštevanje naslovov samostojnih publikacij in pomembnejših prispevkov bi bilo dovolj obsežno za nekaj zajetnih knjig. Od kod tolikšna zagretost za proučevanje slovenske kulture, je menda jasno, saj vlogo kulture in maternega jezika na naši zgodovinski poti Slovenci zelo radi poudarjamo. In prav zato je ta problematika pogosto predmet historiografske obdelave. Slovenci pač nimamo velike državotvorne tradicije in velikih vladarskih rodbin, ki bi pretresali srednjeevropski prostor. Zato pa so tudi miti o zveličavnosti in pomembnosti našega rodu, v primerjavi z nekaterimi narodi v sosedstvu, ki na to veliko dajo, na srečo pri Slovencih sila redki. Ko seje torej v prejšnjih časih rodi! kateri izmed naših prednikov, mu ni bilo dano, da bi živel v veliki slovenski državi z močno slovensko vladarsko rodbino. Dano pa mu je bilo, da sc bo naučil jezika mame in očeh), babic in dedkov, jezika okolice, v kateri je živci Čim bolj se je približevalo sedaj iztekajoče se 20. stoletje, tem več naših prednikov se je v šolah učilo brati in pisali. In ko so Slovenci zakorakali v to naše 20. stoletje, je bila med njimi pismenost na tako visokem nivoju, da so prekašali večino narodov v bližnjem in daljnem sosedstvu, ki se tako radi sklicujejo na večstoletno državnost in velike zmage v preteklosti. To pa je že dejstvo, ki ga je vredno in ki ga lahko z velikim veseljem poudarjamo. Morda se zdi komu, zlasti tujcem, takšno poudarjanje kulture na zgodovinski poti Slovencev nerazumljivo ali celo preveč oguljena fraza. Toda brez slovenske besede in knjige Slovenci danes pač ne bi bili listo, kar smo. Ne vem, če bi lahko še kje na svetu našli (le) dvomilijonski narod, ki je osamosvojitev in narodno državo dočaka! s takšnim kulturnim bogastvom, kot je skorajda stoodstotna pismenost, popolna šolska mreža, dve univerzi, nacionalna akademija znanosti in umetnosti, več izdaj knjižnega jezika, polovica nacionalne enciklopedije, nacionalni atlas in še bi lahko naštevali. Konec koncev je poklon slovenski kulturni tradiciji pred kratkim naredil tudi naključni angleški turist, ki je po ogledu nove evropske države ob povratku v domovino zapisal, da je bil najbolj presenečen sredi slovenske prestolnice. V mestnem središču, na trgu pred Tromostovjem, kjer je vseskozi precejšen virež, je naletel na veličasten kip, ki so ga Slovenci postavili v čast svojemu velikemu pesniku Francetu Prešernu. Za pripadnika velikega in v zgodovini še kako pomembnega angleškega naroda je bilo to vsekakor precej nenavadno, kajti pomislil je, da bi v njegovi domovini na tako uglednem mestu stal kvečjemu spomenik pomembnemu vojskovodji ali državniku. Ta angleški turist, ki seje zamislil ob kipu slovenska pesnika, je brez dvoma razumel, zakaj sta slovenskemu narodu njegova kultura in jezik največji svetinji. Na poti, ki je povzdignila slovensko kulturo na tako pomembno mesto, so bile seveda šole med najpomembnejšimi ustanovami. Med temi pa je pripadlo gimnazijam prav posebno mesto. Oh vsem že povedanem zato ne preseneča podatek, da je zgodovina šolstva ali posameznih šol na našem ozemlju že temeljito raziskana in jasno je tudi, zakaj je tako. Med gimnazijami se lahko ravno novomeška pohvali, da tako temeljitega dela o lastni preteklosti, kot jo ima sama, nima nobena druga gimnazija v Sloveniji. K obsežnemu in temeljitemu delu Dvesto petindvajset let novomeške gimnazije - levji delež zanj je prispeval dolgoletni profesor na tej šoli Milan Dodič -, ki ga je izdala naša gimnazija pred četrt stoletja, je težko dodati kaj novega. Pisati roman, ki je že napisan, pa je hudo težavna in predvsem nehvaležna naloga. Še posebej zato, ker Dodičevo delo, čeravno zelo obsežno, ni edini pregled razvoja novomeške gimnazije. Kratke zgodovine novomeške gimnazije ali utrinke iz gimnazijskih let so objavile že Dolenjske novice v prejšnjem in njihov naslednik Dolenjski list v tem stoletju, več orisov zgodovine te najpomembnejše dolenjske šole najdemo v starih letnih poročilih, krajše zapise o utripu na šoli pa tudi v dijaških gimnazijskih listih. O življenju na šoli so v spominih pogosto pripovedovali tako profesorji kot dijaki šole, ki letos obhaja četrttisočletnico rojstva. Če bi združili vse skupaj, bi nastal prav velik kup, ki bi ga lahko z zavidanjem občudovale sorodne slovenske šole. S tem pa še ni rečeno, da moramo biti z opravljenim zgolj zadovoljni. Stremeti vedno za višjimi cilji je pač eno izmed gonil človeškega razvoja. Kakor koli smo lahko vsi, ki smo gulili klopi novomeške gimnazije, ponosni na doslej opravljeno delo, posebej na Dodičevo zgodovino, ki ji najobširnejše delo o gimnazijah na Slovenskem nasploh, moramo hkrati premišljevati, kako vedno znova in znova dopolnjevati podobo življenja na ustanovi, kjer smo pustili del svojega življenja. Zgodovino, če že hočemo, da bo čimbolj popolna, moramo pisati vedno znova, hi zato bo dobrodošla vsaka pripomba, korekcija in dopolnitev opravljenega dela. Aleš Cubrič Das k. k. Staats Obcrgymiiasium zu Rudolfswerl. III. Das innore Leben der AnstalL I. Kalic Karla VI. Vcio(dn«n( vom Jah.« IT35. Wu die Ann til dcr ItfbrjrrgciigiMiide. die tahrart « « w an-■i'UiT»;i. ao liaiie kfh J»i ocuc k. k. G>moiui«ci dicabcz(l£)irJi an •lac Lciirvcrfusmit xu batten, so Kaixt Kail VI. nil IS. Noreaibcr 173.; orlos»cn. Sic ft ode 1 aieh Ktvar ia unaerem Gjnmasul-Arcliirc nieht PK'tir vcr, abci aie 111 la llieclc vcii.flccUlcht.1) Ste bcstiinoii !. Die Knabca, »clcic oiclil roibor deuiKb uad laleioiscfa ivobl Icscritcb ichrcltru {relent, aueb dio Dcklioatloncn, KonjuKalioDcn nod dio H Ifcxclo aichi begriflen, dflrlen in die I. Klasae nicM aufgeuomtnoa werdoa. II. 17» uichl allot promlacuo awdicioc cu lauoo. ial bci dcr eralce Aulnabiiio io die akadcmUdiea Sdioko iof6rderit ad dalfCtno dcr ad «India I ant I lebon, bcaoaders der aricca .lipeod zu wlrea; milbia aitd dio Kiudcr aimer Louie, u'elcbf wodcf mil ncaujj-lira Mitlda noch nit cincin boMDilcnra Talent be*abt»iod, far oicbt an-Juocliiocn. Kicfct »unoariiiieOoQ Lmsencc siod dicjoni^a Armco, wdebo ciuo goaando Verauult tclgau, (alii vie *le»o i« den mil ikoea »onu-Bcbmcudoa Kiamino bewibron l>ic*eu soil man mil 8li|irnilcu, Unlcr-k jr.fi C-Icr Vcrsorguiif an die Hand gebeo, damil aie ciebt Ucilcin dUrfec. Weil aicb aber da* Talent ell erst Uriccurtuacbolamm SuOcrl, Miles I'rxfckt uud Ubrer iifiera Iw Jabr die Knabca dc Prefect* i a Mudi i a et llorlbna cxauiiiiierco unit die U»Kclpbrl«cB an J Olid-kiMiUclcn ton dcr Scbu'.e auittJilieficn, die unter dor MitlclmaBigkcil llefunilcueu Jar VVicdcrbdlun^ .let KIbmc nnbalieu. Dall dici f cji-fci:!«", »(id dcr Su|*jinl«idci»a faiCiauf uiu wadiMiiiC* A«« liabcn. Ill Uic graamutikaliaehon H.gelii aiiinca kurz, Tollkommca und Bflullch "in livljiaudiC in bubeica Scliulcn uud xwar aufan«* ia deuUdicr S|iiadio kTKcten ww«!iai. flobald die JujcbiI aor*alia Tocabulis artia ■ku du i. k >iuu[imu ia» VIII. Maalika >,—>«11 /rI! U«ru». k,JU8tll..» UiilUNi . a 0 » , a I. - l bo»autilan*«l]ian . lo lutiia belatnl oo P.,;r..'lie.d. Jo I.0»8 lokuo 1T.U. 10.ovol.lj« -U abuwi«l». ilvlnl knoal a« gI,-.10« po6llJ"Jl fc.oi.ij poaUaMwio-.«« VI T.ro«.. .rnfo.'nr.J. In »«tu ronm-ll.* 3" ..nfteX t»ll i.lW.kifiJ.1 4» u-lKi «lo«l |»o«»j9 Ureo oH.ai.i. M do'elU. tl—Mlj.J. ta n^Jlo VI miu tstil* nan m« In M "« sboum opon.|i*.a>r M l«tl» «!-«•&■>• »10 « i«lja.. ,riaelX«,k.M^[iv*««» a..UJ »>•« »«11 fr^at.OUnulJo a.J «1 '»"ll fr-..U»k«.l.H « prM II ia Bo««.ViT»l» *«•. » l-HIH in •• ««• *»•••!>»» » »•* It me,iju ao l.la't- a«r«dlll hmIhi .U.af«nl ao •• ««111 • »roftn^ n. Marija t.raalio.O"«-«- J la i- vo o. be «>.lr»U.!. «• prlpr.OJ«! «0 "*«»« .».*». a. .»UU-»m> k>laa*«> poalopj. In atltel jakaua aaak|a.M>»»aal al««r nlaa UU »aljol.t* bl 1*1 ptltptrau.uu ««.4ta m la yapaaUU lo pc^rlaall e».a.«»-Va 1V4C » LJutlJanl a rr«ifl»»«->l peaaabc.r tal m a« mi ln• MU J«- golt. polplatfta,y a«a«le» tarlja Taraalja i.a>mata llal » lo;la t r»ar»«or a 3 aUMljt In pr«-trttoa i.J. «a»odiu^.pr»>llll..xl bi bila «o«a;r. aa a V LATO fKTIN DVAJSET Lfif NO VOM IS W- CIMSA/IH W00VIN3KI 0)11; « lavj.ma mmUi Jitrnau.« ilfuc >m... ""'J i- "'•di'JO liubijinrt. alwfiw »i«oui|a ki |r icU.mUj l> IVJ- K-J n. lU X Ulr Iifiil n.nxtrxu. uiiainolfu • C»b>v«> JIPMi 1'ai'l. Tr*ln lH.'». i* K.»iu O«* >*- i-M' I »" m CM»muu.-ad i >«>i""i Kopra »•"»!« Ii»e- mf|a iUm» |r SB Sluvniiir .r «.» I'" h. vi I DohcilU V ,>•>. ruiO rrAJjaV v u* '-1J M>l)a e*mbw>|a » IJuMjjiiI. «.!■• v Saj.'1/« Vi i» f'" " .»o.- My\ •• IV«» ti (j «• in-ii i- ct Mu ICJ' ' *j«r « bali W I ta IC 1' »>!•"*. Ilubmit* .t>rri. >. rfrW.1. U w.1 .»U II '. .. U.« -/-I- kt ,1 ,.»i»vi» 101» C»4|u. PlU) m Kl- ik pr.(;i da r-j^i o-nill! KI irrp.l V« .0»,- •.« B>..ir»krni pu »i#«. mlMk. Kaltl »>miiaii|» i. . ivojim n^>r.»:n|.mra Ki K-l"«1 |r mJi r«j ffVpr rliiLbi(ilM Mm J. v Tti'»I j. .u.ila k» 4 >.ciiidiui-. .•><»»• k.-.^ ud't uridrj nnkilnr.'l. "»1» ■ir.-.v'.'iin- u iuuiUI. i«, rnalol njeno ..Unanln wdl v p<«»)il>, • »H'ldi J> pQt i >...« wi «i«'ni <"JU'* I" ID 4..t#u ln!|«Jf "—»I P»iu!p •• ••>«« -Iv'HV •..•■l|i IWaiJ<»i. ■"•••« v.« to«.™« n.r-Ju Miioi. .» .»nI ui«ui|. ■ i..;,„«.».... irfbv^tV d« oLiran^lt' vm Mir. »i "u u>la>li«t/ pil » >|ilutnu In u<.|..« Fi>pv.i.M»i iJvlj.0^, pivks t«i' p * >- nI, 11« m., tali .• luiuu U.ivcijini«. • ..M.vilr tn Iri-i- u niUvl l( i ».Ml.' 7< >. .pMin.li n« I..U. ».01 Htf-iUW loUt „ li.l.'.njr . »)■.<.h >V> p*VJrnt& UUB. |xnlcl. eamUiii« u u» dinxki. pio'i'n hid )«<•>., " u i "i-". 'U* *n mt-i* iab<*(v -m m .. A-U. n«>tu<.h viai hu. uo^na itco0«l»itt lainirrc. ki ti jUn •»••;«•»« 1 Hvl|«"pf. /a.lni^ >V> 1«I4MX|f i* /t Jl.)|-n|» v muli. a WU v I... u .I.J-a,. n. fV f-(»l pMif. k. K. U kai >»ili)al| icka to [tj.mut m« Novomeška gimnazija sc lahko pohvali z vrsto krajših ali daljših zapisov in spominskih utrinkov o svojem razvoju. Napisanih jc bilo tudi žc nekaj popolnejših pregledov zgodovine 11 o vom eške gin i /1 azije. Dr. Kasper Panterje za časa Avstro-Ogrske napisal pregled v nemščini in ga objavil v letnih poročilih (Jahresbericht) za šolska leta 1901/2 - 1905/6. Oskar Frankič je napisal krajši pregled v letu 1940, ki naj bi bil verjetno objavljen v zborniku ob 200-letnicigimnazije, ki pa ni izšel. Original hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Najobsežnejše in najtemeljitejše delo pa je Dvesto petindvajset let novomeške gimnazije Milana Dodiča, ki je doslej najpomembnejši pregled katere od slovenskih gimnazij oziroma gimnazij na Slovenskem na s p loh. HISTORIA MAGISTRA VI IAE EST ZGODOVINA JE UČITELJICA ŽIVLJENJA STANE GRANDA DRUŽBENA IN DRUŽABNA VLOGA NOVOMEŠKE GIMNAZIJE DO 1. SVETOVNE VOJNE Ob tako častitljivih jubilejih, kot jc 250-letnica novomeške gimnazije, je več kot normalno, da dobi tak zavod monografijo o svoji preteklosti. Naša jo po zaslugi pokojnega prof. Milana Dodiča že ima1. In to odlično, nionumentalno. Ni brez napak, vendar si) te take, ki običajno nastanejo pri tovrstnih delih in se jim kljub natančnosti ne da povsem izogniti.(Saj vemo, da samo tisti, ki niso v življenju ničesar naredili, lahko spijo povsem mirno.) Objava njenih popravkov ne bi knjigi ničesar odvzela. Seveda bi jo želeli marsikje dopolniti. Toda kako? Ob več kot dvajsetletnem aktivnem delu po slovenskih in avstrijskih arhivih mi ni doslej prišlo v roke nič takega, s čimer bi pokojnega profesorja in breškega soseda lahko bistveno dopolnil. Le naključje lahko prinese kakšno večje odkritje, nekaj malega pa je mogoče dodati z naključno najdenimi drobci. Določene možnosti popravkov so le v biografijah posameznih profesorjev in nekdanjih dijakov, torej v mikroštudijah. Posebno dragoceni so spomini rajnih dijakov in profesorjev. Žal je Picigas2 neobjavljen, Wester pa edini, kije izšel.3 Vsak čas ima svoj način razumevanja in ocenjevanja preteklosti, ki je v veliki meri odvisen tudi od branja, razumevanja in interpretiranja dokumentov. Možno jc nekatere stvari obravnavati tudi s specifičnih vidikov. Gimnazijo želimo obravnavati kot ustanovo, ki je bila vedno tesno povezana z mestom. Mnogim je večina napisanih dejstev že znana, nova jim bo samo njihova medsebojna povezava. Tudi za take poglede nazaj je 250. obletnica več kot odlična priložnost. Joža Glonar je v svojem Poučnem slovarju4 zapisal: gimnazija, gr. pri starih Grkih ime za telovadnico, prostor, namenjen gimnastiki, danes srednja šola, ki pripravlja za pouk na vseučilišče; glavne poteze današnjega tipa gimnazij so se razvile ob koncu 18. stol. v Nemčiji, v današnjih "reformnih" tipih pa se vedno bolj uveljavlja materialna izobrazba pred formalno, realno znanje pred duševnimi vedami, ki gojijo in razvijajo čut za znanstveno mišljenje, znanje pred znanostjo, veščine pred dušev-nostjo, prakso pred teorijo. V gornjih mislih, zapisanih z določeno grenkobo pred skoraj sedemdesetimi leti, so vsebovane vse tiste trditve, ki jih slišimo tudi danes na vsakem koraku: "Gimnazija ni več tisto, kar je včasih bila." V Novem mestu še radi dodamo:" In to še posebno novomeška, kije bila najboljša na slovenskem ozemlju!" Pri nas se pojavi pojem gimnazija v drugi polovici 16. stoletja, vendar ni jasno, če jc identičen z nam znanim5. Temu sta se približali šele protestanstki stanovski šoli. Prave gimnazije so pri nas povezane s protircformacijo oziroma jezuiti. V Ljubljani je bila ustanovljena 1. 1587, v Celovcu 1604, Gorici in Trstu 1620. Koprska šola, (Koper je spadal takrat pod Benetke in torej nismo bili v skupni državi), vodili so jo piaristi, je dobila značaj gimnazije 1699. Tem je sledila novomeška, 12 let mlajša od nje pa jc mariborska. Le novomeška ni bila jezuitska.6 To se ji je poznalo že tudi na zunaj, saj so bile jezuitske velike, imele so tudi 500 in več dijakov, naša jih je imela pa najmanj petkrat manj.7 Z ukinitvijo jezuitskega reda 1773. leta je prenehala delovati do 1792 tržaška, za dve leti pa mariborska. Trezno razmišljajočcmu človeku je ob jubilejih, kot je novomeški, dejansko nekoliko težko. Ne gre zanikati nekdanjih znanj, toda časi so se strahotno spremenili. Komu in čemu koristijo jeremijade o padcu kvalitete in pomena gimnazij? Potrebam sodobnosti? Ali niso klic po lastni mladosti, časih, ko je bilo (pred cca. 30 leti) vse boljše? Ne gre poveličevati preteklosti zato, da bi očrnili sodobnost, vendar je potrebno videti tudi napake našega trenutka. Zdi se mi, da poglavitno vprašanje ustreznosti in kvalitete gimnazije izhaja iz odgovora na vprašanje, koliko so njeni dijaki uspešni pri študiju na univerzi. Tu šola mora biti samokritična, vse ostalo pa je izven njenih moči, saj si sama ne izmišlja učnih programov. Tolikokrat napadan elitizem gimnazij v nedavni preteklosti ni izhajal iz nepoznavanja njihove vloge, ampak iz strahu pred predobrimi šolami tega tipa, ker so vzgajale akademsko mladino, ki jc noben režim ne more obvladati. "Revolucionarni" študentje so namreč takšni dejansko že v gimnaziji, njihov duh se je na univerzi samo razmahnil in se poizkušal tudi udejaniti. Ob jubileju, ki ga praznuje novomeška gimnazija, se večina ljudi sprašuje, ali njegovo spominjanje resnično izhaja le iz častitljive obletnice ali je v ozadnju nekaj več? Poizkušajmo dojeti kompleksno vlogo gimnazije skozi njeno zgodovino in si odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Ob branju dosedanjih zapisov o začetkih novomeške gimnazije se mi vedno zastavlja vprašanje, v koliki meri lahko verjamemo trditvi, daje ta nastala v mestu ob Krki zato, ker je hotela oblast pomagati obubožanim meščanom.* Koliko dohodkov so lahko pričakovali od dijakov, če je znano, da so vanjo zahajali prav najrevnejši slovenski dijaki? Kako so sploh lahko pomislili na dohodke, če so morali skozi vso zgodovino dejansko celo pomagati frančiškanom pri vzdrževanju najrevnejših? Zc tako so meščani vzdrževali frančiškane kot beraški red brez premoženja in lastnih dohodkov. Nekaj nelogičnega je v takih trditvah! Ne moremo zanikati, daje bilo mestno gospodarstvo takrat v krizi, daje bilo mesto zadolženo, daje stagniralo - kriza mest v 17. stoletju je širši pojav, ki se je pri nas nekoliko zavlekel, toda gimnazija, ki bi jo moralo vzdrževati mesto (!), naj bi tega gospodarsko sanirala? Laični profesorji in njihove družine bi gotovo dale meščanom nekaj zaslužka, toda od redovnikov bi bilo kaj takega nesmiselno pričakovati, 'lake trditve so še bolj nesmiselne ob trditvah, da jim je hotela država s tem pomagati, da meščani in okoličani ne bi trosili denarja za vzdrževanje svojih otrok v tujih krajih? S čim naj jih vzdržujejo, če nimajo denarja? Edina smiselna razlaga ozadij pri ustanovitvi novomeške gimnazije se mi zdi v prosvctljeni politiki Marije Terezije in v modrosti takratnih meščanov, ki so uvideli potrebo po izobrazbi. Dotedanje šolanje pri kolegiatnem kapitlju jc moral čas že povoziti, pomagati si niso mogli niti s tistimi fanti, ki so opustili teološki študij po dolenjskih samostanih. Enostavno so takratni"mestni očanci" uvideli, da potrebujejo izobraževanje. Ne spreglejmo obujanja gospodarstva pod Karlom VI in Marijo'lerezijo, uvajanje svobodne plovbe, razglasa svobodnih pristanišč Trsta in Reke, oživljanja vseh vrst prometa - kdor se je hotel vključiti v nove gospodarske tokove, je moral poleg talenta in iznajdljivosti imeti tudi izobrazbo. Gimnazijski absolvent ali celo maturant Gimnazija v Novem matu je biLi ustanovljena leta 1746 iti je ena najstarejših gimnazij, /a njeno so porabili hišico in vrt nekdanjega mestnega sodnika poleg frančiškanske cerkve. Učitelji so bili, z nekaj izje-mami, frančiškani. Leta J870 je gimnazijo država, IVI2. leta pa se je gimnazija preselilei i novo poslopje ob Loeemki cesti. V letu 1991 jcpraznovala 24)-letrtico svojega obstoja. GIMNAZIJA NOVO Spominska kartica, izdana ob 245-letnici ustanovitve gimnazije z motivom starega šolskega poslopja ob koncil 19. stoletja jc bil praktično vse do konca stare Jugoslavije že kar velik krajevni izobraženec, ki je svoje znanje lahko tudi mnogostransko vnovčil. Dolenjci smo mojstri "jamranja" in tudi v preteklosti ni bilo drugače, zato ne smemo nasedati sami sebi. Če pristanemo na gornje izpeljave o ključnem pomenu ustrezne duhovne klime v Novem mestu, kije z nosilnimi osebami pobliže še ne moremo dokazati, se ustavimo pri naslednjem problemu. Vsak normalni človek ve, da dijaki prinašajo določen intelektualni nemir. Predstavljajmo si mesto znotraj obzidja in spustimo v njegove ozke ulice nekaj deset dijakov? To ni bilo pličje čebljanje ali petje rajskih ptic, pogosto jc bil pravi vihar. Mnogim starejšim in vsega naveličanim starejšim meščanom je bila kalitev njihovega dotedanjega miru vse prej kot veselje! Prepričani smo lahko, da bi marsikateri od njih še cclo prispeval nekaj gotovine, da jih ne bi bilo. Gotovo so jih bila najbolj vesela mestna dekleta. Ti mladeniči so bili nekaj povsem drugega kot hlapci njihovih staršev, ki so oprezali za njimi, bili so drugačni kot vajenci pri mestnih obrtnikih, od katerih je zaudarjalo po specifičnih vonjih posameznih obrti in nezdravi klimi delavnic. Nedvomno so bili dijaki velika novost za vse meščane, nov duhovni veter, znanilec novih časov. Mestne skupnosti so silno pazile na svoje pravice. Predvsem jih jc motilo, da jih ne bi kdo v njih prikrajšal. Po doslej znanih podatkih v mestu ni bilo hiš, ki ne bi bile meščanske. Pokojni prof. Zwitter je sicer domneval, da naj bi bili kapiteljski gospodje s svojimi hišami eksteritorialni, vendar za hiše to gotovo ne velja. Čeprav vemo, da so imeli v mestu hiše tudi nekateri plemiči, so bile te podložne mestni upravi. Z dijaki je bilo drugače. Niso imeli posesti v mestu, niso pa bili kot njegovi prebivalci v <\. .•' -» »'..n* .OA. K » /J* ' J •C. . i £ .. .'.a t e<— '"C- —/T f*. -V_>u-tt-. ji ■ r." Č^tU V CZr. * ' » ■i. GLt*.. Z?' • • L• /ftuZot^j z. t ■ JIJU _ / JflJjc+tr*- v. * P*' rv 1—frr. • IPSJ. i J v' •5 - - Sfc*. J/leS^^j i tft Ažfč. *2fL s~l <. V a. /tUiUaC^i Z- . e / V "P" - / • i s /TU-^rtCn . d&^TLrmin M. ficuj /UrL, rfy&rt^&ut « /fuJj-^-o^.-) a • v Strani iz kataloga učencev novomeške gimnazije v letu 1778 odgovorni mestnemu sodniku, ampak predstojniku gimnazije. Kadar so se na primer stepli z mestnimi fantalini, je tem sodil predstavnik mesta, dijakom pa njihov Šolski predstojnik - prefekt. Sodil jim je po "Leges seolastieae", kjer je bilo poleg nošenja bodal, pištol in drugega orožja posebno prepovedano obiskovanje gostiln in drugih javnih lokalov. Ker vemo, da so bile prve prepovedi bolj teoretične, drugih se pa niso pretirano držali (že 1746. leta so se namreč profesorji pohvalili, da so pazili na popivanja, nočna pohajanja,...)'' spori z meščansko okolico niso bili ravno redkost. lb je vneslo določene težave v odnose med mestom in njegovo gimnazijo, ki so jih morali večkrat potrpežljivo urejati. Dodič navaja, kako so dijaki znali vsiliti svojo voljo celo mestnemu sodniku.10 Gimnazija je bila v Novem mestu organizirana na podlagi navodil cesarja Karla VI. iz leta 1735. V njih je bilo tudi zapisano, naj posebej pazijo na nadarjene otroke siromašnih staršev.11 Kolikor vemo, so gimnazijski profesorji to navodilo vedno izpolnjevali. Kako pretresljivo je pregledovati v arhivu dunajske univerze vpisne knjige in iskati novomeške gimnazijce, ko skoraj pri večini najdeš opombo, da je reven. Gimnazija je bila tako za mnoge bistre a siromašne Dolenjce ena izmed maloštevilnih možnosti za dvig na družbeni lestvici. Čeprav je dunajska oblast naročala, naj resničnih revežev ne bo med dijaki (Ali to pomeni take, ki bi se morali preživljati z beračenjem ?), je frančiškanski provincial dobesedno naročil, kako naj ravnajo:v Ta uredba (glede revežev in znanja nemščine) vzvišene (vladarice Marije Terezije)12 ne more vzdržati, in sicer zaradi pomanjkanja veščih vzgojiteljev, drugič pa: radi neznanja nemščine si mladina v začetku ne more pomagati, zato težko dosega povprečno znanje v prvih letih. Še manj pametno pa je take učence odsloviti iz šole, kajti izkušnja uči, da se takim razum odpre v prekrasne dijake in može. Zato naj se pazi na nadarjenost, na pridnost v študiju in željo po napredku. Isto bo z dečki brez sredstev. Ker so revnih staršev, je treba dobro premisliti, da jih ne boš odslovil, razen popolnoma nezmožnih in za študij nenadarjenih, hudobnih in nepoboljšljivih in ki ne kažejo upanja na poboljšanje. Vzvišena hoče, da se taki učenci prvi izključijo. Ne, revščina meščanov in vseh sredstev oropanih staršev naj se ne upošteva, kajti vzvišena cesarica in ustanoviteljica naše gimnazije je mislila predvsem na revščino meščanov in drugih sosedov pomanjkanje, kateri niso mogli pošiljati svojih otrok na študij v daljna mesta, pa je prav zato privolila v ustanovitev gimnazije zaradi revščine, da jim ne bi bilo zaradi nje onemogočeno šolanje/"3 1863. leta je oblast zvečala šolnino za 50%. Patri so se odpovedali svojemu deležu, da bi bila šola dostopnejša revnim. Zal nismo mogli nikoli ustrezno registrirati življenjske poti in usode takih novomeških dijakov, saj je številne, ki so uspeli študij dokončati ali pa so ga bili prisiljeni zaradi pomanjkanja finančnih sredstev predčasno končati, iskanje službe poneslo po širni monarhiji. Ker so znali od doma tudi slovanski jezik, jih je ta, v mnogih slovanskih deželah pogoj za državno službo, lahko dejansko ponesel marsikam. Zdi se, da so z ustanovitvijo gimnazije oblasti rekle A, da pa jim je zmanjkalo za B, kar pomeni, da niso odprle na Dolenjskem dovolj možnosti, da bi se lahko izšolani ljudje vračali. Izvesti v letu 1848 vemo, kako so bili naši kmečki predniki povezani s svojimi študenti na Dunaju. Ko so se odpravili v prestolnico, da bi poiskali pravico neposredno pri cesarju, ti študentje niso bili samo njihovi vodniki po mestu, ampak so jim sestavljali pismene vloge za oblastne organe. Notranji ustroj gimnazije je bil enak jezuitski, disciplina pa je bila frančiškanska. Kdor je kdaj pobliže spoznal Frančiškove brate ali z njimi krajši ali daljši čas celo živel, si to lahko zelo plastično predstavlja. Obstajalo je neverjetno sožitje, porojeno iz mladostne neugnanosti dijakov in samostanskih življenjskih izkušenj profesorjev. Pozdravi iz Novega mesta iz leta 1898. Na kartici sta poleg pogledov na mesto in glavni trg še najpomembnejši novomeški šoli, cesarsko-kraljeva gimnazija in kmetijska šola na Grmu Doslej ni bilo nikjer zaslediti vesti, da bi patri-učitelji izvajali kakršenkoli pritisk na dijake glede izbire poklica. Gotovo jih niso smeli in hoteli vzgajat i proti vladarski hiši, državi in lastnemu svetovnemu nazoru. Ne prvo ne drugo namreč ne more bili v skladu z vero in njihovim osebnim prepričanjem. O njihovi širini dovolj pove primer, da niso hoteli vpeljati grščine, čeprav jih je vlada zaradi tega karala in opozarjala, dajo morajo uvesti zaradi potreb tistih, ki se bodo odločili za študij bogoslovja." Seveda so bile "pridige" in grožnje pa tudi skoraj jok tistega, kije moral izreči kazen. Se danes imajo nekdanji revni dijaki novomeške gimnazije, ki so živeli v njihovem konviktu, nanje kar najprijetnejši spomin. Lahko si predstavljamo, kako sojo fantje ob obveznih izletih v okviru rekreacije ali ob praznikih pod njihovim vodstvom mahali po Glavnem trgu navzdol proti staremu mostu čez Krko in nato preko Ragovega loga k sv. Ani, nekdanji cerkvici pri gradu Grabnu, v podaljšku današnjega ločenskega mostu. Ta je bila vse do zadnje svetovne vojne klasična izletniška točka novomeških gimnazijcev in tudi meščanov, ki so tam prirejali svoje zabave.15 Niso hodili tja zaradi molitve, ampak zaradi zabave. Vrisk in zabava nista nikogar motila, druženje z meščani ha njihovem "zabavišču" je vendar ustvarjala posebno klimo sožitja, kije, kljub občasnim napetostim in celo medsebojnim pretepom, obstajala med dijaki in njimi. Čeprav je v odnosih med njimi in dijaki tudi hudo škripalo, so jih meščani vendar imeli za svoje "študente". To smo pred 30 leti še čutili, saj so nas obravnavali bistveno bolj prizanesljivo kot pa nekatere druge, ki so obiskovali druge novomeške srednje šole. Zdi se, kot da so imeli še največ težav z okoličani. Kmečki fantje mestnih, pa čeprav dijakov, ki so v mestu le gostovali, niso nikoli prav posebno ljubili. Konkurenca in zavist pač. Kmetje so radi Gymnasia!-Zeug nis. t-n vnd' 07(^ravf . - ^^^^^^^ Li/r&'-'li vEfa^cam ■A. fi. Ofat-^M ft ft ic3ut»fi »(• cvni? cix- ' / ~ .. ^ P4V/M A /^I M'« . ^cfviVf«. 9«.. - irte/rf-č/t) am U. It. C/Ot&-Snj-iuuaaium oa Rudolfswert, fuc3uufi ufvt 3a- SciucjIh 9« SdVuC- jaftto cm dc-v .-- ~ — , .Slttlidiivs Bclmgeti: ■ l-'loili : * / <2«^ on«. Lcisfungen in den cinzelnrn UntcirichtegegcnsMindcn: | Rdigionnlciire......? . JPc&tf. £ N»tur-M-iMCiMuliafata Pbysik . - • fir.* . Nlllutgctiuljiclllti . Kalligraphio Tuiacn............. teoc- • .*:•»«* AuHere l-'ortn der wjbriftllchen Arbeit« n: , Zalil «lcr vcrWuiuteu Lclirsl mulcu: Rudolfswert, ileu /»f. / '"'Ate- k. k. Dirutor. s c a 1» a dei kote k Klfll. Ilctm««; Mii«C»rk*ft ( :«ltM»»cfl «»i«l.l 1 inloO »iiii|T"li 1 in' h(rnl*|if«rt> i'Ullj:_____ r.ii»Hu»inJ jW»rrWt*nnl_ F.rl«.«r - , I vwiiiiucli hiarwrhiod j n»i;i"Klimil(iiu t"«r ui.-i,.-..^ • j-r.iir'iiii i Bi'Wici iioteirfl e»*» fcat Vit Commission —~ . unlet tu, : /J \ - - ' V'»r-v. ' . S..-1:5 v': 1. - - . •■ -t-/?'*.' - a . / . .., 'v;-? '"' .' SiMidiCS Bciragen M L Le.ixtunaeii in tleti chizclnrn VrQfang»grgvMmu\nh n; Religions le/ire : ■ - " J, - ' i Maturitetno spričevalo izdano soil. 1894/95 Ernestu Dereaniu iz Žužemberka po uradni dolžnosti reagirati.26 Dijake so posamezni profesorji tudi zaradi lastnih pivskih navad kontrolirali še posebno glede obiskovanja gostiln. Če se spomnimo Kettejeve možatosti s fotografij, si dejansko težko zamislimo, zakaj bi ne smel hoditi v krčme, še več, za koliko užitkov bi bili prikrajšani, če ne bi napisal čudovite pesmi o brhki krčmarici. V Novem mestu se jc bilo težko upirati takim skušnjavam, saj jc skoraj pri vsaki drugi hiši "Bog roko ven molil". Slavka Ložar navaja za leto 1900, da jc imelo mesto 2750 ljudi in 33 gostiln ali eno na 83 prebivalcev.27 Po tem podatku lahko sodimo, da je bil tudi interes gostilničarjev, da so jih dijaki obiskovali. Leta 1905 je Maksu Brunerju, bolehnemu lastniku nekdanje gostilne in sedanje restavracije Breg, uspelo, daje dobil dovoljenje vodstva gimnazije, da smejo biti med njegovimi gosti tudi dijaki, in sicer le sedmošolci in osmošolci. Postavljen je bil edini pogoj: " Toda ako bi sc dajala dijakom potuha, ako bi se godile nerednosti z natakaricami, prepuščali sc dijakom posebni prostori, se nastavljale straže, ki bi pazile, kdaj da pride kak profesor, in skušalo se z brezobzirnostjo zabraniti učiteljem obisk gostilnice, kakor seje žc godilo, potem se bo zopet ponovila prepoved obiskovanja te gostilnice."28 Delež gimnazijcev v javnem kulturnem življenju mesta v avstrijskem obdobju zaradi prepovedi obiskovanja javnih lokalov, kazine in čitalnice ni bil tak, kot bi upravičeno pričakovali. Novomeški časopis iz leta 1848 Sloveniens Blatt seje javno zavzemal, da bi sc dijaki smeli udeleževati javnih družabnih prireditev in sc tako dodatno javno vzgajati v prave bodoče meščane. Navadili naj bi se gibanja in "občevanja" v "lini" družbi. Seveda pa to ni bilo odvisno od vodstva gimnazije, ampak šolskih oblasti. Tako so odmevale med meščani predvsem njihove interne prireditve ob različnih prilikah in praznikih. Ker pa v Novem mestu ni mogoče ničesar skriti pred javnostjo, so seveda vsi vedeli, kdo piše lepe spise ali cclo pesmi, kdo lepo govori ali poje. Tako so številni meščani vsaj posredno uživali ob njhovih talentih in imeli občutek, da živijo v resnici veliko bolj kulturno, kot so v resnici. Novomeška gimnazija jc bila nedvomno nekaj posebnega za Dolenjsko. Bila je močan vir duhovne in kulturne svetlobe, ki je ožarjala svoje domače okolje, sevala pa veliko dlje, tudi na Hrvaško. Za ozemlje današnje Slovenije je ogromno pomenila, čeprav je v okviru tedanje Avstrije veljala za majhno in nepomembno. Prvo paralelko jc imela šele 1896. leta2'' Kljub njeni številčni šibkosti, pa nam podatki v Dodičcvi knjigi, Bačarjevem Gradivu za Dolenjski biografski leksikon in seveda osrednji Slovenski biografski leksikon pokažejo njeno realno vrednost. OPOMBE 1 225 let novomeške gimnazije, Novo mesto, 1971. (dalje citiram: Dodič, str...) : Dr. Leopold Pieij-as, Nekoliko spominov na moje doživljaje, Mladina rudollovske gimnazije v letih 1S56 - 1932. (Oboje v Studijski knjižnici Mirana Jarea.) 1 Josip Wester, Novomeški spomini, Novo mesto, 1958. 4 Joža Glonar, Poučni slovar, Ljubljana, 1931, I. del, str. 413. sJože Ciperle, Gimnazije in njihov pouk na Slovenskem do srede 19. stoletja, Ljubljana, 1976, str. 5. "Ravno tam, str. 20. 7 Ravno tam, str. 28. * Dr. Kaspar Pamer. Das k. k. Staats-Obergymnasium zu RudoUswert. Jahresbericht des K.K. OberGymnasiums in Rudolfs we rt Kir das Schuljahr 1901/2, str. 3-2tS. (Glej tudi Vrhovec, Zgodovina Novega mesta in kasnejše avtorje !) g Dodič, str. 20. 10 Ravno lam. Nc«o mesto. C. kr, gjrrmazi;* 2 o .ko. .co Lc.7 Ervin Dolenc: Kulturna zakonodaja v Sloveniji v času jugoslovanskega klasičnega parlamentarizma 1918-1929. Prispevki za novejšo zgodovino, XXXII, 1992, št. 1-2, str. 38.^ 40 Dolenc, Kulturni boj, str. 199-202. 41 Simon Dolar: Reforma srednje šole. Pedagoški zbornik za leto 1925. Ljubljana 1925, str. 79-S6. 42 Dodič, Dvesto petindvajset let, str. 158-159. 41 Dodič, Dvesto petindvajset let, str. 151. 44 Kos, Pravila, str. 136. 45 Bogdan Osolnik: Z ljubeznijo skozi surovi čas. Založba Borec in Dolenjska založba, Ljubljana 1989 (dalje: Osolnik, Z ljubeznijo), str. 114. 4,1 Osolnik, Z ljubeznijo, sir. 114. 47 Dobrega pol stoletja sodniške službe. Dolenjski list, XLVII, št. 20, 16.5.1996. str. 19. 4X Dodič, Dvesto petindvajset let, str. 317. 4'' Izvestje Državne realne gimnazije v Novem mestu o šolskem letu 1931-32, str. 14. 50 Osolnik, Z ljubeznijo, str. 14-15. 51 Josip Breznik: Nekaj statistike in pripomb k razvoju naše srednje šole. Ob dvajsetletnici Jugoslavije, Misel in delo, IV, 1938, št. 12 (dalje: Breznik, Nekaj statistike), str. 226-228. Poročilo državne realne gimnazije v Novem mestu 1939/40, Novo mesto 1940, str. 53-54. Slovenski šolski muzej, Statistikagradanskih, srednjih i stručnih školaza školsku 193S/39godinu, Državna realna gimnazija v Novem mestu, str. 3. 54 Izvestje Državne realne gimnazije v Novem mestu o Šolskem letu 1930/31. str. 7-8. 55 Osolnik, Z ljubeznijo, str. 13. " Statistični pregled šolstva in prosvete v Dravski banovini za šolsko leto 1939/40. sli. 45-47. 57 Jarčev zbornik, str. 277. s* Dobrega pol stoletja sodniške službe. Dolenjski list, XLVII, št. 20, 16.5.1996, str. 19. 5,1 Vključevanje slovenskih specialnosti v primerjalno obravnavo slovanskih jezikov (intervju z Radom Lončkom). Delo, XXXVIII, Št. 105, 9.5.1996, str. 52. Osolnik, Z ljubeznijo, str. 13-14. Izvestje Državne realne gimnazije v Novem mestu o šolskem letu 1930/31, str. 16-17. Glej Izvestja državne realne gimnazije v Novem mestu v tridesetih letih in Janko Jarc: Dr. Leopold Pieigas - letopisee Novega mesta. Dolenjski zbornik 1985, str. 179-195. Ivan Dolenec: Moja rast, Mohorjeva družba, Celje 1991 (dalje: Dolenec, Moja rast), str. 78-81. . 1996, sli . 18 1 ARS, MP LRS. dok.št. 9347/1-45. 1 Začasni učni načrt na gimnazijah in klasičnih gimnazijah Slovenije za šolsko leto 1945-1946. Celje 1945. Učni načrt za gimnazije, nižje gimnazije iu višje razrede sedemlelk, Ljubljana 1948, str. 3. Več glej: Aleš Gabrič: Šolstvo na Slovenskem v letili 1945-1951. Zbornik /a zgodovino šolstva in prosvete, 24. Ljubljana-Zagreb 1991. str. 67-92. "" ARS, MP LRS, š. 49, dok. 6415-46. 111 Prav tam. : ARS, MP LRS. š. 78, dok. 21339-47. 1 ARS. MP LRS. š. 49. dok. 6415-46. 1 1 Branko Vrbine: Viktor Fabian. Stezice. 1992/93, št. 1, str. 11. ; ; Skozi mnoge prelomne trenutke. Rast. II. 1991, št. 4. str. 376-377. 1 Jože Sever: Profesor Marijan Dobovšek sedemdesetletnik. Letno poročilo Gimnazije v Novem mestu za šolsko lelo 1976/77. str. 7. 1,7 ARS, MP LRS, š. 125, dok. 1089/1-49. Steziee, posebna izdaja - G 245. Gimnazija Novo mesto 1991 (dalje: G 245), str. 10-11. "" Marjan Dobovšek: Taborniška organizacija na gimnaziji v Novem mestu. Letno poročilo gimnazije v Novem mesni za šolsko lelo 1971/72, Novo mesto 1972, sir. 66-67 Prikazi in študije, III. 1957. št. 7, str. 16-18. 121 Prikazi in študije. III, 1957. št. 9. str. 24-25. Dodič, Dveslo petindvajset let, str. 22S-229. G 245, str. 33-34. 124 G 245. sir. 56. 125 G 245. str. 57. Arhiv Slovenskega šolskega muzeja (dalje: A SSM), š. 208. m. 1. dok 17. 127 Prav tam. I2* Jože Sever: Profesor Marjan Dobovšek sedemdesetletnik. Letno poročilo Gimnazije v Novem mestu za šolsko leto 1976/77, str. 7. ' ARS, CK ZKS III. š. 61, Zapisnik posveta aktiva konumislov-prosvetnih delavcev. 1 " Več o tej problematiki glej: Aleš Gabrič: Temeljne značilnosti šolske reforme 1953-1962. Šolska kronika- Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, XXVII - 3. Ljubljana 1994. str. 79-89. 151 ARS, CK ZKS III, š. 7. Slenografski zapisnik IX. plenarne seje CK ZKS. sir. 63-64. A SŠM, š. 211. m 4. Slenografski zapisnik 18. redne seje Sveta za šolstvo LRS, 9.6.1959. Priloga: Gimnazijci v LRS. w ARS, Fond Sveta za šolstvo LRS, š. 236, dok. 244-61. IU Janez Sagadin: Vzgojna in izobrazbena vrednost "prakse" gimnazijcev v delovnih organizacijah. Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani, maja 1973. Povzeto po: Aleš Gabrič: Šolska reforma, tipkopis, neobjavljeno. | l" A SSM. š. 214, m. 8, Poročilo komisije za verifikacijo gimnazij pri republiškem sekretariatu za šolstvo SRS. 1,7 Objave, XIV št. 3, september 1963, str. 2. G 245, str. 39. Prikazi in študije, VI, 1960. št. 5, str. 11. 140 Barica Marenlič Požarnik: Mnenja visokošolskih učiteljev o predmetih in načinu dela na gimnazijah (elaborat). Pedagoški institut pri Univerzi v Ljubljani, Ljubljana 1974. str. 65-69. 141 G 245, str. 19. 142 G 245, str. 42-43. 141 G 245, str. 51. 144 G 245, str. 57. 145 G 245, str 37. I4" Na poti znanja in ustvarjalnosti. Rast, IV, 1993, št. 1-2, str. 59. 147 Sejalec posebne sorte,Dolenjski list, XLVII, št. 20, 16.5.1996, str. 18. I4* O vsem tem glej več v drugih člankih zbornika. 14V Tovariš, IX, št. 25, 19.6.1953, str. 672. 150 Fran Zvvitter: Ob šeststoletnici Novega mesta. Novo mesto 1365-1965. Prispevki za zgodovino mesta. Založba Obzorja Maribor in Dolenjska založba Novo mesto, 1969. str. 9. 151 Erna Horvat: Proslava ob 225-letnici gimnazije. Letno poročilo gimnazije v Novem mestu za šolsko leto 1971/72, Novo mesto, 1972, str. 15-17. 152 Dolenjski razgledi, št. 3, (priloga Dolenjskega lista 16.12.1971), str. 26. 151 Janko Jarc: Josip Wester. Dolenjski zbornik 1961. Dolenjska založba, Novo mesto 1961. str. 301-302. 154 Janez Kolenc: 75 let prof. inž. Iva Zobca. Letno poročilo gimnazije v Novem mestu za šolsko leto 1971/ 72, Novo mesto 1972, str. 3. 155 Sejalec posebne sorte,Dolenjski list, XLVII, št. 20, 16.5.1996, str. 18. 15,1 Glej: Zdenko Medveš: Dogovarjanje republik in pokrajin o skupnih osnovah sistema vzgoje in izobraževanja. Vzgoja in izobraževanje, XI, 1980, št. 4, str. 3-8. 157 Glej: Franc Pediček: O projektu "usmerjeno izboraževanje". Vzgoja in izobraževanje, XXIII, 1992, št. 5, str 11-17 in št. 6, str. 8-17. ,5H Jože Valentinčič: Usmerjeno izboraževanje. Temeljne značilnosti in novosti. Delavska enotnost, Ljubljana 1980, str. I I. ,5V Prav tam, str. 22. Ift0 Prav tam, str. 22-25. ,ftl Usmerjeno izobraževanje. Zakon s komentarjem in izvršilnimi predpisi ter smernicami za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov. Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1981. ,f'2 Novosti CRU, št. 4, Ljubljana 1982. Elaborat, tipkopis (izdal Center za razvoj univerze Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani), str. 15. Ferdo Rečnik: Oblikovanje nove mreže šol usmerjenega izobraževanja. Vzgoja in izobraževanje, XI, 1980, št. 5, str. 3-5. ",4 Več glej: Mreža srednjih šol. Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ljubljana 1984. ,h5 G 245, str. 8-9. ,ft(S Na poti znanja in ustvarjalnosti. Rast, IV, 1993, št. 1-2, str. 59. ",7 Letno poročilo gimnazije v Novem mestu za šolsko leto 1980/81, str. 11. m Ana Blažič: Razvojna gibanja v srednjem izobraževanju Dolenjske po letu 1970, elaborat, tipkopis (gradivo za posvet Razvojna gibanja v vzgoji in izobraževanju pri nas, Krško, 29.-30.5.1986). m G 245, str. 9. 1711 Skozi mnoge prelomne dogodke. Rast, II, 1991, št. 4, str. 377. 171 Janez Kolenc: Nekaj o našem jeziku. Stezice, 1992/93, št. 2, str. 42-43. 172 Marija Tome: Prenovljeni vzgojno-izobraževalni programi srednjih šol. Vzgoja in izobraževanje, XXII, 1991, št. 4, str. 14-18. 171 Gimnazijski program. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana 1992. 174 Več glej: Irena Bahovee, Branko Slivar: Poti k maturi. Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana 1994. VERBA VOLENT, SCRIPTA MANENT BESEDE SE IZGUBIJO, ZAPISANO OSTANE MILOŠ JAKOPEC 132 LET GIMNAZIJSKIH GLASIL V letu, ko novomeška gimnazija proslavlja 250 let delovanja, slavijo njena dijaška glasila 132 let od svojih začetkov. Med najstarejšimi dijaškimi listi jih kar 18 ni ohranjenih. Spomin nanje je oživljen s pomočjo pisne zapuščine nekaterih njihovih sodelavcev ali pa z njihovimi ustnimi pričanji. Tudi nekatera ostala starejša glasila niso ohranjena v celoti, nanje spominjajo le posamezni ohranjeni deli. Še živeče glasilo Stezice stopa v jubilejnem letu gimnazije v 44. leto nepretrganega izhajanja in nosi med dijaškimi listi v Sloveniji časten naslov dijaškega lista z najdaljšim izhajanjem. Vsa glasila, ki so izhajala na novomeški gimnaziji, izpričujejo dvoje: Prvo je ljubezen do izražanja v domačem, slovenskem jeziku in hkrati s tem izpoved narodnostne pripadnosti slovenstvu. Kot drugo izražajo s svojo oblikovno platjo, ki je včasih revnejša včasih bogatejša, ter z vsebino kulturno tvornost in ustvarjalnost mladega rodu. Ta rod so sestavljali tisoči dijakov, ki so se zgrinjali skozi vrata novomeške gimnazije v želji za znanjem in širjenjem svojih obzorij. V majhnem mestu, kakršno je bilo Novo mesto vse do leta 1950, je bila gimnazija ne le šolska ustanova, pač pa tudi pomemben dejavnik slovenstva - to velja predvsem za obdobje do 1918. leta - ves čas obstoja pa je osrednje mestno kulturno žarišče. Dijaška glasila iz starejšega obdobja izpričujejo svojo slovensko narodnostno zavzetost že zgolj zato, ker so bila vseskozi pisana v slovenščini, šolski pouk pa je v prvih skoraj dvesto letih delovanja gimnazije (v višjih razredih vse do 1918. leta, torej do konca prve svetovne vojne) potekal v nemščini. Izražanje pripadnosti slovenstvu je bilo ves čas avstrijske monarhije zatirano. Gimnazijska glasila pa so vrhu vsega v tem obdobju tudi s svojo vsebino zavestno budila in izražala slovensko narodno zavest. Neprecenljiva zasluga za vzdušje v gimnaziji, kije spodbujalo k temu, gre tja do leta 1897 očetom frančiškanom, ki so do takrat vodili gimnazijo. Gimnazijski listi so opravili nemajhno literarno, likovno in kulturno poslanstvo. Na njihovih straneh so svoje prve leposlovne vrstice ali pesniške stihe objavljali številni, pozneje uveljavljeni in ugledni slovenski literati. Nič manj pomembni niso ilustratorji, saj je iz njihovih vrst izšlo več velikih slovenskih likovnih ustvarjalcev. Mnogi sodelavci novomeških dijaških listov so pozneje postali znana imena v slovenski znanosti in kulturi. Skozi opisano jc razbrati, da novomeška gimnazija v mestu ni bila zgolj šolska ustanova. Bila je osrednji dom kulturne ustvarjalnosti in duša te dejavnosti v Novem mestu. V vsaki družbi je prav mladina nosilec novega in naprednega. V Novem mestu je zato naziv gimnazijec imel vsele j poseben, širši in vseobsegajoč zven. ki je pomenil veliko več kot pa samo pripadnost neki šolski ustanovi. Delovanje gimnazije je vselej bilo, in še vedno je, pretkano in zraščeno z mestom ter njegovim življenjem in bitjo v številnih ustvarjalnostih mnogih področij. Z dobršno mero ponosa tudi lahko ugotovimo, da je naša gimnazija svojim maturantom, ki so odhajali na višje študije, dajala kot popotnico sloves dobrega šolskega zavoda. Novomeščani so zato bili na univerzi in višjih šolah vselej deležni spoštljivega sprejema, kije izhajal iz ocene, da imajo dobro podlago in da nekaj znajo. Materinstvo takšne šolske ustanove je brez dvoma bilo dobra osnova za dejavnosti, ki so se odvijale ob pouku in za izhajanje dijaških listov. Ime Rojak je nosil najstarejši doslej znani novomeški gimnazijski list (izhajal je v šolskem letu 1864/65 in žal ni ohranjen), sledil pa mu jc list, ki nima ohranjenega niti imena, izhajal pa je v šolskem letu 1866/67. Ta dva novomeška dijaška lista se pridružujeta skupno 30 dijaškim listom, ki so v obdobju od 1823. do 1868. leta izhajali v matični Sloveniji v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu ( na Alojzijevišču, gimnazijah, učiteljiščih in v semeniščih). V zamejstvu (Celovec, Gorica, Trst in Reka) je v tem času izhajalo 11 dijaških listov. Pomembnosti in velike vrednosti izhajanja teh dijaških listov se zavemo v celoti šele v primerjavi z izhajanjem rednega slovenskega časopisja v tem obdobju. Za prvencem, Vodnikovimi Lublanskimi novicami (1797-1800), smo bili Slovenci do Bleivveisovih Kmetijskih in rokodelskih novic (1843-1902) dobra štiri desetletja brez slovenskega časnika ozir. časopisa. Avstrijska cesarska oblast je izhajanje časopisja, zlasti narodnostnega, kar se le da ovirala in omejevala z ostro cenzuro. Prav v obdobju popolne praznine pa so dijaki šolskih ustanov izdajali na slovenskem kar 5 dijaških listov. V odjugi, ki jc zavela ob marčni revoluciji 1848. leta, je tudi na Slovenskem prišlo do vznika časopisja. V matični Sloveniji jc začelo izhajati 6 časopisov, vendar so vsi razen dveh zamrli že v prvem ali drugem letu izhajanja. Nato so v sedemdesetih letih 19. stoletja začeli izhajati še trije časniki, ki so vsi vztrajali v izhajanju. V zamejstvu (Trst in Celovec) so v pomladi narodov začeli izhajati 4 časopisi: dva sta živela le po nekaj mesecev, druga dva pa sta se obdržala. V obdobju od 1854. do 1868. leta je v Trstu, Celovcu, Gorici in Gradcu začelo izhajati 8 časopisov, ki so vsi razen enega vzdržali le po 2 ali 3 leva. Primerjava, ki jo zdaj lahko naredimo, pove: redno slovensko časnikarstvo je dalo do leta 1868 Slovencem skupno 24 časnikov in časopisov, ki so skupno izšli v 117 letnikih (od tega jc polovica, ki je znesla 47 letnikov, izhajala v zamejstvu). V istem obdobju je izhajalo skupno 41 di jaških listov, ki so dali skupaj 97 letnikov (od tega jih je izhajalo v zamejstvu 12, ki so dali skupaj 21 letnikov). Predstavljeni podatki skupaj s primerjavo očrtujejo izredno ustvarjalnost mladega rodu, mu dajejo častno mesto v slovenskem časnikarstvu in dokazujejo veliko željo in hotenje dijakov po izražanju v domačem, slovenskem jeziku. 250-letnica gimnazije ima v sebi mnoge vsebine delovanja v času poltretjcga stoletja. Zatorej pustimo zdaj vnemar zgodovino in dajmo cvet počastitve glasilu Stezice, ki vstopa v častitljivo 44. leto izhajanja. Nasledile so gimnazijsko literarno glasilo Brstje, ki je v šolskem letu 1952/53 izšlo v dveh številkah. Stezice so začele svojo pot v šolskem letu 1953/54. Štetje letnikov je v njihovem veku večkrat zamešano. Izhajale so kot glasilo: višješolcev, literarnega krožka, dijakov gimnazije, novomeških dijakov, novomeških gimnazijcev, novomeških srednješolcev. Gimnazije in Ekonomske srednje šole, Srednje šole pedagoško in tchniško-naravoslovne usmeritve in Gimnazije Novo mesto. Ves čas njihovega življenja so bili duša njihovega izhajanja in njihovi glavni ustvarjalci gimnazijci. 43 let je obdobje polovice človeškega življenja. Stezice iz prvih let so zdaj že porumenele in čas je na njihovih straneh odtisnil svojo patino. Gradivo, ki ga vsebujejo, pa še vedno govori o ustvarjalnosti njihovih tvorcev, o zadevah, ki so jih prevzemale, in o vprašanjih, ki so jih peklila. Vsakomur, ki po desetletjih lista njihove strani, omogočajo ustvariti in podoživeli podobo preteklosti na gimnaziji in v Novem mestu. Pomembno poslanstvo glasila, kakršno so Stezice, zatorej ni samo v tem, da sami sebi v zdajšnjem trenutku povemo nekaj, kar želimo povedati. Hkrati s tem namreč, hoteli ali ne, pišemo tudi za tiste, ki bodo živeli, ko nas več ne bo. Da je to res, dokazujejo z vtrajnostjo in ljubeznijo zbrani podatki o nekaterih starih glasilih naše gimnazije, ki žal niso ohranjena, in dragocenost tistih glasil, ki so nam še na voljo. "Stezice - to smo mi in mi smo - Stezice" je v slavnostni številki ob 245-letnici gimnazije napisala takratna urednica Nina Štampohar, 2.c. lcmu spoznanju ni kaj dodajati. Vsebina novomeških gimnazijskih listov, ki so zajeti v bibliografskem pregledu, ki sledi temu uvodu, to potrjuje. Ne glede na to, kako se je imenovalo kakšno izmed dijaških glasil, ki so izhajala na tej gimnaziji v 250 letih njenega delovanja. BIBLIOGRAFIJA GIMNAZIJSKIH GLASIL Gradivo o listih, ki so izhajali na novomeški gimnaziji, je skrbno zbiral ravnatelj Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, pokojni Bogo Komclj. O novomeških gimnazijskih listih je poročal v več pisnih prispevkih, ki so bili objavljeni v raznih, predvsem strokovnih časopisih. V tem bibliografskem pregledu sem uporabil izsledke njegovih raziskav do leta 1953 in jih dopolnil z nekaterimi dodatki. Kot vir sem uporabil tudi podatke iz del: dr. Janko Šiebinger, Slovenski časniki in časopisi od 1797 do 1936 in Stane Suhadolnik: Slovenski dijaški listi (diplomska naloga, 1957). Pregledal sem vse liste, ki so ohranjeni v rokopisni zbirki Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu in v rokopisni zbirki frančiškanskega samostana v Novem mestu. Listi so v pregledu razvrščeni kronološko. Vsak list predstavlja v pregledu oštevilčeno enoto, ne glede na trajanje izhajanja. Stezice so obdelane po letnikih tudi zato, ker je žal nekaj njihovih letnikov že izgubljenih, podatke o njihovem izhajanju pa je danes še mogoče zbrati brez večjega truda. Razumljivo je, da so zato, ker gre pač za dijaške liste, mnoge številke pomanjkljivo opremljene s kolofonskimi podatki. Marsikdaj je v listu navedeno samo leto izida, ki ustvarja dvom, v kateri letnik (dijaški listi so izhajali v šolskem letu, ki obsega dve koledarski leti) ga uvrstiti. Pri vseh kolofonskih podatkih sem dosledno upošteval navedbe v listu. Uporabnik bo zato velikokrat pogrešal navedbo podnaslova in izdajatelja. Opozoriti moram, da sem pri Stezicah, ki imajo v času častitljivega 43-letnega izhajanja številko letnika večkrat zamešano, ta podatek v njihovi obdelavi popravil. Navedbe letnika so pri Stezicah pravilne (popravljene) in vselej ne ustrezajo dejanski navedbi v izišlih številkah. Pregled vsebuje naslednje podatke, razvrščene po tem vrstnem redu: I. ime lista, 2. podnaslov., 3. izdajatelj, 4. leto in letnik izhajanja, 5. število izišlih številk v letniku, 6.višina lista v centimetrih in 7. uredniki. Zlasti pri starejših listih nekaterih od teh podatkov ni mogoče razbrati iz lista in so v tem primeru preskočeni. Posebnosti so navedene v referatu, ki sledi prej naštetim podatkom za pomišljajem. Vsak listje pred imenom opremljen s tekočo številko. Razlaga kratic: NUK - Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani KMJ - Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu Ms - manuscript, rokopis. Nanaša se vselej na ustrezno rokopisno zbirko 1. Rojak. Izhajal v šolskem letu 1864/65. - To jc najstarejši doslej znani list na novomeški gimnaziji. Pobudo za listje dal šestošolec Andrej Benigar, ki je prišel na novomeško gimnazijo z Reke. V listu je objavljal pesmi Ivan Stcklasa, Benigar pa je objavil vsebino Mažuranovičevega epa: Smrt Smail-age Cengiča. List je bil močno jugoslovansko usmerjen. Podatki iz: Nastavni vijesnik 1921, nekrolog Ivanu Steklasi, str. 179-185; Slovenski biografski leksikon, geslo Steklasa. List ni ohranjen. 2. (Dijaški list). Izhajal v šolskem letu 1866/67. Ime lista ni ohranjeno. - Dr. Izidor Cankar: Obiski, na str. 142 pisatelj dr. Ivan Tavčar pove, da so list osnovali četrtošolci na pobudo Janeza Mahorčiča in da je sam objavil v njem novelo Madame Amelie. List ni ohranjen. 3. Zora. Izhajal v šolskem letu 1871/72. - Izdajali so ga dijaki Ferdo Seidl, Janez Šavor, Franc Šetina in Janez Bučar. Podatki iz beležnice dr. Alojza Turka, SK Novo mesto, Ms l/I I. List ni ohranjen. 4. (Dijaški list). Izhajal v šolskih letih 1885/86 in 1886/87. Ime lista ni ohranjeno. -Spomin nanj je oživljen z izjavo akedemskega slikarja Josipa Germa, ki seje spominjal, daje kot peto- in šestošolec pisal in risal dijaški list, imena lista pa se ni spominjal. List je imel stalno naslovnico, na kateri jc bila upodobitev sv.Cirila in Metoda. Kot sodelavca seje spominjal edino Frana Neubauerja z Mirne. List ni ohranjen. 5. Brstje. Izhajal je v šolskih letih 1889/90 in 1890/91. List je urejal in bil njegov skriptor višješolcc Franc Štupica iz Ribnice. - Podatki: Dr. Franc Derganc: Svetozor; Mrtva straža III., štev. 2, str. 6-7. List ni ohranjen. 6. Na prelji. Izhajal je v šolskih letih 1889/90 in 1890/91. - Pobudnika in ustanovitelja sta bila Franc Derganc in Oton Zupančič, kot ilustratorje sodeloval Ivan Vavpotič. Podatki: Jubilejni Zupančičev zbornik, str. 107. List ni ohranjen. 7. Obad. Izhaja vsako sredo po pustnem torku. Humoristično- satirični list. Izšel 1891. 21 cm. - Original ohranjen v NUK, prepis v KMJ Ms 1/VIII, št. 11 č. 8. Ilirija. Z geslom: Slovenec naprej ! Literarno društvo Ilirija. Izšel 7. januarja 1896. Št. 1. 30 cm. Urednik in skriptor Fran Šešek. - Literarno društvo Ilirija so sestavljali petošolci: Fran Sešek, Erazem Gruden, Anton Zorko, Jože Koletič, Avgust Schweiger, Fran Turk in Leopold Podlogar. Štev. 2, za katero je bil rokopis že deloma pripravljen, ni izšla. Izvod štev. 1 na 44 straneh in del gradiva za štev. 2 ( strani od 45 do 50) so v rokopisni zbirki ŠKM, Ms 103, štev. 2. 9. Vi gred. 10. januarja 1896. Z geslom: Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpade! 30 cm. Urednik Erazem Gruden, skriptor Fran Šešek. - List dejansko ni izšel, ohranjen pa je njegov rokopis na 7 listih, brez ovojnice, KMJ Ms 103, št. 3. 10. Petelinček. Izšel 9. marca 1909. Izhaja vsak ponedeljek in petek. Štev. 1. 30 cm. -Štev. 1 ohranjena v KMJ Ms 10. Kot sodelavec znan Bogomir Springer, ki naj bi domnevno bil skriptor lista. 11. Trobenta z gimnazije. Izhajal 1909/10. Ohranjeni sta dve številki na skupno 16 straneh, brez ovitka. 30 cm. - List so izdajali pctošolci. Skriptor jc bil domnevno Bogomir Špringer, morebitni sodelavec Matija Malešič. KMJ Ms 17. 12. Pikrohedis. Izšel 6. marca 1910 v 6 izvodih, pisanih s svinčnikom. Urednik Jože Cvelbar. - Sodelavci so bili Bogomir Zalaznik, Jože Štrukelj, Jože Čampa in Boleslav Bloudek. Vir beležnica dr. Alojza Turka, KMJ Ms 1/11. List ni ohranjen. 13. Aurora. Izšel 1910. - Domnevno so izšle 3 številke. Ustanovitelja lista naj bi bila Jože Čampa in Jože Cvelbar, sodelavci pa: Jože Prah, Jože Štrukelj in Valentin Skušck. Vir: beležnica dr. Alojza Turka, KMJ Ms l/II. List ni ohranjen. 14. Raglja. Izšel 1910. - Izdajatelj četrtošolec Valentin Štimec. Vir: beležnica dr.Alojza Turka, KMJ Ms l/II. List ni ohranjen. 15. Izpod Gorjancev. Izhajal v šolskem letu 1910/11. 30 cm. Uredil France Zaren. -Glavni tvorec lista (pisec, ilustrator in skriptor) je bil Jože Cvelbar. Drugi sodelavci so šc bili: Alojz Turk, Ivan Hoževar, Jože Čampa, Jože Turk in Janez Pucelj. List obsega 152 strani in je kot dijaško glasilo izjemno delo. Fotokopija v KMJ Ms 16. Album Izšel v šolskem letu 1915/16. - Spomin na listje ohranjen v pismih, ki jih je Miran Jarc pisal Božidarju Jakcu 20. decembra 1915 in 17. marca 1916. List sta urejala Anton Podbevšek in Anton Puc, sodelavci so bili: Ernest Pehani, Matija Absec, Miran Jarc, Jože Schweigcr.. List ni ohranjen. 17. Inter musas septimae. Izhajal v šolskem letu 1916/17. - Izdajali so ga sedmošolci in literarni krožek Mirana Jarca, list jc bil satirično humorističen. Spomin nanj je oživel s svojim pričanjem takratni dijak, pozneje profesor, Bogo Tcply. List ni ohranjen. 18. (Dijaški list). Izhajal v šolskem letu 1916/17. - Listje osnoval takratni tretješolec Janko Jarc, poznejši profesor zgodovine in ravnatelj Dolenjskega muzeja. Imena lista se ni spominjal, kot sodelavca pa jc omenil Jožeta Slaka-Silva in Huga Bajuka. Izšle so 2 do 3 številke. List ni ohranjen. 19. Vesna. Izhajal v šolskih letih od 1918/19 do 1938/39 s presledki. 30 cm (izjema: letnik 1920/21 je 21 cm). - Ohranjen je deloma, in sicer: Letnik 1918/19 je izšel kot 1. letnik, osnoval gaje petošolec Janko Jarc z namenom izdati literarno zapuščino pok. Jožeta Cvelbarja. Letnik je izšel na več kot 100 straneh. Letnik ni ohranjen. V šolskem letu 1920/21 je izšel II. letnik v dveh številkah. Urednik je bil Janko Jarc. Obe številki vsebujeta 3 barvne ilustracije Jožeta Gorjupa: v štev.l je to ovitkovna stran in ena vinjeta v notranjosti, v štev. 2 ena barvna vinjeta v notranjosti. V štev.2 je na naslovnici napis: Našemu mentorju dr. J. E. Kreku. Obe številki vsebujeta skupno 143 strani in sta vezani v celoto. 21 cm. Ohranjeni sta v Ms zbirki frančiškanskega samostana v Novem mestu. V šolskem letu 1921/22 je izšla ena številka na 36 straneh, brez vseh drugih oznak. 30 cm. Ohranjena v KMJ Ms 105. Leto 1923, v KMJ ohranjena številka na 14 listih brez vseh oznak. 30 cm. KMJ Ms 105. V letu 1923 izšla številka na 32 straneh, brez drugih oznak, z navedbo, da sta številko uredila Golobic in Berkopec. 30 cm. Številka je ohranjena v Ms zbirki frančiškanskega samostana v Novem mestu. Leto 1925, ohranjena številka na 30 straneh, z navedbo, da jo je uredil Jože Uršič. 30 cm. Ohranjena v Ms zbirki frančiškanskega samostana Novi) mesto. Letnik 1925/26. Izšla štev. 1 na 38 straneh in štev. 2 na 24 straneh, obe z ovojnico. 30 cm. Obe številki uredil Lojze Uršič, skriptor Jože Klemenčič. Obe številki sta ohranjeni v KMJ, Ms 105. Letnik 1927/28. Ohranjena štev. 2 na 36 straneh z ovojnico, brez vseh drugih navedb. 30 cm. Ohranjena v KMJ, Ms 105. Številka 1 tega letnika je na 36 straneh ohranjena v zbirki Ms frančiškanskega samostana Novo mesto. 30 cm. Vsebuje navedbo, da jo je uredil Lojze Uršič. Na zadnji strani so razkriti kot sodelavci: Lojze Uršič. Lojze Turk, France Žen in Ignacij Bobič. Letnik 1931/32. Ohranjena štev. 1 na 36 straneh z ovojnico. 30 cm. Uredil Andrej Uršič, skriptor Vinko Beličič. Ohranjena v KMJ, Ms 105. Letnik 1938/39. Ohranjena štev. 1, uredil Franc Saje. 30 cm. Številka vsebuje več barvnih ilustracij (vinjet) in dva polstranska akvarela, ki sta nalepljena na zadnji, notranji del ovitka, na notranji, neporisani strani pa sta podpisana: Albert Jurečič, I. b gimnazije. Številka vsebuje 20 strani besedila, na zadnji, 20. strani, pa je navedba: "Uredništvo se je trudilo, da bi obudilo k življenju spečo Vesno 1937. Vse je bilo zaman. Ostala je le v rokopisih - ki so se gotovo že izgubili." Številka je ohranjena v Ms zbirki frančiškanskega samostana Novo mesto. Z njo je podrto dosedanje zmotno mišljenje, da je Vesna izhajala samo do leta 1936, vsebuje pa tudi dokaz, da je bil poizkus za izhajanje Vesne v letu 1937 opravljen neuspešno. 20. Album I. in II. Izšel v šolskem letu 1920/21. - Ni ohranjen. V primeru Albuma je šlo za resnično reprezentančno, unikatno, rokopisno izdajo, kije bila bogato ilustrirana in sodobno grafično opremljena. Izdelana je bila na finem papirju večjega formata. Album I je uredil in grafično opremil Zdenko Skalicky, Album I I pa Marjan Mušič. Sodelavci so bili: Lojze Mušič, France Strajnar in Niko Berus. Oba unikatna izvoda so uničili Nemci med drugo svetovno vojno v Celju v zapuščini tli. Nika Bcrusa. Vir: Nova obzorja 1955, str.715-724, Marjan Mušič: Iz spominov na Novo mesto in njegov umetniški prerod. 21. Soča. (Soči ?). Izhajal naj bi leta 1921 kot glasilo primorskih dijakov na novomeški gimnaziji. Ni ohranjen. Izjava Novomeščana Karla Mahorčiča in beležnica dr. Alojza Turka, KMJ, Ms l/11 22. Zarja. Izhajal v šolskem letu 1922/23 in 1923/24. Izdajala gaje dijaška organizacija Prosveta. 21 cm.- Ohranjeni sta rokopisni štev. I (24 listov) in štev. 2, (40 listov), ki sta izšli v letniku 1923/2. Zarja je imela odbor, ki mu je predsedoval Fran Zwitter, tajnik in upravnik je bil Ivan Gorkič. Lisi sla urejala Marija Kozina in Jože Gorjup. Skriptorja sta bila Bogo Cibic in Erna Lozar. Obe številki letnika 1923/24 sta bili tudi šapirografirani. Zarja je bila prvi list na novomeški gimnaziji, ki je bil šapirografiran. Vsi dotedanji listi so izšli lev rokopisni obliki. KMJ, Ms 13. 23. Krka. Izhajal v šolskem letu 1923/24. Izdajatelj literarni krožek pri Podmladku Rdečega križa. Zv. 1, št. 1. 30 cm. - Literarni krožek so osnovali četrtošolci: Zora Vales, Lojze Uršič, Alojzij Vovk in Feliks Mejak. Izšla je samo štev.l kot rokopis. Celostranska naslovnica je risana v barvah v akvarelu. V ovojnici je 14 neoštevilčenih strani besedila. KMJ, Ms 1/VIII, št. 11 b. 24. Mlada misel. Izhajal 1925. Izdajatelj razredni Podmladek Rdečega križa četrtošolcev. Leto I, štev.l. 30 cm. - Ilustratorje bil Jože Gorjup, med 28 stranmi, kolikor jih je vsebovala številka, je ohranjenih 7 samostojnih manjših odtisov Gorjupovih linorezov. Listje šapirografiran. KMJ, Ms l/V 111, št.l 1 o. 25. Žarki. Izhajal v šolskem letu 1926/27. Izdajatelj razredni Podmladek Rdečega križa petošolcev. Izšli štev. I in 2 (štev. 2 je bila dvojna). 30 cm. - Sodelavci so bili: Oton Berkopec, Stanko Bunc, Vida Kozina, Jože Schweiger in Jože Berkopec. Obe številki sta rokopisni, skriptor je bil Jože Klemcnčič. KMJ, Ms 1/VII, št. 11 c. 26. Krka. Almanah. - Pripravljen je bil za izdajo v letu 1932, vendar ni izšel. Ohranjeno je nepopolno gradivo zanj. Odg. urednik je bil dr. Alojz Turk, uredniški odbor so sestavljali: Andrej Uršič, Henrik Novak in Vinko Beličič. Za likovno opremo je bil odgovoren Božidar Jakac. Ohranjeni rokopisni fragmenti z beležkami dr. Alojza Turka, KMJ, Ms 1/VIII, št. 11 f. 27. Zarja. - List dijakov novomeške gimnazije, stanujočih v frančiškanskem konviktu. Izdajatelj Društvo Zarja v frančiškanskem konviktu. 1938. leta izšli 2 številki: štev. 1 v marcu (16 strani) in štev. 2 v juniju (31 strani). V šolskem letu 1938/39 izšla štev. 1 (20 strani). 30 cm. Vse številke je uredil Franc Cerar. Ohranjeno v Ms zbirki frančiškanskega samostana v Novem mestu. List doslej ni bil znan. 28. Mladce v s ki vestnik. - Pozneje preimenovan v Vestnik in Iskra. Izhajal od 1938 do 1943 na novomeški gimnaziji. 30 cm. Izhajal kol rokopis in šapirografiran. Suhadolnik št.246. NUK, Ms 733. 29. Cigan ček. - Nižješolski list, izhajal na novomeški gimnaziji v letu 1939. Suhadolnik št. 266. List ni ohranjen. 30. Trdinov skavt. Izdaja Trdinov steg skavtov na gimnaziji. Izhajal 1940/41 (od 16. oktobra 1940 do 1. marca 1941). Izšlo je 7 številk na skupno 34 straneh. 30 cm. Urednik Božo Oblak. Listje bil šapirografiran. Ohranjen v rokopisni zbirki KMJ. 31. Blisk. - Izhajal v šolskem letu 1943/44. V rokopisni zbirki KMJ sta ohranjeni dve številki v tipkopisu z oznakami: Leto II, 26.10.1944, list 1, ki vsebuje 4 strani in Leto II. 3.12.1944, list 6, ki vsebuje prav tako 4 strani. 30 cm. Urednik: Tone. Po vsebini sodeč gre za glasilo katoliške mladine. 32. Brstje. Glasilo dijakov novomeške gimnazije. Izdaja Literarni krožek novomeške gimnazije. 1952/53. St. 2. 30 cm. Odg. urednik Franc Novak. Tipkopis. - Literarno glasilo. Objavljene pesmi in prozni sestavki, sodelavci: Stane Pevec, Ivan Zoran, Franc Novak, Jože Škufca, Alojz Srcbrnjak, Danica Zupančič, Ana Kukman. Brstje je prvo povojno glasilo, kije izšlo na novomeški gimnaziji po drugi svetovni vojni. 33. Stezice. Glasilo novomeških gimnazijcev. Višješolci novomeške gimnazije. I (1953/ 54). Štev.: 3. 30 cm. Stanislav Pevec. Stezice. Glasilo literarnega krožka. Višješolci novomeške gimnazije. II (1954/55). Štev.: 3. 30 cm. Stane Pevec (št. 1), Anton Srcbrnjak (št. 2 in 3). - Št. 3 ima podnaslov Glasilo novomeške gimnazije. Stezice. III (1955/56). Štev.: 4. 30 cm. Janez Kramar (št.2). Stezice. Glasilo literarnega krožka novomeške gimnazije. IV (1956/57). Štev.: 3. 30 cm. Št. 1 in 2 opremil Prešeren, št. 3 uredil Janez Kramar. Stezice. Glasilo literarnega krožka novomeške gimnazije. V( 1957/58). Štev.: 1. 30 cm. Uredil Jože Sintič, opremil J. Prešeren. Stezice. Glasilo novomeške gimnazije. Šolska skupnost in mladinska organizacija. VI (1958/59). Štev.: 15. 30 cm. Urednik št. 1-3 Jože Sintič, od št. 4 Jože Gričar. - Št. 2 ima podnaslov: Glasilo srednjih šol in aktiva LM, št. 3 je brez te navedbe, št. 4 ima spet to navedbo, št. 5 ima navedbo Glasilo novomeških gimnazijcev. V št. 2 in 4 je naveden kot izdajatelj Redakcijski odbor, št. 3 je brez navedbe, št. 5-15 imajo navedbo Šolska skupnost in aktiv LMS na gimnaziji. Prilogo Mladi literat imajo številke od 1 do 12. Stezice. Glasilo dijakov novomeške gimnazije. Uredniški odbor. VII (1959/60). Štev.: 5. 30 cm. Urednik 1 do 4 Jože Sintič, št. 5 Zlata Pcstner. Stezice. Glasilo novomeških dijakov. VIII (1960/61). Štev.: 3. 30 cm. Urednik Alenka Auersperger. Stezice. IX (1961/62). - Letnik ni ohranjen. Stezice. Glasilo dijakov novomeške gimnazije. Literarni krožek in aktiv LMS na gimnaziji. X (1962/63). Štev.: 2. 30 cm. Uredil uredniški odbor. Stezice. Glasilo novomeških gimnazijcev. Literarni krožek in aktiv LMS na gimnaziji. XI (1963/64). Štev.: 6. 30 cm. Urednik Anton Jakšc. Stezice. Glasilo novomeških gimnazijcev. Literarni krožek in aktiv ZMS. XII (1964/ 65). Štev.: 6. 30 cm. Urednik Slavko Splichal. Stezice. List novomeških srednješolcev. XIII (1965/66) Štev.: 3.30 cm. Urednik Slavko Splichal. Stezice. Glasilo novomeških srednješolcev. XIV (1966/67). Štev.: 2. 30 cm. Urednik Renata Bačer. Stezice. Literarno glasilo novomeških srednješolcev. XV (1967/68). Štev.: 2. 30 cm. Urednik Milovan Dimitrič. Stezice. Glasilo novomeških gimnazijcev. XVI (1968/69). Štev.: 6. 30 cm. Urednik št. 1-2 Milovan Dimitrič, št. 3 Rajko Vukadinovič, št. 4-6 Andrej Vebcr. Stezice. Glasilo novomeške gimnazije in ESŠ. XVII (1969/70). Štev.: 3.30 cm. Urednik Žarka Slana. Stezice. Glasilo vseh novomeških šol. IIXX (1970/71). Štev.: 1. 30 cm. Odg. urednik Janez Bratkovič, urednik Marica Petrov. Stezice. Glasilo novomeških srednješolcev. IXX (1971/72). Štev.: 1.30 cm. Odg. urednik Janez Bratkovič, KI C, urednica Marica Petrov, Medicinska srednja šola. - Na obrambni dan so dijaki izdali posebno izdajo pod nazivom Partizanske Stezice. Običajno so izdali po 3 številke : ena je izšla pred vajo še v šolskem poslopju, dve pa na terenu, kjer je potekala vaja. Izdaja iz šolskih let 1971/72 in 1972/73 je v celoti izgubljena, iz šolskih let 1973/74 in 1974/75 pa je ohranjena po ena številka. Stezice. Glasilo novomeških srednješolcev. XX (1972/73). Štev.: 1. 30 cm. Urednik Joža Colarič. - Na obrambni dan so dijaki izdali posebno izdajo pod nazivom Partizanske Stezice. Običajno so izdali po 3 številke: ena je izšla pred vajo še v šolskem poslopju, dve pa na terenu, kjer je potekala vaja. Izdaja iz šolskega leta 1972/73. Stezice. Glasilo novomeške gimnazije. XXI (1973/74). Štev.: 2. 30 cm. Gl. urednik Zoran Pavlovič, odg. urednik Jože Pavlin. - Številka 2 je ohranjena v Šolskem muzeju Slovenije v Ljubljani. Na obrambni dan so dijaki izdali posebno izdajo pod nazivom Partizanske Stezice. Običajno so izdali po 3 številke: ena je izšla pred vajo še v šolskem poslopju, dve pa na terenu, kjer je potekala vaja. Iz šolskega leta 1973/74 je ohranjena ena številka. Stezice. Glasilo novomeške gimnazije. Gimnazija Novo mesto. XXII (1974/75). Stev.: 3. 30 cm. Gl. urednik Janez Pipan, odg. urednik št. 1 Lili Plantan, št. 2 in 3 Ratko Križnar. - Na obrambni dan so dijaki izdali posebno izdajo pod nazivom Partizanske Stezice. Običajno so izdali po 3 številke : ena je izšla pred vajo še v šolskem poslopju, dve pa na terenu, kjer je potekala vaja. Iz šolskega leta 1974/75 je ohranjena ena številka. Stezice. XXIII( 1975/76). - Letnik ni ohranjen. 34. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 16. - 21. februarja 1976, Novo mesto. Filmska krožka Ekonomsko administrativnega šolskega centra in Gimnazije. 1976. letnik, (št. 1). 30 cm. - Str. avtogr. Stezice. Glasilo Gimnazije Novo mesto. XXIV(1976/77). Štev.: 2 30 cm. Urednik Franci Beg. - Št. 2 nima podnaslova. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 14. - IS. februarja 1977, Novo mesto Filmska krožka Ekonomsko administrativnega šolskega centra in Gimnazije. 1977. letnik, (št. I). 30 cm. - Str. avtogr. Stezice. Gimnazija Novo mesto. XXV (1977/78). Štev.: 2. 30 cm. Gl. urednik Marija Trunkclj. - St. 2 ima podnaslov Glasilo novomeških gimnazijcev. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 20. - 25. februarja 1978, Novo mesto. Filmska krožka Ekonomsko administrativnega šolskega centra in Gimnazije. 1978. letnik, (št. 1). 30 cm. - Str. avtogr. Stezice. Glasilo novomeških gimnazijcev. XXVI (1978/79). Štev.: 1. 30 cm. Urednik Marija Trunkclj. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 19. - 23. februarja 1979, Novo mesto. Filmska krožka Ekonomsko administrativnega šolskega centra in Gimnazije. 1979. letnik, (št. I). 30 cm. - Str. avtogr. Stezice. Glasilo novomeških gimnazijcev. XXVII (1979/80). Štev.: 3.30 cm. Gl. urednik Karmen Kcnda, odg. urednik št. 1 Igor Lukšič, št. 2 Itaki Morosini. - št. 3 je izšla ob Titovi smrti in je brez vseh kolofonskih oznak. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 18. - 23. februarja 1980, Novo mesto. Filmska krožka Ekonomsko administrativnega šolskega centra in Gimnazije. 1980. letnik, (št. 1). 30 cm. - Fotokopirano. Številka je posvečena filmskim ustvarjalcem iz Novega mesta: Božidarju Jakcu ob 80-letnici rojstva, 10-letnici abonmajskih filmskih predstav za mladino in 5-lctnici tedna slovenskega filma v Novem mestu. Stezice. Glasilo dijakov novomeške gimnazije. IIXXX (1980/81). Štev.: 2. 30cm. Gl. urednik Karmen Kcnda, odg. urednik Italo Morosini. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 16. - 21. februarja 1981. Novo mesto. Filmska krožka Ekonomsko administrativnega šolskega centra in Gimnazije. 1981. letnik, (št. 1). 30 cm. - Fotokopirano. Številka posvečena 60-lctnici filmskega ustvarjalca, Novomeščana Dušana Povha. Stezice. IXXX (1981/82). - Letnik ni ohranjen, iz poročila v Izvestjih je razbrati, da so izšle 3 številke, urednica pa je bila Suzana Poločar. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Oil 22. - 26. februarja 1982, Novo mesto. Filmska krožka Ekonomsko administrativnega šolskega centra in Gimnazije. 1982. letnik, (št. 1). 30 cm. -Fotokopirano. Številka je posvečena 60-lctnici filmskega ustvarjalca, Novomeščana Ivana Marinčka. Stezice. Glasilo novomeških gimnazijcev. XXX (1982/83). Štev.: 4. 30 cm. Gl. urednik Suzana Potočar, odg. urednik Milan Osolnik. Št. 3 je izšla v slavnostni preobleki in je bila posvečena 30-letnici izhajanja Stezic. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 14. - 19. februarja 1983, Novo mesto. Filmska krožka na Družboslovni in ekonomski srednji šoli Novo mesto in Srednji šoli pedagoško in tehniško-naravoslovnc usmeritve. 1983. letnik, (št. 1). 30 cm. -Fotokopirano. Stezice. Glasilo novomeških gimnazijcev. XXXI (1983/84). Štev.: 1.30 cm. Gl. urednik Suzana Potočar, odg. urednik Mateja Cckuta. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 20. - 25. februarja 1984, Novo mesto. Filmska krožka na Družboslovni in ekonomski srednji šoli Novo mesto in Srednji šoli pedagoško in tehniško-naravoslovnc usmeritve. 1984. letnik, (št. 1). 30 cm. -Fotokopirano. Številka je posvečena pionirju slovenskega filma Metodu Badjuri. Stezice. Srednja šola pedagoške tehniško-naravoslovne usmeritve. XXXII (1984/85). Štev.: 4. 30 cm. Gl. urednik Lucija Kantalič. - Št. 4 je izšla kot izredna za Prešernov praznik. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 11.- 18. februarja 1985, Novo mesto. Filmska krožka na Družboslovni in ekonomski srednji šoli Novo mesto in Srednji šoli pedagoško in tehniško-naravoslovne usmeritve. 1985 letnik, (št.l). 30 cm. -Fotokopirano. Številka je posvečena slovenskim ustvarjalcem animiranega filma. Stezice. Glasilo Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve. XXXIII (1985/86). Štev.: 5. 30 cm. Gl. urednik Vesna Jordan, odg. urednik Bernarda Turk. -Una izmed številk je izšla kot posebna. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 17. - 23. marca 1986, Novo mesto. Filmska krožka na Družboslovni in ekonomski srednji šoli Novo mesto in Srednji šoli pedagoško in tehniško-naravoslovne usmeritve. 1986. letnik, (št. 1). 30 cm. -Fotokopirano. Številka je posvečena začetkom filma na Slovenskem. Stezice. Glasilo dijakov Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve Novo mesto.XXXIV (1986/87). Štev.: 4. 30 cm. Gl.urednik Vesna Jordan in Andrea Turk, odg. urednik Robert Rudman. - Ena izmed številk (brez drugih oznak) je izšla pod imenom Mini Stezice. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 16. - 22. marca 1987, Novo mesto. Filmska krožka na Družboslovni in ekonomski srednji šoli Novo mesto in Srednji šoli pedagoško in tehniško-naravoslovne usmeritve. 1987. letnik, (št. 1). 30 cm. - Fotokopirano. Številka je posvečena Bojanu Stihu. Stezice. Glasilo učencev Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve. Srednja šola pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve. XXXV (1987/88). Štev.: 3. 30 cm. Gl. urednik Andrea Turk, odg. urednik Anita Hrovat. - Podatek iz NUK, Slov. bibliogr. serij. publ. 1988/89, št. 1064. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 21 - 27. marca 1988, Novo mesto. Filmska krožka na Srednji šoli pedagoško in tehniško-naravoslovne usmeritve in Družboslovni in ekonomski srednji šoli Novo mesto. 1988. letnik, (št.l). 30 cm. - Fotokopirano. Številka je posvečena Vladimiru Kochu (1912 - 1987) in Jožetu Bevcu (1925 - 1987). Stezice. Glasilo učencev Gimnazije Novo mesto. Gimnazija Novo mesto. XXXVI (1988/89). Štev.: 1. 30 cm. Gl. urednik Sabina Novak, odg. urednik Jože Unetič. -Podatek iz prej cit. Slov. bibliogr. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 20. - 26. marca 1989, Novo mesto. Filmska krožka na Srednji šoli pedagoško in tchniško-naravoslovne usmeritve in Družboslovni in ekonomski srednji šoli Novo mesto. 1989. letnik, (št.l). 30 cm. - Fotokopirano. Številka je posvečena Jožetu Pogačniku. Stezice. Glasilo učencev Gimnazije Novo mesto. Gimnazija Novo mesto. XXXVII (1989/90). Štev.: 1. 30 cm. Gl. urednik Vanja Šepec, odg. urednik Nina Štampohar. -Podatek iz prej cit. Slov. bibliogr. Teden slovenskega filma v Novem mestu. Od 1. - 9. oktobra 1990, Novo mesto. Filmska krožka na Družboslovni in ekonomski srednji šoli Novo mesto in Srednji šoli pedagoško in tchniško-naravoslovne usmeritve. 1990. letnik, (št.l). 30 cm. - Računalniška tehnika. Številka je posvečena 70- letnici Novomeške pomladi in 15-letnici Tedna slovenskega filma. V letu 1991 zaradi vojne prireditve ni bilo, zatem ni bila več obnovljena in njeno glasilo je prenehalo izhajati z letom 1990. Nepopoln komplet številk (manjkajo leta 1982,1983 in 1990) je ohranjen v knjižnici Ekonomske srednje šole Novo mesto. Obnova manjkajočih številk je bila mogoča z ohranjenimi letaki za prireditev. Stezice. Glasilo učencev Gimnazije Novo mesto. Gimnazija Novo mesto. XXXIIX (1990/91). Štev.: 2. 30 cm. - Številka predstavlja posebno, tiskano izdajo ob 245-letniei Gimnazije. Št. 1 vsebuje uvodni slavnostni del s prispevki nekdanjih dijakov, št. 2 pa je spominska izdaja, ki so jo pripravili učenci. Obe številki sta vezani v celoto. Izdajo je kot odgovorni urednik uredil profesor Janez Kolčne z uredniškim odborom: prof. Jožica Jevnikar, prof. Natalija Petakovič, nekdanja dijaka Ivan Zoran in Jože Skufca ter učenki Vanja Šepec in Nina Štampohar. V št. 2 je gl. urednica Nina Štampohar, odg. urednica Vanja Šepec. Stezice. Glasilo novomeške gimnazije. XXXIX (1991/92). Štev.: 3.30 cm. Gl. urednik Nina Štampohar, odg. urednik Vanja Šepec. Stezice. Gimnazija Novo mesto. XL (1992/93). Št.: 2. 30 cm. Uredniški odbor. - Št. 1 je izšla samostojno, št. 2 pa je spredaj priloženo besedilo ln memoriam pokojnim profesorjem gimnazije, ki je s št. 2 vezano v celoto. Besedilo In memoriam je uredil kot gl. in odg. urednik Janez Kolencz uredniškim odborom, sestavljenim iz profesorjev. Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto XLI( 1993/94). Štev.: 2. 30 cm. Uredniški odbor. - Št. 2 je izšla v počastitev Prešernovega praznika. Stezice. XLII(1994/95). Štev.: 1. 30 cm. Uredniški odbor. Stezice. XLIII(1995/96). Štev.: 2. 30 cm. Gl. in odg. urednik Mojca Štubljar. Albina Simonič KNJIŽNICA Iz tvojih listov /ni tolažba diha v molčečih urah, ko srce jc tož/io. Ko vse postaja prazno in ubožno, li bogatiš me, znanka moja tiha. Nič ne ponujaš se, le dahneš: vzemi, prijatelj, me! Na vsaki moji strani utripi misli in želja so zbrani terse dajejo li z zakladi vsemi. S ever in S ali Vse znanje, ki si ga je človeštvo do danes pridobilo, jc v veliki meri dobilo iz življenjskih spoznanj in najrazličnejših knjig. Zato jc knjiga že od vsega začetka pomenila dragoceno dobrino, ki ni bila vsakomur dostopna, marveč samo izbrancem. Sclc z izumom tiska jc postala vsesplošna dobrina, postala jc last tudi revnejših ljudi. Ko so ustanavljali našo gimnazijo, so prav gotovo spoznali, da pouk ne bo mogoč brez knjig. Dokler se potrebe po knjigah niso preveč čutile, je zadoščala knjižnica frančiškanskega samostana. Ta žc tiste dni ni imela samo izrazito verskih, teoloških knjig, temveč tudi zgodovinske, zemljepisne, latinske in grške klasike, knjige z medicinskega in naravoslovnega področja. Bila jc vedno na voljo vsem patrom, profesorjem, in če so pokazali zanimanje, so do njih prišli tudi dijaki najvišjih razredov. Vendar pa naša gimnazija ni mogla v nedogled ostati brez svoje lastne knjižnice. Prvo vest, daje gimnazija dobila svojo knjižnico, je podal prvi zgodovinar naše gimnazije p. Engelbcrt Knific. V Erster Jahresbcricht des k.k. Gymnasiums zu Neustadtl am Schlusse des Studienjahrcs 1855 jc zapisal, daje knjižnica ustanovljena z odlokom dvorne študijske komisije št. 3751 z dne 6. maja 1846. Dodeljena ji je bila letna dotacija 200 goldinarjev. Poznejša raziskovanja prof. Milana Dodiča pa si) odkrila zapis o ustanovitvi gimnazijske knjižnice z dne 18. avgusta 1800, kar imamo lahko za ustanovni datum naše knjižnice. Verjetno pa jc, daje bila takrat ustanovljena samo profesorska knjižnica, saj dijaško knjižnico kot samostojno omenjajo šele v šolskem izvestju za leto 1856/57. Ta vir prinaša podatek, da je imela profesorska knjižnica 1064 knjig in dijaška 670 knjig. Vse te knjige so bile verske, filozofske, zemljepisno-zgodovinske in naravoslovne vsebine. Urejen je bil katalog. Obe knjižnici sta se naglo večali, tako z nakupom, še bolj pa z darovi. Darovalci so bili največ duhovniki, kar je razumljivo, saj država in Cerkev še nista bili ločeni. Čeprav je bila gimnazija klasična, so njeni varuhi (do leta 1870 samo patri) nakupovali knjige tudi z drugih področij. Leta 1871 jc postala gimnazija državna. Knjižnica jc imela takrat že 3076 enot, od tega 233 številk časnikov in časopisov. Tako se je ob smotrni nabavi naša knjižnica postopno oblikovala v osrednjo študijsko knjižnico na Dolenjskem. Nekaj časa jc celo dobivala dolžnostne izvode kranjskih tiskov, vseskozi pa je bila naročena na glavni slovenski periodični tisk: Kmetijske in rokodelske novice. Zgodnjo Danico, Slovenijo, Vedež, Šolski prijatelj, Učiteljski tovariš, Kres, Naprej, Zvon in Ljubljanski zvon, Dom in svet in druge. Dobivala je temeljna dela iz germanistike, najvažnejša glasila s področja šolstva, pedagogike in domače zgodovine. Prav tako niso zanemarili nabave leposlovnih del, ki so jih uporabljali profesorji pri nemškem in slovenskem jeziku. Profesorska knjižnica jc bila vseskozi naročena na knjige Mohorjeve družbe, Slovenske matice in Matice Hrvatske. Vse knjige iz profesorske knjižnice so bile dostopne tudi dijakom. Z medbibliotečno izposojo so knjige pogosto posojali v druga mesta: Dunaj, Ljubljano, Brno, Prago, Gradec. V letu 1911/12 je imela knjižnica 6408 knjig in 22229 šolskih izvestij. Prva svetovna vojna je knjižnico močno oškodovala. Vojaki so se nastanili v stavbo gimnazije in pri tem veliko večino knjig raznesli, raztrgali, sežgali. V vojnih letih denarja za nakup knjig ni bilo, darovi so močno upadli. Knjižnica je bila tako opustošena. V prvih povojnih letih so zelo težko zbirali denar za knjižnico, zato je tudi fond počasi naraščal. V letu 1928/29 jc bilo na policah 4496 knjig v letu 1932/33 4651 knjig v letu 1940/41 5478 knjig. Leta 1941 je poslopje Gimnazije zasedla italijanska vojska, knjižnica je bila dejansko nedostopna, nakupi so bili minimalni, saj so kupili le 39 knjig in nekaj naslovov revij. Po osvoboditvi je varuh knjižnice postal prof. Milan Dodič. V knjižnici je ostalo 5371 knjig. Manjkala sta glavna inventarna knjiga in listkovni katalog. V primerjavi z drugimi slovenskimi knjižnicami jc bila tu vojna škoda sorazmerno majhna. Profesorski zbor je želel tako ohranjeno knjižnico tudi obdržati, vendar so z državnim odlokom v letu 1946 morali velik del knjižnega fonda odstopiti novoustanovljeni Studijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Odstopljen je bil bogat periodični tisk, velik del starejših znanstvenih del, veliko dragocenih knjig, kot je bila Dalmatinova Biblija (1584). V Studijsko knjižnico je šlo 1441 knjig, v dijaško knjižnico pa so prenesli 2337 knjig. Po tej spremembi so knjige ponovno popisali in začeli s sistematično nabavo sodobnih del založb Obzorja, Državne založbe Slovenije, Borec, SAZU in ostalih, precej so bile zastopane tudi hrvaške in srbske založbe. Ob koncu šolskega leta 1952/ 53 je imela knjižnica že 3949 knjig, od tega 900 francoskih, 91 italijanskih in 1359 nemških knjig. Dijaška knjižnica sc je razvijala precej počasneje kot profesorska, saj je bil dotok knjig precej odvisen od darov. Tako je imela dijaška knjižnica ob koncu leta 1943/44 vpisanih 2417 knjig. V septembru 1946 je prevzela nadzor nad knjižnico prof. Marjana Pintar. Uredila je kartoteko in preuredila prostore knjižnice. Knjižnica je bila potem v pomoč marsikateremu dijaku. Leta 1966 so preuredili učilnico v skladišče za knjige in prostor za izposojo. Tam so se združile vse štiri delujoče knjižnice: profesorska in dijaška z učiteljišča ter profesorska in dijaška z gimnazije v skupno, namenjeno za uporabo tako dijakom kot profesorjem. Oh združitvi je imela 14000 knjig in revij, urejena je bila po načelih prostega pristopa in UDK sistema, pridobljena je bila čitalnica, fond je bil ponovno inventariziran, urejena sta bila abecedno-imcnski in UDK katalog. Od tega leta pa vse do leta 1991 se prostori niso več širili, fond pa se je večal. Leta 1976 je imela knjižnica že 18726 knjig in 87 naslovov revij, število bralcev seje dvignilo na 424, prostor pa je meril le 72 nr. Zaradi takšne prostorske stiske so del fonda, predvsem za potrebe profesorjev, razdelili po kabinetih posameznih predmetov. Fond je ostal dostopen tudi dijakom, vendar je bila s tem knjižnica decentralizirana in tudi delo težavno. Leta 1984/85 je imela knjižnica 21665 knjig, v letu 1988/89 22835 knjig, fond je še zmeraj decentraliziran. Vse večje število dijakov in večanje fonda nas je vzpodbudilo, da smo začeli iskati nov prostor za knjižnico. Prostor smo našli edino na podstrešju, ki smo ga adaptirali in s tem pridobili 140 nr prostora. Šolske knjižnice naj bi bile praviloma v osrednjem delu šole, vendar je bila ta rešitev edina, saj je primanjkovalo tudi učilnic. Sedanja knjižnica je tako na podstrešju, vendar se ne počutimo odrinjeni. Tako dijaki kot profesorji jo redno obiskujejo, verjetno tudi zaradi prijetnega videza in miru. Knjižnični prostori so svetli, v privlačni vijoličasti barvi v kombinaciji z lesom. Police za knjige razdeljujejo knjižnico na manjše prostore za individualno učenje. Osrednji prostor zavzemata izposojevalni pult z računalnikom in s stopnicama dvignjeni podest, kjer sta prostor za periodični tisk in knjige za pripravo na maturo. Izposoja je omogočena s prostim pristopom. Na 390 nr polic je 8500 knjig, vse ostalo gradivo - vključno z neknjižnim gradivom, pa je ostalo v kabinetih. Skupni fond obsega 20000 knjig. Knjižnica je računalniško opremljena, vendar sta programska in strojna oprema zastareli. Vse gradivo od leta 1991 vnašamo v računalniški katalog. Pogrešamo pa terminal za dijake. Upamo, da bo to rešeno z naslednjim šolskim letom, ko se bo knjižnica znova širila in selila v osrednji del podstrešja. Z Ministrstvom za šolstvo smo že podpisali pogodbo za novo strojno in programsko opremo, tako da bo urejena povezava s COBISS - OPAC-om in z INTERNET mrežo. Istočasno bo zgrajena in opremljena tudi multimedijska učilnica. To so seveda že moderni pristopi v učenju in knjižničarstvu - šolska knjižnica tako postaja informacijsko središče šole, kar je tudi ena izmed njenih nalog. SCIENTIA POTENTIA EST ZNANJE JE MOČ NAJVIDNEJŠI DOSEŽKI S PODROČJA ZNANOSTI ALOJZIJA H RŽ I CA MATEMATIKA Dijaki novomeške gimnazije sodelujejo na matematičnih tekmovanjih, ki jih organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) že od vsega začetka (š.l. 1958/59). Tekmovanja so organizirana kot republiška (do 1. 1991), z osamosvojitvijo Slovenije pa so dobila značaj državnega tekmovanja. Republiška tekmovanja potekajo v dveh korakih. Dijaki se najprej pomerijo na izbirnih tekmovanjih, ki potekajo na matičnih šolah. Naloge izbere posebna komisija pri DMFA, sestavljena iz bivših uspešnih tekmovalcev. Dijaki rešujejo naloge za letnik, katerega obiskujejo. Šolska komisija, ki jo sestavljajo profesorji matematike, popravi naloge in predlaga najboljše dijake republiški komisiji. Iz posameznega letnika se lahko predlaga kvečjemu pet dijakov, ki so dosegli vsaj polovico možnih točk. Končen izbor udeležencev republiškega (državnega) tekmovanja napravi organizacijski odbor pri DMFA. Za posamezni letnik tekmuje povprečno po 40 tekmovalcev. Reševanje nalog na republiškem tekmovanju traja 3 ure in pol. Naloge so precej zahtevne in včasih dokaj odmaknjene od šolske snovi. Zahtevajo temeljito poznavanje šolske snovi in posebnih prijemov, ki so uspešni pri posameznih tekmovalnih nalogah, zato mora biti tekmovalec tudi zelo iznajdljiv in zbran. Najuspešnejši tekmovalci na republiških tekmovanjih prejmejo nagrade (pivo, drugo, tretjo), tisti tekmovalci, ki ne dosežejo nagrade, zberejo pa več kot polovico točk najboljšega v letniku, prejmejo pohvale. Od šolskega leta 1958/59 do 1990/91 so se najuspešnejši tekmovalci na republiških tekmovanjih udeleževali tudi zveznih tekmovanj v nekdanji Jugoslaviji. Mnogo dijakov naše šole jc zastopalo Slovenijo na teh tekmovanjih, nekateri tudi večkrat. Naloge na teh tekmovanjih so bile zahtevnejše od nalog na republiških tekmovanjih. Naši dijaki so častno zastopali našo šolo in s tem tudi Slovenijo. Tudi na zveznih tekmovanjih so nekateri prejeli pohvale oziroma nagrade. Iz najuspešnejših so sestavili ekipe, ki so zastopale tedanjo Jugoslavijo na matematičnih olimpijadah. Tamar Čefarin seje tako uvrstil na olimpijado v Avstrijo (Lienz, 1975/76), Leon Matoh Primož Moravcc na matematični olimpijadi v Hong Kongu (sedi pivi pa na olimpijado v London (1978/79), v šolskem letu 1979/80 pa je osvoji h drugo nagrado na mednarodnem matematičnem tekmovanju v Merschu (Luksemburg). To tekmovanje je nadomestilo olimpijado v Mongoliji. Po osamosvojitvi Slovenije DMFA Slovenije samostojno izbira državno olimpijsko ekipo. Trikrat zaporedoma je bil izbran v to ekipo tudi predstavnik novomeške gimnazije (Bojan Gornik, 1991/92 in 1992/93, Primož Moravcc, 1993/94). Leta 1992 se Slovenija olimpijadc v Moskvi ni udeležila, del izbrane olimpijske ekipe je odpotoval na matematično konferenco v rusko mesto Miass. Bojan Gornik je na konferenci prejel pohvalo za izvirno rešeno nalogo. Naslednje leto je bil zopet izbran v slovensko olimpijsko ekipo za olimpijado v Istanbulu, katere se ni udeležil zaradi fizikalne olimpijadc v Virginiji, ki je potekala istočasno. Primož Moravcc se je kot član slovenske ekipe udeležil olimpijadc v I long Kongu in prejel pohvalo. Tekmovanje na olimpijadi poteka dva dni po štiri ure. V enem dnevu rešujejo po tri naloge. Predloge za naloge oblikujejo v več državah, končni izbor pa napravi poseben odbor, v katerem je po en predstavnik vsake države, ki sodeluje na olimpijadi. Teme nalog so že prej določene, vsaka država pa za olimpijske kandidate in udeležence organizira ustrezne priprave. Poleg tekmovanja je olimpijada namenjena tudi medsebojnim srečanjem in spoznavanjem mladih z vsega sveta. Država gostiteljica tekmovalce vedno popelje na več izletov in jim s tem, vsaj malo, predstavi pokrajino, kulturo in utrip življenja v njej. DMFA Slovenije sodeluje tudi pri pripravi mednarodnega tekmovanja mest, ki ga organizira ruski matematični časopis KVANT. Ta časopis izdaja ruska akademija TYPHHP rOPOAOB PoccnucKa« ana/icxm« iiayK >Kypna.i «Kb»ht* Bojan Gornik. ywnrn II x.twxx 2 Cisiinu/tjJ Novo Mcvto narpa^;iacTcn ftlllUIOMOM notleaiiTcMH TVpHllpa m\ 1992-93 VMc6nwit ro;i I ntWWPUfc IJOMWIC.1». 14 4 (UL'-'IJ) I>I HcMi{M.*Min\ Gornik prejema bronasto kolajno na 24. fizikalni olimpijadi z rok Nobelovih nagrajencev Še posebno velik uspeh pa je dosegel Bojan Gornik, ki se je leti 1993 na državnem tekmovanju uvrstil na prvo mesto in s tem tudi v ekipo za mednarodno fizikalno olimpiado. Na Olimpiadi, kije potekala julija 1993 v Williamsbirgu (Virginia, ZDA), je dosegel odličen rezultat in osvojil bronasto medaljo. Pri pripravah dijakov so občasno sodelovali vsi profesorji fizike, k so redno poučevali na Gimnaziji. STANISLAVA FLORIJANČIČ __KRKINE NAGRADE_ Leta 1995 je bil srebrni jubilej Krkinih nagrad, 25 let vzpodbujanja mladih v raziskovalno dejavnost. Krkino nagrado je prejelo 364 dijakov Gimnazije za 172 raziskovalnih nalog. V začetnih letih je bilo manjše število nagrajencev, nato pa je želelo sodelovati vse več srednješolcev, zato so raziskovalno nalogo delali v skupini in le enkrat v času šolanja na srednji soli. Ustanovitelja Sklada Krkinih nagrad sta mr. ph. Boris Andrijanič in prof. dr. Miha Japelj, ki ga še danes vodi kot predsednik. Mnogi, ki si) za svojo prvo raziskovalno nalogo prejeli Krkino nagrado, so danes priznani strokovnjaki. Pri njihovem delu so jim pomagali mentorj iz Krke, tovarne zdravil, Zavoda za socialno medicino in higieno, študijske knjižnice, s šol in še drugih institucij. Najboljše naloge smo z dovoljenjem mentorja in predsednika Sklada predstavili na Gibanju Znanost mladini. Tu smo spoznali "kvaliteto" naših nalog in šolskega znanja, saj so morali dijaki pokazati svoje znanje pred univerzitetnimi profesorji. Zelo smo bili veseli, da smo s strokovnjaki razvili tako sodelovanje, da so naši dijaki dosegali najvišja priznanja in sloves Krkinh nagrad prenesli ne le po Sloveniji, ampak tudi na mednarodna srečanja. Vse te naloge smo označili pri tekmovalnih dosežkih dijakov v okviru Gibanja Znanost mladini, vse raziskovalne naloge, dijake in njihove mentorje pa popisali v posebno prilogo razstavi, ki je bila marca 1996 v Gimnaziji Novo mesto. STANISLAVA FLORUANCIC, ANA ZAFRED PRIKODOSLOVNI KROŽEK "Eden najstarejših krožkov našega zavoda je bil oziroma je še prirodoslovni krožek; skozi vse konferenčne zapisnike je možno zasledovati njegovo tiho, a zato nič manj pomembno delo, kije mnogokrat bistveno vplivalo na razvoj miselnosti naših dijakov". (Zbornik, 225 let novomeške gimnazije). Ustanovil gaje prof. Viktor Fabian, ki gaje uspešno vodil nad 30 let. S terenskim delom so mladi poglabljali znanje iz botanike, zoologije in geologije. V šoli so pripravljali herbarij, mikroskopirali, se seznanjali z laboratorijsko tehniko, gojili lončnice in imeli različna predavanja. V šol. 1.1972/73 je njegovo delo nadaljevala prof. Ana Zafred, kateri se je pridružila v šol. letu 1978/79 prof. Elvira Zorko do upokojitve. Skupaj z biološkim krožkom je za urejanje okolice gimnazije skrbel hortikulturni krožek pod vodstvom dipl.ing. Branka Vrbinca. Prirejali so razstave cvetja, gob, se seznanjali z ekološkimi problemi in imeli različna predavanja in ekskurzije. V letu 1973 je bil ustanovljen še kemijski krožek pod mentorstvom prof. Stanke Florijančič. Dijaki so poglabljali znanje kemije, laboratorijske tehnike in pripravljali raziskovalne naloge za nagrade sklada Krkinih nagrad in za tekmovanje Gibanja Znanost mladini. Člani biološkega in kemijskega krožka so sodelovali v republiških raziskovalnih akcijah: Okolje v Sloveniji. Raziskovanje celinskih voda, Raziskovanje onesnaženosti zraka in tal. O svojem delu smo vsako leto poročali Prirodoslovnemu društvu in bili večkrat nagrajeni. Pri našem delu so nam pomagali strokovnjaki Zavoda za socialno medicino in higieno, Krke tovarne zdravil, Splošne bolnicc Novo mesto, Oddelka za patologijo. Veterinarskega zavoda in IM V. Po letu 1978 so v prirodoslovnem krožku delovali le učenci I. in 2. letnikov po programu, ki so ga vsako leto sami sestavili (mikroskopiranje, urejanje zbirke, herbarij, razstave gob, zdravilnih zelišč). Mladi kemiki so urejali laboratorij, pripravljali različne eksperimente in se pripravljali na tekmovanja. Dijaki višjih razredov so delovali v Klubu mladih raziskovalcev. Z usmerjenim izobraževanjem so s programom predpisali naravoslovne dejavnosti, pri katerih so pomagali tudi člani krožka in KMR. program je obsegal interdisciplinarne teme: okolje, voda, gozd, tla. zrak, prehrana, zdravje (terensko in laboratorijsko delo, predavanja in ekskurzije). Pri ponovni spremembi programa so uvedli obvezne izbirne vsebine. Na naši gimnaziji smo pripravili namesto naravoslovnega krožka izbirne vsebine i/ akvaristike pod vodstvom prof. Tatjane Durmič, biološkega laboratorijskega dela pod vodstvom prof. Barbare Bajc-Šcrovič, kemijskega laboratorijskega dela pod vodstvom prof. Stanke Florijančič in kemija za zabavo pod mentorstvom prof. Marinke Kovač. GIBANJE ZNANOST MLADINI V letu 1965 je na pobudo mednarodnega komiteja in Ljudske tehnike pričelo z delom Gibanje Znanost mladini. Glavna njegova naloga jc bila odkrivanje in razvijanje mladih nadarjenih ustvarjalnih raziskovalcev. Prva leta so sodelovali le učitelji naravoslovnih predmetov. Zev letu 1967 so fziki prejeli drugo nagrado za raziskovalno nalogo na republiškem tekmovanju. Število raziskovalnih nalog je v različnih letih nihalo. Večjih je bilo, čc jc bila raziskovalna naloga kot četrti predmet na maturi. Ker jc število nalog veliko, vseli podatkov tudi nimamo, bom ob koncu tega članka navedla lc tiste naloge, ki so prejele posebna priznanja na republiškem tekmovanju ali so sc uvrstile na zvezno in na mednarodno srečanje. V okviru Zveze organizacij za tehnično kulturo so pričeli delovati Klubi mladih raziskovalcev. Na naši šoli smo ga ustanovili leta 1978. Namen kluba je vzpodbujanje mladih za raziskovalno delo, povezovanje z raziskovalci iz industrije in na inštitutih, sodelovanje na raziskovalnih taborih, priprave na tekmovanja (šolska, državna, olimpiade). Delovanje sekcij je bilo odvisno od članov. Na začetku so bili najbolj aktivni arheologi, biologi, kemiki, geografi in zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji. Organizirali so raziskovalni tabor Podbočje 1980, nato Crmošnjicc 1981, Žužemberk 1982, analizirali smo reko Krko in sc vključili v akcijo Sava 1982, 1983. Sodelovali smo s klubi v Kopru, Kranju, Celju, Ljubljani in v Postojni. Pri delu so mladim pomagali številni mentorji iz Krke, tovarne zdravil, IM V, Zavoda za socialno medicino in higieno ZO FK in ORS Novo mesto. V zadnjih letih je večji poudarek na tekmovanjih, zalo so tudi rezultati nadpovprečni. Vsa lcla delovanja so člani kluba skrbeli za boljšo opremo v laboratorijih na šoli in vlagali sponzorska sredstva v posodobitev pouka na šoli ter boljše pogoje za eksperimentalno delo. Leta 1982 smo v Novem mestu organizirali zvezna srečanja Gibanja znanost mladini. Naslednje leto pa smo prejeli zvezno priznanje Narodne tehnike Jugoslavije za razvijanje izvenšolskih raziskovalnih aktivnosti mladih. Posebne pohvale smo prejeli tudi od ZOTK, Zavoda za šolstvo, dijaki in mentorji. Na naslednjih straneh objavljamo naslove nalog in imena dijakov, ki so sc na državnih tekmovanjih Gibanje znanost mladini uvrstili med najboljše tri v državi. Pohvale in priznanja po posameznih področjih navajamo le številčno. DOSEŽKI DIJAKOV NA DRŽAVNEM GIBANJU ZNANOST MLADINI (1. do 3. nagrada, posebna pohvala, Prcglova plaketa) Naloge, ki so bile nagrajene tudi v okviru sklada Krkinih nagrad so označene z BIOLOGIJA, 18 nalog, 9 dijakov, 1978 Danica Zupančič, 3. nagrada Zdravilne rastline na Dolenjskem* mentorici: S. Florijančič, prof., A. Zafred, prof. (Zvezno srečanje v Nikšiču) 1980 Lojzka Kuntarič, Liljana Kukman, Slavka Žura Vpliv aerosolov na število bakterij v zraku učilnic* Mentor: dr. Peter Ziberna (Zvezno srečanje v Skopju) 1983 Anamarija Morcla, Polona Jaki, Irena Zafred, 1. nagrada Priprava očesne roženice za presaditev Mentorica: Marjeta Kincl, prof. (Zvezno srečanje v Kumrovcu) 1985 Andreja Judež, Sara Obcržnik, Urška Papež, 1. nagrada Odnos ljudi do zdravljenja z zdravilnimi zelišči* Mentorici: Meta Papež. dipl. farm., dr. Vida Novakovič (Zvezna tekmovanje v Sarajevu) 1991 Maja Kincl, Petra Klcpcc, Iztok Kovačič, 1. nagrada Študij protivnetnega delovanja nekaterih Ca-antagonistov* Mentorja mag. S. Zalar, mag. P. Zupančič EKOLOGIJA (posebna skupina lc v letu 1993,1994), 3 naloge, 4 dijaki 1994 Mateja Bcrlan, 1. nagrada Mestni golobi - ponos ali nadloga mesta Mentorja: B. Bajc-Serovič, prof., T Savelj, dipl. biol. GEOGRAFIJA, 9 nalog, 19 dijakov 1985 Andreja Brunskole, Franci Jaklič Problemi odlagališč odpadkov v občini Mentor: L. Čertalič, prof. (Zvezni) srečanje) ZGODOVINA, 5 nalog, 8 dijakov ETNOLOGIJA, 3 naloge, 4 dijaki UMETNOSTNA ZGODOVINA, 3 naloge 1980 Barbara Jaki, 2. nagrada Božidar Jakac - ekspresionistična risba Mentor: Tea Mam, prof. KEMIJA, 39 nalog, 71 dijakov 1969 Marjan Jenko, 1. nagrada Izolacija kolhicina Mentor: V Fabian, prof. 1970 Marjan Jenko, 1. nagrada Veratrum album, izolacija alkaloidov (Zvezno tekmovanje v Zagrebu) Tekmovanja iz znanja kemije in raziskovalna naloga 1975 Zvonko Babic, Lidija Povše, 3. nagrada Izolacija kolhicina iz jesenskega podleska 1 Mentor: dr. M. Pokorny, S. Florijančič, prof. 1978 Evridika Morosini, 3. nagrada Uporaba sekundarne surovine mctilbromida* Mentor: mag. P. Zupet, doc. dr. M. Japelj 1980 Janez Plaveč, Ivan Radež, Vida Plut, 3. mesto Dezinfekcijska sredstva, sinteza nekaterih kvarternih amonijevih spojin Mentor: B. Poravne, dipl.ing. (Janez Plaveč - srečanje raziskovalcev v Londonu) 1982 Barbara Bule, Be rt a Kotar, 3. mesto Ekstrakcija in analiza pegastega badlja* Mentor: P. Lenardič, dipl. ing. (Barbara Bule - srečanje raziskovalcev v Londonu) 1983 Barbara Bule, 2. nagrada Sinteza natrijeve soli 5 - (p-klorobenzoil) - 1.4 - dimetilpiro- 2 - ocetnc kisline kol predstavnika nesteroidnih analgetikov' Mentor: M. Globokar, dipl. ing. (Zvezno srečanje v Kumrovcu) 1984 Tanja Aš, Mateja Hočevar, Franci Merzel Proučevanje pogojev hidrolizc ekstrakta lobodike* Mentor: P. Lenardič, dipl. ing. (Tanja Aš - srečanje raziskovalcev v Londonu) 1985 Tomaž Kompan, Franci Merzel Izolacija valepotriatov Mentorja: P. Lenardič, dipl. ing., M. Kompan, dipl. ing. Priznanji za znanje in raziskovalno nalogo (Kompan, Merzel - srečanje raziskovalcev v Londonu) 1991 Uroš Kovačič, Tadej Recelj, 2. nagrada Testiranje čistilne naprave v Šmarjeških Toplicah in preveritev možnosti priključitve dodatne obremenitve z laboratorijskimi poskusi čiščenja Mentorja: S. Kermc, ing., S. Zupančič, dipl. ing. 1993 Gašper Fortuna, Tomaž Urbič, 2. nagrada Določanje strupenosti površinsko aktivnih snovi Mentorja: L. Hribernik, dipl. ing., S. Florijančič, prof. 1994 Renata Jakše, srebrna plaketa, Tanja Sitar, priznanje Postopek čiščenja in izolacije antibiotika salinomicina in nekaterih njegovih derivatov Mentorja: D. Krašovec, dipl. ing., S. Florijančič, prof. Tomaž Maras, bronasta plaketa Določanje ustrezne gostote izolacijskega materiala Novoterm PIP Mentorja: M. Cajner, dipl. ing.. M. Kovač, prof. 1995 Gregor Kosec, zlata plaketa, Peter I ludoklin, bronasta plaketa Nova sintezna pot enrofloksacina in njeno vrednotenje s IIPLC metodo Mentorji: M. Barbo, dipl. ing., M. Globokar, dipl. ing., Z. Tomšič, dipl. ing. Matija Fortuna, srebrna plaketa, Sabina Jakše, srebrna plaketa, Marko Graberski, srebrna plaketa Smotrnost odvoza izcednih vod deponije Leskovec na biološko čistilno napravo Mentor: S. Jurečič, dipl. ing. Anka Lisac, Petra Matekovič, bronasti plaketi Sredstva za varstvo rastlin v povezavi z ekologijo Mentor: M. Kovač, prof. Gorazd Sitar, bronasta plaketa Iniciatorji Mentorja: man. J. Korbar, S. Florijančič, prof. SOCIOLOGIJA, 29 dijakov, 15 nalog 1991 Irena Vidmar, Borut Omcrzcl Vzgojni modeli v družini pred vojno in po njej glede na socialno diferenciacijo Mentor: II. Zalokar, prof. 1993 Andrej Černe, Tanja Korošec, Simona Mausar Nasilje v družini Mentor: H. Zalokar, prof. 1995 Tamara Repnik Povratništvo Mentor: H. Zalokar, prof. Maja Bricelj Ženski liki v literaturi Mentorici: H. Zalokar, prof., A. Vene, prof. PSIHOLOGIJA, 15 dijakov, 9 nalog (priznanja) SLOVENSKI JEZIK, 7 dijakov, 5 nalog (priznanja) ANGLEŠKI JEZIK 1993 Nina Novinec, Ivan Novak English proverbs and their equivalents Mentor: D. Bresčak, prof. EKONOMIJA, 2 dijaka. 1 naloga (priznanja) TEKMOVANJA IZ ZNANJA KEMIJE Vsako leto smo izvedli šolsko tekmovanje in najuspešnejši so se udeležili republiškega. 1979 Jaroslav Tihi, 3. mesto Evridika Morosini, 3. mesto 1981 Borut Cerkovnik, 2.-3. mesto 1990 Tomaž Urbič, 3. mesto 1991 Tomaž Urbič, 1.-2. mesto 1992 Renata JakŠe, 2. mesto Tomaž Urbič, 1. mesto Tomaž Urbič, I. mesto v izboru za MKO. bronasta medalja na MKO v Pittsburgu 1993 Vesna KroŠelj, 1. mesto Denis Kostrevc, 3. mesto Tomaž Maras, I. mesto Renata JakSe, 1. mesto Tomaž Urbič, 1. mesto Tomaž Urbič, I. mesto na izboru za MKO, srebrna medalja na MKO v Italiji 1994 Matija Fortuna, I. mesto Vesna Krošelj, 2. mesto Tomaž Maras, 2. mesto Renata Jakše, 1. mesto Renata Jakše, 1. mesto, in Tomaž Maras, 4. mesto za MKO, udeležba na olimpiadi na Norveškem 1995 Janez Ilaš, 3. mesto in srebrna plaketa Boštjan Jerman, 3. mesto in srebrna plaketa Gregor Kosec, 2. mesto in srebrna plaketa Vesna Krošelj, 3. mesto in bronasta plaketa Tomaž Maras, 2. mesto Vesna Krošelj in Tomaž Maras sta se udeležila MKO na Kitajskem HELENA JERIČEK DELO KLUBA OZN (v 70. in 80. letih) Klubi OZN so nastali v okviru mednarodne OZN. ki je bila ustanovljena 26. 6. 1945 na konferenci v San Franciscu. Jugoslavija, v okviru katere je bila takrat Slovenija, je bila ena izmed 51 držav ustanoviteljic, ki so si za glavni cilj zadale ohranitev svetovnega miru in prizadevanje za splošni napredek. Ta danes zelo dejavna in široko zastavljena organizacija ima poleg glavnih organov še številne specializirane organizacije in telesa, kot so UNESCO, UNICEF, FAO in druge. Glavni sedež je v New Yorku. V želji, da vsa dejavnost nc bi ostala skoncentrirana v večjih svetovnih mestih, so že 1. 1957 začeli v Sloveniji in drugod ustanavljati občinske klube OZN in klube OZN po srednjih in osnovnih šolah. Njihov glavni namen je bil seznanjati mlade z delom in prizadevanji OZN in jih vključevati v svoje dejavnosti. Tem prizadevanjem seje pridružil tudi klub OZN na novomeški gimnaziji, ki je po krajših prekinitvah zaživel 26. oktobra 1972, ko je mentorstvo prevzela prof. Lada Čcrtalič. Vodila ga jc 20 let. To je bil takrat edini klub v novomeški občini, zato so bili njegovi člani tudi člani predsedstva Republiške konference klubov OZN za Dolenjsko. Na ustanovnem sestanku je predaval diplomat in publicist Bogdan Osolnik o težavah koroških Slovencev v Avstriji in o vlogi OZN pri zagotavljanju manjšinskih pravic. Glavna oblika dela so bila predavanja znanih osebnosti. Učence so vabljeni gostje seznanjali s sodobnimi problemi, s katerimi se je takrat ukvarjala OZN. Pomembnejši gostje so bili: takratna znana novinarja RTV Uroš Lipušček in Tone Hočevar, ki sta predavala o aktualnih dogodkih v svetu - o vojni na Bližnjem vzhodu, o nemirih v Latinski Ameriki in o državnem udaru v Grčiji (slika), član RK K OZN Igor Kerstein, palestinski študenti, indijski študent, šef političnega predstavništva fronte POLISARIO v Jugoslaviji - Fadel Ali - in novinar Zvone Šeruga. Dr. Stane Južničje predaval o Poljski, Boštjan Kovačič pa o aktualnih dogajanjih v svetu. Zakonca Trelc sta predstavila življenje v Alžiriji in svoje predavanje popestrila z eksponati materialne kulture tamkajšnjega prebivalstva. Ob 30-letnici OZN in mednarodnem letu žensk je govorila Mara Rupena-Osolnik. Člane krožka je obiskala tudi pisateljica s Koroške -Anita Hudi. Ob njenem obiskuje potekal tudi bogat kulturni program - satirični kabaret pod naslovom Šel jc popotnik skozi koroški vek. (Slika 1, 2) Dijaki so vsako leto pripravili veliko referatov, ki so se dotikali različnih tem, predvsem pa sodobnih problemov: rasizma, manjšin, mednarodnih odnosov, oboroževalne tekme v svetu, Novinarja RTV Ljubljana Uroš Lipušček in Tone Hočevar ob dnevu OZN v gimnazijski telovadnici 24. oktobru 1973 konferenco neuvrščenih držav itd. Ti referati so bili ponavadi uvod v razprave in okrogle mize. Dijaki so živahno razpravljali, kajti teme so bile tesno povezane z aktualnim političnim dogajanjem doma in v svetu pa tudi s šolskim učnim načrtom. Predavanja so spremljale stalne razstave in članki ter fotografije na oglasni deski, kar je dajalo delu kluba poseben pečat in pomen. Z radijskimi urami in proslavami so člani kluba opozarjali na različne obletnice in pomembne dogodke (dan Zemlje, dan človekovih pravic, svetovni dan pošte, dan OZN, dan boja proti rasni diskriminaciji itd.). Posebej so zaznamovali jubilejno leto OZN, 10-obletnico delovanja kluba na šoli in 25-letnico klubov OZN v Sloveniji. Klub OZN se je vključeval tudi v številne dobrodelne akcije, npr. zbiranje denarja za Kulturni dom Slovencev v Celovcu in za pomoč Indokini. Ob novem letu so se pridružili prodaji voščilnic UNICEF-a in značk OZN (v šolskem I. 1978/79 je bilo prodanih npr. kar 500 voščilnic). Vse to so bili majhni kamenčki, ki so gradili bolj human svet. Člani kluba so navezali stike z ostalimi klubi na Dolenjskem in klubi v drugih regijah pa tudi s slovensko mladino v zamejstvu ter na ta način omogočali tesnejše medsebojno sodelovanje in pomoč. Pomemben prispevek k ozaveščanju dijakov so bili razpisi literarnih natečajev: Lakota v svetu, Žena, mati, delavka, Mednarodno leto ostarelih, Moj klub OZN idr. Člani so sc udeležili tudi natečaja Republiške konference klubov OZN Slovenije in na njem je dijakinja Simona Furlan dobila za svoj literarni prispevek z naslovom Svet dveh bregov drugo nagrado. Satimični kabaret koroških Slovencev "Šel je popotnik skozi koroški vek ", gimnazijska telovadnica decembra 1974 Anita Hudi (prva z leve) - pisateljica iz Globasnice (avstrijska Koroška) ob dnevu OZN v gimnazijski telovadnici decembra 1974 Zelo uspešni so bili člani kluba na kviz tekmovanjih klubov OZN, tako na občinskem, regionalnem in republiškem nivoju. Uspehi dijakov (od 1. do 4. mesta) dokazujejo njihovo dobro poznavanje problematike OZN in perečih problemov v svetu ter veliko delavnost vodij kluba: Mirjane Črtalič, Majde Hefferle, Mete Fabjan, Milene Furlan, Vlaste Jurečič, Mojce Uhernik, Slavi Kocjančič, Alenke Cizelj, Tomaža Blatnika, Helene Jeriček. O uspešnem delu kluba priča tudi priznanje Zveze socialistične mladine Slovenije 1. 1976 ter priznanje Republiške konference klubov OZN mentorici prof. Ladi Certalič za uspešno delo v organizaciji kluba OZN na gimnaziji I. 1975 in 1981 ter priznanje dijakinji Tanji Čibej I. 1981 v organizaciji kluba OZN v občini Novo mesto. Ob koncu šolskega leta pa so bili v okviru razredne skupnosti vsako leto nagrajeni ali pohvaljeni najbolj delavni člani kluba. Člani kluba so se nenehno izobraževali in se udeleževali seminarjev po vsej Sloveniji. L. 1980 pa seje klubu ponudila posebna priložnost - dijakinji Simona Furlan in Tatjana Čibej ter mentorica prof. Lada Certalič so se udeležile študijskega potovanja v Ženevo. Ogledale so si sedež OZN in njenih organov ter prisostvovale nekaterim predavanjem. Udeležile so se tudi srečanja z našima tedanjima predstavnikoma v OZN Janezom Stanovnikom in Markom Vrhuncem. To je bila zaslužena nagrada za dolgoletno prizadevanje in spodbuda za nadaljnje delovanje in prizadevanje kluba v organizaciji OZN. ARS LONGA, VITA BREVIS POT DO UMETNOSTI JE DOLGA, ŽIVI J EN JE PA KRATKO KULTURNO ŽIVLJENJE NA GIMNAZIJI Ko smo sc ob našem jubileju odločili, da predstavimo tudi kulturno dogajanje na šoli, sc seveda nismo zavedali, kako težka naloga je pred nami. Ob prebiranju letnih poročil gimnazije lahko spoznamo, kako bogat je bil kulturni utrip šole. Velikokrat pa smo bili površni pri dokumentiranju, zato seje marsikaj izgubilo, mnoga imena in dogodki pa pozabili, kar je seveda neprecenljiva škoda. Kljub zavesti, da so ti zapisi lahko pomanjkljivi in da je mnogo tega, česar nismo uspeli dokumentirati, smo sc odločili, da poskušamo zajeti vsaj del kulturnega utripa, ki je dajal šoli poseben, samo gimnaziji svojevrsten pečat, in jo poleg vzgoj-no-izobraževalne uvrščal tudi med pomembne kulturne ustanove. Kmalu po 2. vojni, všol. letu 1947/48,seje na šoli v okviru mladinske organizacije osnoval MKUD Oton Župančič, ki jc združeval raznovrstne krožke oz. sekcije, med najbolj dejavnimi sta vsekakor bili dramska in literarna. V okviru teh so dijaki pripravljali šolske proslave, naštudirali preccj iger in nastopali na šoli, na odru v Novem mestu in Trebnjem. Gimnazijske predstave so bile odmevne v širšem prostoru, lahko rečemo, daje bila v povojnih letih gimnazija središče kulturnega dogajanja v mestu. Literarni krožek jc v šolskem letu 1952/53 izdajal Brstje, v šol. letu 1953/54 pa je začel izdajati šolsko glasilo Stezice, ki izhajajo odtlej dalje nepretrgoma šc danes. V šestdesetih letih so krožki tvorno sodelovali pri oblikovanju proslav ob državnem prazniku in 1. maju, dijake so večinoma vodili gimnazijski profesorji, gonilna sila pa je bilo dijaško hotenje, želja po sc drugačnem izrazu. To jc bila tudi priložnost za odkrivanje mnogih skritih talentov, kar je zaznamovalo in drugače začrtalo marsikatero življenjsko pot, saj jc iz naše šole izšla vrsta kasnejših kulturnikov (literatov, novinarjev, likovnikov, glasbenikov, fotografov, gledaliških in filmskih delavcev) in znanstvenikov, ki so kazali svoja ustvarjalna nagnjenja že v gimnazijskih letih. Višek vsakoletnega kulturnega dogajanja na šoli jc bila prav gotovo podelitev gimnazijskih Prešernovih nagrad. Šolska skupnost je v sodelovanju z MKUD-om vsako leto razpisala natečaj za Prešernovo nagrado s področja literature, glasbe, likovne umetnosti in fotografije. To jc bila priložnost za odkrivanje pa tudi vrednotenje umetniških talentov med dijaki in delo žirije, ki sojo sestavljali gimnazijski profesorji v sodelovanju z dijaki, ni bilo lahko. Podelitve nagrad so bile slovesne, rezultati pa objavljeni na šolskem radiu, imena in boljši prispevki pa v Izvcstjih in Stezicah ter na šolskih razstavah. Gimnazijci fotografi pa so sc prek Foto kino kluba, kije deloval v okviru ZOTK-a, uveljavljali na državnih umetniških razstavah srednjih šol, uspehe pa so želi tudi na mednarodnih fotografskih razstavah. MKUD Oton Zupančič, kije pod vodstvom prof. Jožeta Severja ponovno oživel v šolskem letu 1977/78, je povezal dramsko, literarno, recitatorsko, hortikulturno, filmsko, likovno in novinarsko sekcijo, krožek OZN, uredništvo Stezic in šolskega radia - dejavnosti torej, ki so na šoli imele že bogato tradicijo. Nanj so bile prenesene praktično vse naloge s kulturnega področja, kot npr. razpis natečaja ob 8. februarju, izvedba kulturnih dnevov, sodelovanje pri skupnih proslavah novomeških srednjih šol, organizacija okroglih miz in podobno. Leta 1981 je vodstvo MKUD-a prevzela pokojna prof. Tea Marn, ki je tudi v času usmerjenega izobraževanja ohranjala visok nivo vseh kulturnih prireditev. Vodila je pevski zbor, organizirala obvezne kulturne dneve in povezovala kulturne dejavnosti na šoli. Mnogim dijakom so prav gotovo v spominu koncertni abonmaji, ki jih je organizirala najprej v filharmoniji v Ljubljani, kasneje pa v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu. Da so to bili koncerti vrhunskih izvajalcev, seveda ni potrebno posebej poudarjati. To tradicijo je po njeni tragični smrti nadaljevala prof. Diana Dronjak vse do vojne na Hrvaškem. V času usmerjenega izobraževanja kulturne dejavnosti postanejo del obveznega predmetnika. V okviru organiziranih kulturnih dnevov so si dijaki ogledali gledališke predstave v ljubljanskih teatrih, filmske predstave, operne predstave, koncerte in predavanja v Cankarjevem domu, razstave in kulturne spomenike. Mentorji dejavnosti so v tem času vložili vse svoje znanje in trud, da usmerjeno izobraževanje ne bi prekinilo bogate kulturne tradicije novomeške gimnazije, ki to 10 let ni bila več. V šol. letu 1988/89 je Izobraževalna skupnost Slovenije, tedanji financer šole, ukinila sredstva za interesne dejavnosti, vendar se kljub temu na šoli niso opustile. Po ukinitvi ZSMS preide organizacija in izvedba kulturnih dejavnosti na D1AS (dijaško skupnost), kije veliko ustvarjalne energije in talenta pokazala ob praznovanju 245-letnice sole, ko so maja leta 1991 cel leden na šoli in vseh ostalih novomeških kulturnih ustanovah potekale gimnazijske prireditve ob jubileju šole. S ponovnim uvajanjem gimnazijskega programa v šol. 1. 1990/91 so postale del predmetnika obvezne izbirne vsebine, ki vsebujejo tudi bogato ponudbo s kulturnega področja, ni pa več organiziranega kulturnega življenja za vse dijake hkrati, kulturne dejavnosti, ki so del obveznega predmetnika, pa so organizirane po letnikih. Koliko jc ta način dober, bo seveda pokazal čas, ugotavljamo pa, da sc družbene spremembe odražajo tudi v miselnosti in odnosu do tovrstnega dogajanja na šoli, vendar jc za komentar o tem verjetno še prezgodaj. Nove generacije bodo imele svoj izraz sebi in času primeren. Živa umetniška ustvarjalnost med gimnazijci pa ostaja vsem spremembam in reformam navkljub - zdaj v taki, drugič v drugačni obliki. Naj še enkrat poudarimo, da so popisi dejavnosti le poskus, da bi prikazali in dokumentirali vsaj del tega bogatega kulturnega utripa. To področje bi kazalo celovito raziskati morda v kaki seminarski ali diplomski nalogi ali objaviti v podobni knjižni publikaciji. Zavedamo se, da smo verjetno izpustili marsikatero ime, datum ali pa dejavnost, ki v nam dostopnih virih ni vpisana, zato se prizadetim vnaprej opravičujemo in pozivamo, da nam na šolo posredujejo morebitne bolj točne podatke, kot jih navajamo v naslednjih člankih. Uredništvo EVA SIMIČ NEKAJ PRISPEVKOV K ORISU KULTURNEGA ŽIVLJENJA NA GIMNAZIJI OD LETA 1945 DO 1990 O kulturnem dogajanju na novomeški gimnazji od leta 1945 do 1972 (ko so začela izhajati šolska letna poročila) ni več dosti pisnih virov. Gimnazijski arhivi iz tega obdobja so izgubljeni in tudi v zborniku, ki je izšel ob 225-letnici gimnazije, niso bile kulturne dejavnosti posebej predstavljene, ampak le tu in tam mimogrede omenjene. Naslednji prispevki iz tega obdobja so bili zbrani na podlagi posameznih poročil v Mladini in v Dolenjskem listu, nekateri pa iz pričevanj bivših učiteljev in dijakov, ki so sodelovali pri teh dejavnostih. Predvsem velja to za obdobje od leta 1945 do 1948, ko so bili gimnazijci eden med glavnimi nosilci kulturnega dogajanja v Novem mestu, vendar ni o tem veliko znanega. Zato naslednji prispevki predstavljajo le bledo in nepopolno sliko kulturnega življenja na novomeški gimnaziji v tem času. Vsi znani podatki dokazujejo, daje bilo kulturno življenje na gimnaziji po drugi svetovni vojni zelo pestro in živahno. Upokojena novinarka Ria Bačcr (roj. Wachtcr) se spominja, da seje že pozimi v šolskem letu 1945/46 na gimnaziji oblikovala gledališka skupina, ki jc bodisi samostojno bodisi v sodelovanju s starejšimi igralci in v režiji sodnika Toneta Beleta pripravila v dveh zimskih sezonah več predstav, s katerimi so nastopili pred novomeškim občinstvom pa tudi v okoliških krajih (v Mirni Peči, Mokronogu, Dol. Toplicah, Trebnjem, Žužemberku, Vavti vasi, Črnomlju in drugje). Pripravljali so tudi razne skeče in recitacije za gimnazijske in mestne proslave. Vaje so imeli v pritličju stare davkarije. V prej omenjenem zborniku najdemo podatek, da so dijaki gimnazije v šolskem letu 1946/47 uprizorili igro Jožeta Kranjca "Direktor Čampa" in "Na ledeni plošči" ter priredili proslavo ob 30-letnici Cankarjeve smrti, sodelovali pa naj bi tudi v Molierovcm "Skopuhu" in v igri Gorbatova "Mladost očetov". Prof. Marjan Dobovšek pa se spominja, da so igro "Mladost očetov" ob njegovi pomoči, sicer pa precej samostojno, naštudirali gimnazijci - tečajniki, to je dijaki, ki so bili med vojno pri partizanih in so želeli končati gimnazijo. S tečajnim razredom je naštudiral tudi Finžgarjevo "Verigo", v kateri je igral glavno vlogo pesnik Lojze Krakar. V tem času so gimnazijci sodelovali pri mnogih gledaliških predstavah v Novem mestu. Ria Bačcr se spominja, daje med drugim sodelovala v naslednjih gledaliških delih: Na ledeni plošči, Mladost na stopnicah, Tri sestre, Snubač, Matiček se ženi, Kralj na Bctajnovi in Jurčekgre na Triglav. Poleg nje so bili najbolj dejavni kot igralci ali pomočniki naslednji dijaki: Terezija Hajder (Babi), Zdenka Žbogar, Cirila Dular, Boris Mugic, Miloš Turk, Zdenko Petrič, Ema Nahtigal, Janko Recelj, Ivo Obrez, Bogo Grmovšek, Sonja Marinčck, Irena Podbcvšek, Ivan Stopar in še kdo. Nosilke glavnih ženskih vlog so bile navadno Babi Hajder, Zdenka Žbogar in Ria Wachter, Jože Zorko pa je lepo in veliko recitiral. V tem času je deloval tudi baletni krožek pod vodstvom prof. Marjancc Jeločnik in popestril marsikatero kulturno prireditev. V njem so sodelovale: Cirila Dular, Irena Podbevšek, Sonja Marinčck, Tita Ropaš, Jana Pečar, Babi Hajder, Ria Wachter in še katera. Udeležili so se tudi republiškega tekmovanja v ljubljanski Operi in zasedli eno od prvih mest. V mladinskem tedniku "Mladina" z dne 15. 3. 1946 lahko preberemo, kako novomeška mladina obljublja, da bo v tem letu izvedla 16 kulturnih prireditev, "Gledališče mladih" (v katerem so sodelovali predvsem gimnazijci) pa bo naštudiralo kar štiri dramska dela: Peruzzijevo "Reportažo", Delakovo dramatizacijo "Hlapca Jerneja", Ingoličeve "Mlade aktiviste" in Potrčevega "Izdajalca". Razen "Mladih aktivistov" ni znano, koliko so ta svoj načrt uresničili. Prav gotovo pa so tega leta uprizorili Svetlič-Zamljcnovo mladinsko igro s petjem in plesom "Jurčck gre na Triglav". Režiral je prof. Tone Trdan, plese pa je naštudiral prof Marjan Dobovšek. V arhivu KUD Dušan Jereb pri Zvezi kulturnih organizacij v Novem mestu je še ohranjen plakat te igre z dne 7. 2.1946, ki sicer navaja osebe, nastopajoče v igri, ne pa tudi imen igralcev. Vendar se nekateri še spominjajo gimnazijcev, ki so sodelovali v tej predstavi, npr. Cirila Dular, Marjeta Turk, Boris Mušič, Drago Hadl, Zdenko Petrič, Ivo Obrez, Miloš Turk, Marjan Močivnik, Janko Rccelj. Ria Wachtcr, Irena Podbevšek, Sonja Marinček in drugi. Irena Adamčič, roj. Podbevšek, pa se spominja, daje glavno vlogo igral učiteljiščnik Matija Brczovar. Gostovali so tudi v Kostanjevici, Trebnjem, Šentjerneju in Žužemberku. V istem arhivu je ohranjena tudi zloženka iz leta 1947, s katero gimnazijski aktiv LMS in prosvetni sindikat vabita na Puškinov večer, na katerem naj hi 14. februarja tega leta nastopili z izjemo enega recitatorja sami gimnazijci: Miloš Turk, Jože Zorko, Tatjana Ivanetič, Frančiška Drašler, Vladimir Balžalorskv, Zdenka Žbogar, petošolka Jerala in tretješolka Ferlič. Prav tako je v tem arhivu ohranjen plakat, ki dne 13.2.1947 ob Prešernovem tednu poleg koncerta vabi še na omenjeno Puškinovo proslavo in že prej omenjeno igro "Direktor Campa". Istega leta je bilo v Mladini z dne 22. 11. 1947 objavljeno poročilo "Iz naših šol", v katerem z novomeške gimnazije poročajo, daje kulturno-prosvetno delo na šoli zelo razgibano. Sodelovali so pri uprizoritvi Cankarjeve drame "Za narodov blagor", študirajo tudi igro Maksima Gorkega "Mati" in prirejajo razne proslave. Pomoč pri delu jim nudijo profesorji. Na tem mestu moramo vsekakor omeniti, da sta se v letih po drugi svetovni vojni z gledališko dejavnostjo v Novem mestu resno in zavzeto ukvarjala dva gimnazijska profesorja: Tone Trdan kot režiser in kritik ter Marjan Dobovšek kot režiser in igralec. Prof. Trdan je odšel leta 1954 poučevat na učiteljišče, prof. Dobovšek pa je s krajšimi prekinitvami ostal na gimnaziji do svoje upokojitve. Gledališko delo prof. Trdaiva na učiteljišču in pri KUD Dušan Jereb bo treba posebej ovrednotiti, j.\\ prof. Dobovška pa lahko rečemo, da je le malo učiteljev, ki bi bili tako vsestransko dejavni in iskreno predani delu z mladimi. Poleg rednega pouka (poučeval je zemljepis in zgodovino) je v večernih urah še vadil z dijaki v telovadnici, pripravljal z njimi razne ritmične, plesne in telovadne točke za javne nastope (npr. nepozabni Turški marš), jih navduševal za šah in taborništvo, hodil z njimi na izlete v planine, režiral mnogo iger in tudi sam igral pri KUD Dušan Jereb. Bilje odličen učitelj in vzgojitelj, ki se ga s hvaležnostjo spominja nešteto generacij učencev. V šolskem letu 1947/48 so na gimnaziji ustanovili Mladinsko kulturno-umet-niško društvo Oton Zupančič in uprizorili v Domu ljudske prosvete tridejanko Antona Ingoliča "Mladi aktivisti", ki prikazuje življenje gimnazijske mladine na zasedenem ozemlju. Verjetno v drugem polletju istega šolskega leta pa so gimnazijci uprizorili tudi Linhartovo "Županovo Micko". Režiser ni znan, igrali pa so: Cirila Dular, Ivo Obrez, Andrej Hočevar, Babi Hajder, Boris Mušič in Miha Krhin. Svetlič-Zandje/i: Jitrček gre na Triglav (1946). Drago Hadl v vogi profesorja botanike Svetlič-Zandje/i: Jurček gre na Triglav (1946). Irena Pod be v še k in Ria Wachter kot triglavski vili MLADINSKI ODER C'iifnii>tMiiiMiuii>iiiimaiin>iiii ...........................................miumi'iiim<«niH*iiiiiuildniiiiB i|iiaiiiiiwiiwniiininot;jnIlc«' Duli Triglav Stara žena Miličnik Komandir mladinske čete Komisar Lojzka, oskrbnica planinske koče Vodnik Drvar I. Drvar II. Mladinec I. Mladince II. Mladinka I. Mladinka II. Mladinci, mladinke, pionirji, turisti, triglavske vile. Dejanjo s<* godi v Novem mestu, v dolini Vrat, na Kredarici in v kraljestvu Triglava. Seenerija: Hvala Just nt Kalan Metod. I'm-s^ »i ;; ;ivsKib v»l je naslmViral Dobovšek Marijan. Predstavo bomo ponavljali. MKUD ,Oton Župančič1 gimnazije Novo mesto Kovarstvo in ljubezen 2alo»gra v 8 slikah Režija: prof. Tone Trdan Napisal- Friedrich Schiller Osebe: Prezident pi. Walter, na dvoru nekega nemškega kneza Ferdinand,njegov sin, major Dvorni maršal pl. Kalb Lady Milford. knezova ljubljenka VVurm, domači tajnik prozidentov Miller, mestni godbenik Njegova že na Luiza. njegova hči Zofija, komorna služabnica pri Lady Komorni služabnik pri knezu Sluge, biriči Kotnik Lado Gaisek Stanko Kertelj Danilo Nifergal Eva Krhin Miha Perpar Jože Moro Zlata Vrtačnik Majda Novak Darinka Lenart Franci Godi se i. A. 6. 8. slika pri Miilerju, 2. in 5. slika pri prezldentu pl. Walter-|u, 3. in 7. slika pri Lady Začetek ob 20. uri Konec ob 22-3o. uri Vstopnice v predproda/r v Domu ljudske prosvete _____________ in eno uro pred prlčetkom predstave pri blagajni Ob koncu junija ali v začetku julija 1948 je bila v Novem mestu okrajna mladinska kulturno-umetniška revija, na kateri so sodelovali tudi gimnazijci. Vendar so v Mladini z dne 10. 7. 1948 doživeli hudo kritiko, ki dobro razkriva duha tistega časa. Neznani kritik gimnazijcem in se posebej Babi Hajder, ki je bila tedaj odgovorna za kulturno delo na gimnaziji, zameri, ker so prispevali "samo tri točke, in še to solo točke, ki so bile sicer kvalitetne, a ne masovno zajete". Septembra istega leta pa je bila v Novem mestu tudi mladinska pokrajinska kulturno-umetniška revija, na kateri so predstavili odlomke iz iger, folklorne plese, baletne točke, simbolične vaje in stilizirane plese. Iz tega programa je razvidno, da so se te revije prav gotovo udeležili tudi gimnazijci, saj je v tem času deloval baletni krožek le na gimnaziji. Marsikdo se še spominja, daje baletni krožek v šolskem letu 1948/49 (verjetno v koreografiji prof. Tatjane Mravljak) pripravil posebno lepo točko "Štirje letni časi", v kateri so plesale Ria Wachtcr, Cirila Dular, Irena Podbevšck in Sonja Marinček. Za leto 1949 ni znano, da bi dijaki uprizorili kakšno gledališko delo. V Mladini z dne 2. aprila 1949 pa najdemo članek o svetovnem mladinskem tednu, v katerem je omenjeno, da so ta teden proslavili tudi v Novem mestu z akademijo, na kateri so bile poleg referatov predstavljene tudi pevske, glasbene, rccitacijske in folklorne točke. Brez gimnazijcev tudi tu verjetno ni šlo. Ne smemo pa tudi prezreti dejstva, da seje ves ta čas po vojni tudi v mladinskih delovnih brigadah odvijalo pestro kulturno življenje. Marjan Simič se na primer spominja. da so se v brigadi, kije leta 1946 gradila železniško progo Otovec-Bubnjarci v Beli krajini, gimnazijci lotili celo Cankarjevega "Kralja na Betajnovi". Sicer pa je bilo v brigadah vedno dovolj prireditev z najrazličnejšimi kulturnimi programi, resnimi in zabavnimi. Na srečo imamo od leta 1950 dalje malo več pisnih podatkov o kulturnem delu na gimnaziji. Tega leta je namreč začel izhajati Dolenjski list, v katerem lahko najdemo precej drobcev o življenju na tej šoli, predvsem pa ocene skoraj vseh gledaliških predstav, ki so jih pripravili gimnazijci od tega leta naprej. Tako je Dolenjski list dne 11. maja 1950 priobčil poročilo o življenju in delu mladine na gimnaziji, v katerem "Zlata" (verjetno Moro) poroča, da je kulturno delo na šoli zelo razvito: v razredih prirejajo proslave v počastitev velikih mož in ob državnih praznikih, razredi tekmuje jo, kdo bo bolje pripravil Prešernovo proslavo, dramska sekcija MKUD Oton Zupančič je pripravila Gogoljevcga "Revizorja", lepe uspehe pa je dosegla tudi folklorna skupina pod vodstvom prof. Vlade Jankovič. Pri delovanju prej omenjenega društva pomagajo naslednji profesorji: Marjan Dobovšek, Vlada Jankovič, Marjan Tratar, Bogomir Javornik in Tatjana Mravljak, z dobrimi nasveti pa Rudolf Kranjc in Ivan Andoljšek. Kot je že omenjeno v gornjem poročilu, si) gimnazijci spomladi 1950 uprizorili Gogoljevcga "Revizorja" v režiji prof. Marjana Dobovška. V oceni Scvcrina Šalija v Dolenjskem listu z dne 13. 4. 1950 so omenjeni le štirje igralci: Igor Strbcnc, Cirila Dular, Miran Mihelčič in Miha Krhin, vendar se še marsikdo spominja, da so igrali tudi Andrej Hočevar, Danilo Kertelj, Janez Gačnik, Lojze Zveglič, Stanko Gajšek, Franci Lenart, Jana Pečar, Rotka Pungerčar in drugi. Kritik je posebej pohvalil Cirilo Dular v vlogi glavarjeve žene. V naslednjem šolskem letu 1950/51 pa so se višješolci pod vodstvom prof. Toneta Trdana lotili dokaj zahtevne Schillerjeve drame "Kovarstvo in ljubezen". Igrali so: Majda Vrtačnik, Stanko Gajšek, Lado Kotnik, Lva Nifcrgal, Danilo Kertelj, Miha Krhin, Jože Perpar, Zlata Moro, Darinka Novak in Franci Lenart. Scvcrin Šali je v Dolenjskem listu napisal izčrpno kritiko, v kateri ugotavlja, da je bilo to delo za mlade Mo/iere: Namišljeni bolnik (1953). Stojijo z leve proti desni: Manj a Vukovič, Miha Japelj. Eva Nifergal, Božidar Kos, Marjana Japelj, Franc Mikec, Judita Pascolo, Marjan Moško n, Zdenka Pen ca, Marjan Kuhar, Frančiška Bokavšek, Majda Vovk in neznani učiteljišč/lik igralce kar malce pretežko, pohvali pa Franca Lenarta v vlogi služabnika in Evo Nifergal v vlogi Lady Milford. V tem času najdemo v Dolenjskem listu tudi podatek, da je 25.6.1 951 strokovna komisija Sveta za znanost in kulturo LRS pohvalila in denarno nagradila kolektiv novomeške gimnazije za požrtvovalno in uspešno delo v šolskem letu 1950/51. Kot jc razvidno i/, razpoložljivih virov, dijaki v šolskem letu 1951/52 niso pripravili nobene igre, pač pa so spomladi 1953 uprizorili Molierovega "Namišljenega bolnika". Igro jc režiral prof. Marjan Dobovšek, za sceno in maske pa jc poskrbel profesor risanja Bogdan Borčič. V oceni, ki jo je napisal prof. Tone Trdan v Dolenjskem listu dne 10. 4. 1953. so omenjeni naslednji igralci: Jože Pcrpar, Eva Nifergal, Dita Pascolo, Marjana Japelj, Janez Pirnat, Manja Vukovič, Franc Mikcc, Božo Kos, Miha Japelj, Marjan Kuhar in Marjan Moškon. Sodelovali so še: Zdenka Penca, Majda Vovk, Fani Bokavšek in neznani učiteljiščnik, kije igral kitaro. Čeprav je uprizoritev lepo uspela, so zaradi bližajoče sc mature nastopili le v Novem mestu in v Trebnjem. V naslednjem šolskem letu se je dramatske dejavnosti lotil literarni krožek, ki jc v režiji prof. Marjana Dobovška pripravil dramatizirano Tavčarjevo povest "Cvetje Mo j ere: Namišljeni bolnik (1953). Z leve proti desni: Jože Perpar, Eva Nifergal, Marjana Japelj, Franc Mikcc, Marjan Moškon in Marjan Kuhar KaUijev: Milijon težav (1956). Stojijo z leve proti desni: Mira Saje, Si/no Jankovic, Ivanka Mihelič, Jurij Picek, Mihael Hrovatič, Stanislav Florjančič, Matija Vukovic, Janez Markc/j, Peter Citjnik, Majda Senica, Jože Mikec, Mihaela Filipič, 'Ione Furlan, Silva Cvelhai, Jože SkuJ'ca in Anton Srebrnjak v jeseni", za sceno pa je poskrbel prof. Bogdan Borčič. V Dolenjskem listu dne 6. 5. 1955 so v obsežni kritiki izpod peresa prof. Toneta Trdana kritično omenjeni skoraj vsi igralci: Franc Novak, Anica Debeljak, Vida Gričar, Albin Novak, Anton Markclj, Zmago Kastelic, Andrej Pelko, Anton Srebrnjak. Matilda Sclak, Štefka Kocjan, Majda Senica, Franc Pečelin, Jožef Kukman, Franc Pcterlin, Ivana Mihelič, Amalija Gričar, CvcU\ Pcnca, Nikolaju Bele, Mira S;vjc in Andrej B;\vtdj. Kritik meni, d;\ jc uprizarjanje dramatiziranih literarnih del tvegano dejanje in zato priporoča gimnazijcem, da bi v bodoče naštudirali lažje delo. Zanimivo je, daje v naslednjih dveh šolskih letih profesor risanja Bogdan Borčič, ki je doslej skrbel za sceno, prevzel tudi režijo. V aprilu 1956 so dijaki pod njegovim vodstvom uprizorili igro Katajeva "Milijon težav" dvakrat v Novem mestu in enkrat v Mirni Peči. Prof. Tone Trdan jc v Dolenjskem listu dne 11. 5. 1956 precej kritično ocenil to rusko satiro, do igralcev pa je bil bolj prizanesljiv. V kritiki so omenjeni le: Janez Markelj, Manja Vukovič in Mihaela Filipič, vendar se marsikdo spominja tudi Mihe Hrovatiča, Toneta Furlana, Majde Senica, Antona Srcbrnjaka in drugih. Po mnenju kritika so posebno dobro igrali Janez Markelj, Manja Vukovič in Mihaela Filipič. Naslednje leto je isti režiser zrežiral Ilovvardovo igro "Pokojni Christopher Bean", ki sojo dijaki igrali v marcu in aprilu 1957 trikrat v Novem mestu, nato pa še Howard: Pokojni Christopher Bean (1957). 7. leve proti desni: Gabrijelu Baric, za njo Janez Gabrijele'tč, Breda Zaniljen, Tone Stare, Roman Čelesnik, Nada Bobnar, za njo Si/no Jankovič, Jože Mike c in M an ju Vukovič v Bršljinu in Kostanjevici. Prof. Trdan je v Dolenjskem listu dne 18. 4. 1957 ugodno ocenil tako delo samo kot igralce. Nastopili so: Roman Čelesnik, Manja Vukovič, Breda Zaniljen, Gabrijela Barle, Simo Jankovič, Janez Gabrijelčič, Anton Stare, Nada Bobnar in Jože Mikec. Po mnenju kritika je bila uprizoritev lepi) pripravljena in je uspela. Kol je omenjeno v zborniku "225 let novomeške gimnazije", je bil v istem šolskem letu, to je 1956/57, ustanovljen tudi recitacijski krožek, ki gaje vodil prof. Valentin Robida in ki je nastopal na vseh šolskih proslavah. Omenjeno je tudi, da so dijaki v tem letu pripravljali komedijo francoskega dramatika Claude-Andrea Pugeta "Dnevi naše sreče", a do uprizoritve ni prišlo, ker so imeli veliko učenja. To pa ne drži povsem, saj so dijaki omenjeno igro uprizorili v naslednjem šolskem letu 1957/58, kar dokazuje tudi ocena v Dolenjskem listu dne 19. 3. 1958, v kateri je nepodpisani kritik pohvalil Janeza Gabrijelčiča in osmošolko Manjo Vukovič, ki je ne samo igrala glavno vlogo, ampak je igro tudi režirala. Poleg njiju so nastopili šc: Dušan Trampuž, Peter Breščak, Bosiljka Jovanovič in Desanka Burazor, kije poskrbela tudi za sceno. Kritik dijakom k uspeli igri čestita in upa, da bodo uspešno nastopili tudi izven Novega mesta. Za šolsko leto 1958/59 nismo našli nobenih podatkov o kakšni dramski predstavi, ki bi jo pripravili dijaki. Pomembno pa je omeniti, daje bila v tem letu uvedena šolska Claude-Andree Pi igel: Dnevi naše sreče (1958). Z leve proti desni: Manja Vukovič, Desanka B t razor, Dušan Tranipuž, Bosiljka Jovanovič, Peter Breščak in Janez Gabrijelčič reforma, po kateri je gimnazija obsegala samo še štiri višje razrede, nižji štirje pa so postali del osemletne osnovne šole. V naslednjem šolskem letu sočetrtošolci, to je dijaki zadnjega letnika gimnazije, uprizorili Moličrovo komedijo "Scapinove zvijače" v režiji njihovega razrednika prof. Marjana Dobovška. V Dolenjskem listu dne 7. 1. I960 je J. S. napisal kritiko, v kateri poleg Jožeta Gričarja, ki je imenitno odigral glavno vlogo, omenja še naslednje igralce: Janeza Korošca, Staneta Repšeta, Andreja Andrijaniča in drugošolca Andreja Bartlja. Igrali piv so tudi: MayU\ Košir, Marija Jakšc, Zvone Pclko, Marjeta Movela, Stanislav Plaveč. Franc Bartolj in Vinko Bele. Predstava je bila zelo uspešna, zato so gostovali tudi v Straži, Šentjerneju, Črnomlju, Kostanjevici in Trebnjem. Ker so dijaki najraje igrali kaj zabavnega, so v naslednjem šolskem letu 1960/ 61 uprizorili lahkotno ameriško komedijo Normana Krasne "John ljubi Mary". Režijo je prevzela prof. Eva Nifergal, kije nekaj let igrala tudi v igralski družini novomeškega KUD Dušan Jereb. S to komedijo, v kateri so zelo dobro igrali Mateja Kožuh, Metod Strumbelj, Andrej Bartelj, Vinko Manček, Meta Falkner, Zdravka Budna, Jože Falkner in Rudi Prime, so gostovali tudi v Straži, Trebnjem, Šentjerneju in Kostanjevici. V tem času je bila .še navada, da so imeli dijaki in profesorji skupno novoletno zabavo. Imenovali sojo "novoletna jelka" in je bila običajno en dan pred silvestrovim. Ob tej priliki so dijaki vedno pripravili tudi zabavno-kulturni program. Tako so na primer v šolskem letu 1962/63 za novo leto pod mentorstvom prof. Eve Nifergal zaigrali odlomek iz Shakespearove igre "Sen kresne noči", in sicer prizor z rokodelci, ki je Mot ere: Sea pi nove zvijače (I960). Od leve proti desni: Marjeta Motela, Zvonko Pclko, Andrej An arij a nič, Marija Jakše, Stanislav Repše, Stanislav Plaveč, Jože Griča/; Marta Košir, Andrej Batlelj, Irarc Bartolj in Vinko Bele Mol ere: Scapinove zvijače (I960). Stojijo z leve proti desni: Marjeta Morela, Andrej Andrijanič, Marija Jakše, Stanislav Repše, Janez Korošec, Marta Košir. Spodaj: Zvonko Pelko (čepi) in Jože Gricar (leži) Berillet-Grady: Bero (1964). Stojijo z leve proti desni: Metu Robič, Nina GolcžDraguška Lilija, Franc Erpič, prof. Eva Simie, Drago Medic, Frane SkoJ, Barbara A/iačič, Tomaž Kobe, Me/ita Žužek. Sedijo: Branko Pajič, Stojan Saje in Marjan Guzvodu pravzaprav komedija v komediji. Najbolj so ostali v spominu Franc Erpič, Jože Splichal in Franci Škof. V šolskem letu 1963/64 so sc dijaki spet lotili komedije, to pot francoske. V režiji prof. Eve Simič, roj. Nifergal, so zaigrali Berillct-Grcdyjevo "Pero" naslednji dijaki: Nina Golež, Franc Erpič, Draguška Lilija, Stojan Saje, Tomaž Kobe, Marjan Gazvoda, Franci Škof, Melita Žužek, Branko Pajič, Meta Robič, Barbara Ahačič in Drago Medic. Uspešno predstavo so dvakrat odigrali v Novem mestu, gostovali pa so tudi v Kostanjevici, Stopicali, Straži, Šentjerneju, na Otočcu in v Skocjanu. Krajšo kritiki) o tej predstavi je v Dolenjskem listu dne 21.5. 1964 napisal prof. Milan Dodič. Do leta 1964 so gledališke predstave dijakov režirali gimnazijski profesorji, ki so se bodisi sami ljubiteljsko ukvarjali z igranjem ali pa so imeli veselje in dar za režiranje, v šolskem letu 1964/65 pa je režijo prevzela režiserka in igralka Alenka Bolc-Vrabec, ki je z dijaki naštudirala Linhartovo veseloigro "Veseli dan ali Matiček se ženi". V zelo pohvalni kritiki izpod peresa 'Ibncta Gošnika v Dolenjskem listu z dne 13. 5. 1965 najdemo o igri veliko podatkov. Scena je bila delo Bože Podergajs, za glasbene vložke je poskrbel .lože Dobovšek, mentor mladih igralcev pa jc bil prof. Marjan Dobovšek. Igrali so: Jože Smodcj, Melita Žužek, France Može, Slava Podržaj, Cveta Guček, Branko Pajič, Tine Pavlin, Braco Smrečnik, Mojca Penca, Andrej Perko, Andrej Dežman in drugi. Predstavo so nekajkrat odigrali v Novem mestu, gostovali pa so tudi v Črnomlju. Lin/url: Matiček se ženi (1965). Slavita Pod rž a j kot Ncžiku in Cvetka Gtiček kol Tonček S to uprizoritvijo sc jc na gimnaziji zaključilo obdobje precej rednega uprizarjanja iger, če ne že vsako, pa vsaj vsako drugo leto. Na šoli je nastopila doba precejšnjega upada kulturnih dejavnosti, razen seveda obveznih proslav in obiskov gledališč v Ljubljani. Pač pa ježe leta 1964 omenjena režiserka Alenka Bole-Vrabecv okviru novomeškega Zavoda za kulturno dejavnost ustanovila mladinsko igralsko skupino z imenom "Oder mladih", ki sojo v začetku sestavljali srednješolci, predvsem gimnazijci, kasneje pa seje vanjo vključila tudi ostala mladina. Leta 1967 je bil Oder mladih z uprizoritvijo Lorcove drame "Dom Bernarde Albe" izbran za Srečanje dramskih skupin v Murski Soboti in jc isto leto tudi prejel Trdinovo nagrado, o čemer je poročalo Delo dne 20. 11. 1967 na 5. strani. V tej Lorcovi drami je nastopilo kar pet dijakinj gimnazije: Mira Gortnar, Mojca Penca, Jelka Avbelj, Renata Bačer in Irena Glonar. Gimnazijki Miri Gortnar pa je tega leta Republiški svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije podelil tudi Linhartovo značko za uspešno delo na področju gledališkega amaterizma. Alenka Bole-Vrabec je zelo uspešno vodila Oder mladih do svojega odhoda iz Novega mesta leta 1970. Ko jc to gledališko skupino prevzel poklicni režiser Marjan Kovač, seje sestav ansambla spremenil. Prej so skupino sestavljali predvsem srednješolci, zatem pa v glavnem mladi iz delovnih organizacij. Kulturno življenje na gimnaziji pa je spel polno zaživelo v šolskem letu 1969/ 70, ko je di jak Toni Vovko ustanovil kulturno-umetniško društvo "Bela krizantema". Prvič so pod tem imenom nastopili 24. marca 1970 z recitalom lastne poezije in proze "Življenje - absurd" v režiji Tonija Vovka. Uglasbene pesmi jc pela Tatjana Gros ob spremljavi gimnazijskega ansambla pod vodstvom Marka Šventa. Šc isto leto so pripravili nov recital v Domu kulture v Novem mestu z naslovom "Priče", s katerim so nastopili tudi na škofjeloškem gradu. Prireditve so sc vrstile in zanimanje za sodelovanje jc bilo vse večje, tako da so v svoje vrste privabili tudi dijake z drugih srednjih šol in ostalo mladino Novega mesta ter sc povezali tudi z Odrom mladih. Delo kulturno-umetniškega društva "Bela krizantema" je v tem času postalo gibalo kulturnega življenja mladih v Novem mestu. V dveh letih so izvedli 24 celovečernih prireditev in z njimi gostovali tudi drugod, predvsem v Škofji Loki in Metliki. Pripravljali so recitale, likovne razstave, sodelovali na javnih prireditvah in srečanjih, celo prvi poskus modne revije jim jc uspel. Njihova mentorica jc bila Boža Podcrgajs. Svoj višek je ta skupina dosegla v letu 1971 z delom pesnika Mira Gutmana "Ne streljajte na ptico v letu" in dramskim prvencem Tonija Vovka "Skozi temo ali devalvirana morala", ki sojo prvič zaigrali dne 27. 4.1971. Pri predstavi so sodelovali: Toni Vovko, Romana Zelnik, Miro Gutman, Jože Tisu, Vanja 11 ova r, Emilija Udovč, Mile Djaip, Vlado Magnik, Sergio Žižič in Andrej Simčič. Za glasbo sta poskrbela Marko Švent in Drago Vovk, za maske in kostume pa Boža Podcrgajs. Vovkova igra je žc na predpremieri tako razburkala duhove, da jim jc bila zaradi prevelike kritičnosti do sodobne družbe onemogočena ponovna izvedba. Sicer pa o delu "Bele krizanteme" najdemo precej natančnih poročil v Dolenjskem listu v letih 1970 in 1971. V letu 1971 jc novomeška gimnazija praznovala 225-lctnico ustanovitve. Ta jubilej so med drugim obeležili z obsežnim zbornikom, ki gaje pripravil prof. Milan Dodič, dne 27. oktobra 1971 pa tudi s svečano proslavo, na katero so povabili poleg bivših profesorjev vse vidnejše predstavnike iz kulturnega, znanstvenega in političnega življenja. Program jc vodil bivši dijak Jože Falkncr, vezni tekst pa jc napisal prof. Janez Kolenc. V Dolenjski galeriji je bila v tem času tudi razstava "Novomeška gimnazija in slovenska umetnost", ki jo je pripravil prof. Janko Jarc. Po zatonu "Bcic krizanteme" v šolskem letu 1971/72 jc na gimnaziji nastala nova kulturna skupina z imenom "Veriga", ki jo je vodila Romana Zelnik, kasneje pa Prizor iz prve uprizoritve igre Toni ju Vovku "Skozi temo ali devalvirana morala seji je pri vodenju pridružila se Darja Gornik. Skupino so sestavljali gimnazijci vseh letnikov, ki so se želeli na svoj način izraziti. Poleg Romane Zelnik in Darje Gornik so v tej skupini sodelovali še: Miran Jenko, Zoran Pavlovič, Mojca Mihevc, Irena Štirn, Dušan Podkrižnik, Milena Režun, Zmago Mihelič, Mitja Rozman, Mateja Vodnik, Zvone Šeruga, Zvonka Lindič, Janez Pipan, Jože Pavlin, Žcljko Kump, Vera Papež in drugi. Skupina je pod mentorstvom prof. Eve Simič nastopala popolnoma samostojno. Dijaki so sami izbrali tekste, pripravili sceno ter poskrbeli tudi za glasbene in svetlobne efekte. Pridno so vadili in skoraj vsak mesec pripravili nov recital. Najbolj so uspeli: Večer kitajske poezije. Večer ljubezenskih pesmi, Pesmi iz taborišča in recital sodobne slovenske poezije z naslovom Pot v življenje, kije bil posvečen takrat umrlemu pesniku Ccnctu Vipotniku. S tem recitalom so 9. decembra 1972 gostovali tudi v Mariboru in na Gimnaziji Miloša Zidanška. Člani te skupine so sodelovali pri mnogih kulturnih prireditveh v Novem mestu: pri otvoritvah slikarskih razstav, komemoracijah in mitingih, vodili so kvize znanja v gimnaziji, sodelovali z novomeško vojaško garnizijo ter s takratnimi srednješolskimi in vojaškimi glasbenimi skupinami. Bili so skratka vsestransko dejavni na področju kulture do leta 1973. Z odhodom Romane Zelnik in Darje Gornik je delovanje kulturne skupina "Veriga" počasi zamrlo in se omejilo le še na redne šolske proslave. Pač pa je treba omeniti, da so v šolskem letu 1973/74 učenci 2.d razreda samostojno pripravili Linhartovo "Županovo Micko". Poleg Milana Pavliča, kije igro tudi režiral, so igrali še: Jože Pincolič, Marjana Žmavčič, Martina Hočevar, Slavko Antončie, Silvo Šinkovec Kit h uma skupina VERICA (1972). Stojijo od leve proti desni: Mojca Mihevc, Milan Pavlic, Zmago Mihclic, Darja Gornik, Zvonka Lindič, Mitja Rozman (stoji zadaj), Irena Stirn, Mateja Vodnik, Jožica Vrščaj, Zeljko Kiimp in Miran Jenko. Cepijo: Milena Režim, Romana Zelnik in Alenka Cemič in Stanka Cemič. Tudi v naslednjem šolskem letu se je režije lotil dijak. Janez Pipan, ki je kasneje postal poklicni režiser, jc pripravil pod mentorstvom prof. Jožeta Scverja in Agne Skof komedijo Eduarda de Filippa "O, te prikazni". Glavne vloge so odigrali: Milan Pavlič, Tamar Čefarin, Mateja Vodnik, Smiljan Trobiš, Alenka Cemič, Milivoj Piletič, Janez Pipan in Jolanda Valcnlič, Poleg te igre so dijaki v tem šolskem letu za kulturni program na obrambnem dnevu gimnazije pripravili tudi skeč Mateja Bora "Gospod Lisjak", ki gaje režirala prof. Eva Simič in v katerem je glavno vlogo odigral Janez Pipan. V istem šolskem letu 1974/75 je bil ustanovljen tudi recitaeijski krožek, ki gaje nato dalj časa vodila prof. Eva Simič. Glavna naloga tega krožka je bila, daje pripravljal vse proslave in sodeloval pri drugih kulturnih prireditvah tako na šoli kot izven nje. V krožek se je prvo leto vključilo okoli dvajset članov, vendar jih je redno in uspešno delovalo le kakih deset. Meti najbolj dejavnimi so v prvih letih bili: Mateja Vodnik, Irena Stirn, Matjaž Krhin, Zlata Grgovič, Meta Fabjan, Franci Beg, Metod Saje, Milan Pavlič, ki je tudi lepo pel, in še kdo. Podrobne podatke o delu tega krožka od leta 1974 do 1983 najdemo v letnih poročilih gimnazije iz lega obdobja. V šolskem letu 1976/77 so novomeške srednje šole sklenile, da bodo v počastitev 27. aprila in 1. maja začele pripravljali skupne proslave v športni dvorani Marof. Organizacijo prve take proslave je prevzela gimnazija oziroma njen rccitacijski krožek, ki jo jc tudi uspešno izpeljal. Ib sodelovanje srednjih šol se je prekinilo z uvedbo usmerjenega izobraževanja. Partizanski miting (1979); prizor iz skcča Marjana Kozinc Dczcrtcrja (Tomaž Novak in Violet a litine) Za kulturno dejavnost na gimanziji je bilo pomembno, da so v šolskem letu 1977/78 v okviru mladinske organizacije obudili Mladinsko kulturno-umetniško društvo Oton Zupančič in nanj prenesli vse naloge s kulturnega področja. V okviru tega društva je poleg literarnega, filmskega, likovnega, novinarskega in hortikulturnega deloval tudi recitacijski krožek, krožek OZN, literarno glasilo Stezice in šolski radio. Mentor društva je bil do leta 1981 prof. Jože Sever, za njim pa do svoje prerane smrti prof. Tea Main. Kot jc bilo že omenjeno, je bil recitacijski krožek zadolžen za izvedbo vseh šolskih proslav, lo jc za dan republike (29. november), Prešernov dan (8. februar), dan OF (27. april) in praznik dela (1. maj) ter za zaključno prireditev ob koncu šolskega leta. Pri teh prireditvah so običajno sodelovali tudi literarni krožek in profesorji slavisti z izborom primerne vsebine ter likovni krožek, ki je poskrbel za primerno ureditev in dekoracijo odra. Najbolj skrbno pa so bile pripravljene proslave v počastitev Prešernovega dne. Tedaj so bile tudi objavljene nagrade za najboljše prispevke na področju literature, glasbe, fotografije in likovne ustvarjalnosti. Svoje najboljše predstave jc recitacijski krožek ustvaril v letih od 1978, ko je začel delovati v okviru KUD Oton Zupančič, pa do leta 1984, ko je bilo dokončno uvedeno usmerjeno izobraževanje. To so bili predvsem recitali, ki so jih dijaki oblikovali samostojno ter pri tem imeli vso možnost, da se izrazijo in pokažejo svoje sposobnosti na najrazličnejših področjih, od literarnega, glasbenega in plesnega do likovnega in oblikovalnega. Recitacijski krožek je v teh letih pomembno prispeval h kulturnemu utripu na gimnaziji in izven nje, zato je prav, da omenimo vsaj tiste recitale, ki se jih Recital črnske poezije (1980). Z leve proti desni: Karmen Vida ni, Igor Kogovšek, Gregor Forte, Branka Knžnik, Mojca Galeša, Carmen Kenda, Marko Boh Simona Fnrlan in Violeta Bitni sodelujoči dijaki najraje spominjajo in v katere so vložili največ truda. V šolskem letu 1978/79 je lepo uspel "Partizanski miting" s skečem Marjana Kozine "Štirje bratje" ali "Dczertcrja", v katerem so igrali Violeta Bunc, Tomaž Novak, Aleš Wachter in Bojan Frantar. "Partizanski miting", ki ge je vodila Silva Gorjanec, so dijaki pripravili za 29. november, ponovili pa so ga se dvakrat, zadnjikrat na skupni proslavi vseh srednjih šol dne 26. aprila 1979. V istem šolskem letu je recitacijski krožek za Prešernov dan pripravil "Recital moderne slovenske poezije". Pesmi je izbral literarni krožek, recitirali pa so jih: Marjana Skrbeč, Karmen Valant, Darja Ivanctič, Mojca Galeša, Silva Gorjanec, Carmen Kenda, Janja Kralj, Bojan Frantar in šc kdo. Za glasbeno spremljavo sta v tem času skrbela kitarista Vlado Jurckovič in Dušan Pavlenič. V šolskem letu 1979/80 je ostal v lepem spominu "Recital črnske poezije", ki so ga na zanimivi sceni izvedli naslednji dijaki: Mojca Galeša, Karmen Valant, Violeta Bunc, Carmen Kenda, Simona Furlan, Branka Kužnik, Igor Kogovšek, Gregor Forte in Marko Boh. Za glasbo je poskrbel Vlado Jurckovič, za sceno pa likovni krožek pod mentorstvom akademske slikarke prof. Ane Guštin. Za omenjeni krožek pa je bilo najuspešnejše naslednje leto 1980/81. Najprej so pripravili recital na osnovi pesnitve Mateja Bora "Atomski vek" ob glasbi Jeana Michela Jana, ki jo je izbral in predvajal Marko Boh, za sceno pa jc spet poskrbel likovni krožek. Recitirali so: Carmen Kenda, Violeta Bunc, Simona Furlan, Janja Kralj, Tjaša Kordiš, Gregor Forte, Karmen Valant in drugi. Okoli recitacijskcga krožka pa se jc v drugem polletju, to je spomladi 1981, oblikovala dramska skupina, ki je pripravila najuspešnejšo predstavo v tem šolskem letu. To je bila "Kresna noč", ki jo Matij Bor: Atomski vek (1980/81). Carmen Ke/ula, Karmen Valant in Janja Kralj Trdina-Kemla: Kresna noč (1981). Ples gorjanskih čarovnic Trdina-Kenda: Kresna noč (1981). Zadaj od leve proti desni: Peter Kapš, (neznana), Karmen Valant, Leon Meglic, Janez Kramar, Gregor Forte, Marjan Nemanič, Majda Ljubic, Jernej Jedlovčnik, Robert linear (čepi), Irena Medic, Igor Kogovšek. V sredi: Marko Boh (gleda gor), prof. Eva Simič, Liljana Kapš, Marjanca Božič, Carmen Kcnda, Janja Kralj (gleda nazaj). Spodaj: Tjaša Kordiš, Sabina Milinkovič, Liljana Mitič, Simona Fnrlan. Tihomir Troha, Marimka Struhai; Marta Stembe/gar je po Trdinovi bajki dramatizirala dijakinja Carmen Kcnda, režirala pa prof. Eva Simič. Z velikim žarom sojo 6. in 15. junija 1981 odigrali naslednji dijaki: Karmen Valant, Simona Furlan, Carmen Kcnda, Leon Meglic, Gregor Forte, Janez Kramar, Marjan Nemanič, Janja Kralj, Jernej Jedlovčnik, Majda Ljubic, Marjanca Božič, Peter Kapš, Lili Kapš, Irena Medic, Dejan Klančičar. Igor Kogovšek, Robert Bučar, Tihomir Troha in še kdo. Predstavo sta spremljala ples in glasba. Carovniški ples so zaplesale Tjaša Kordiš, Marta Štemberger, Sabina Milinkovič, Marienka Struhur in Lilijiuui Mitič. Za glasbo je spel poskrbel Marko Boh, za sceno pa likovni krožek pod vodstvom prof. Ane Guštin. Tudi v naslednjem šolskem letu je recitacijski krožek poleg drugih priložnostnih nastopov pripravil dva uspešna recitala, in sicer "Recital manj znane partizanske poezije" in "Recital poezije učencev gimnazije". Za prvi recital je zbrala snov Simona Furlan, za drugega pa literarni krožek. Nastopili so: Simona Furlan, Violeta Bunc, Karmen Valant, Gregor Forte in drugi. Oba recitala so spremljali tudi baletni vložki z že omenjenimi plesalkami in glasba, ki stajo izbrala Marko Boh in Davorin Gazvoda.V istem šolskem letu pa seje iz recitaeijskega krožka oblikovala tudi dramatska skupina z nenavadnim imenom "Snakanak".Ta je pod vodstvom poklicnega režiserja Matjaža Sekoranje, ki je služil vojaški rok v Novem mestu, spomladi 1982 naštudirala enodejanko Jeana Tardieuja "Zaljubljenca v podzemski železnici". Nastopili so: Daša Bračko, Marjan Nemanič, Janez Kramar, Leon Meglic, Tjaša Kordiš, Martina Hegediš, »•'iS Marko Boh, Gregor Forte in Davorin Gazvoda na enem od svojih nastopov v gimnazijski telovadnici v šol. letu 1982/83 Marta Štemberger, Tina Kranjčič, Simona Furlan, Liljana Mitič in Jasna Doki. S tem delom so 1. 10. 1982 nastopili tudi v Cankarjevem domu ob gimnazijskem kulturnem dnevu, 16. 12. 1982 pa so gostovali v Mestnem gledališču ljubljanskem v okviru Naše matineje. Pod vodstvom istega režiserja so začeli študirati tudi Quencaujeve "Vaje v slogu", vendar do predstave ni prišlo, ker je režiser odšel v Ljubljani). Od 1980. leta dalje, ko so začeli na šoli postopoma uvajati usmerjeno izobraževanje, sUv se način in delo v kulturnih dejavnostih začela spreminjati. Uvajati so začeli kulturne dneve, povečal seje obisk raznih kulturnih prireditev in ustanov v Ljubljani, samostojna kulturna dejavnost dijakov pa je v usmerjenih razredih počasi usihala. Vendar je rccitacijski krožek še redno in živahno deloval vse clo leta 1984, ko je odšla zadnja generacija dijakov stare gimnazije. V šolskem letu 1982/83 je krožek poleg drugih priložnostnih nastopov pripravil še "Recital Gradnikovc poezije" za 8. februar. Kot vsako leto je sodeloval tudi na skupni proslavi vseh srednjih šol v počastitev 27. aprila in I. maja. V nasledn jem šolskem letu 1983/84, to je v zadnjem letu svojega aktivnega delovanja, pa je recitacijski krožek pripravil še dva uspešna recitala: v sodelovanju z literarnim krožkom "Recital Prešernove poezije" za 8. februar in "Recital poezije Ivana Minattija" v prisotnosti pesnika Minattija ob podelitvi bralne značke. Sodelovali so: Andrej Prah, Marjan Nemanič, Polona Kukec, Vesna Pintar, Tina Kranjčič, Tjaša Kordiš, Gregor Forte in drugi. Vse prireditve od leta 1980 do 1983 pa so s svojo glasbeno dejavnostjo popestrili trije vsestransko nadarjeni dijaki: Marko Boh, Davorin Gazvoda in Gregor Forte. Vsak od njih je igral več glasbenih inštrumentov, ljudi pa so znali zabavati na najrazličnejše načine. Njihov zabavni nastop na zaključni prireditvi ob koncu šolskega leta 1982/83 je še marsikomu v prijetnem spominu. Omeniti je še treba, daje v jeseni leta 1984 Matjaž Berger. tedaj študent filozofije, v okviru mladinske organizacije zbral okoli sebe skupino kakih 15 srednješolcev (predvsem gimnazijcev), ki so se občinstvu prvič predstavili z delom Bertolda Brechta "Ukrep" dne 6. 6.1985 v okviru mladinskih kulturnih dnevov. Nameravali pa so postaviti na oder tudi zelo zahtevno Brechtovo dramo ''Galilejcvo življenje", vendar do uprizoritve ni prišlo. Kulturno življenje na šoli se je z ukinitvijo gimnazije in popolno uvedbo usmerjenega izobraževanja spremenilo. Spremenilo se je tudi ime šole, kije bila sedaj usmerjena predvsem v naravoslovje, kulturne dejavnosti pa so bile v novem šolskem sistemu urejene čisto drugače, saj so postale sestavni del vzgojno-izobraževalnega programa. Recitacijski krožek zato ni imel več svojega lastnega programa, ampak je deloval bolj priložnostno. Svojo dejavnost je povezal z literarnim krožkom in tekmovanjem za bralno značko, katerih mentorici sta bili prof. Jožica Jevnikar in prof. Erna Horvat. Skupaj so pripravili več prireditev, spominskih in radijskih šolskih ur ter srečanj s pesniki in pisatelji (npr. Jožetom Dularjem, Janezom Kolencem in Severinom Salijem). Na teh prireditvah so nastopali: Andrej Šurla, Vesna Pintar, Polona Kukcc, Irena Potočar, Sašo Djukič, Tina Čuček, Vesna Stojanovič, Tomaž Koncilja in še mnogi drugi, katerih imena pa žal niso zabeležena. Od leta 1974 do svojega odhoda v pokoj v letu 1990, z izjemo šolskega leta 1984/85, je recitacijski krožek vodila prof. Eva Simič. Ob koncu tega prispevka gre prisrčna zahvala vsem. ki so pisno ali ustno posredovali marsikateri dragoceni podatek, ki bi sicer ostal pozabljen, obenem pa tudi iskreno opravičilo vsem, ki so bili zaradi pomanjkanja podatkov izpuščeni ali pozabljeni. Vendar je vsakdo, kije kdaj deloval na tem področju, najsibo tu omenjen ali pozabljen, prispeval svoj kamenček v mozaik, ki se imenuje kulturno življenje na novomeški gimnaziji. ERNA H0RVA1 ŽUPANČIČEVA BRALNA ZNAČKA IN TEKMOVANJE V ZNANJU MATERINŠČINE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE OD 1970. DO 1991. LETA Oh gibanju Znanost mladini jc na naši šoli od 1. 1970 potekalo tudi gibanje Župančičeva bralna značka in od leta 1976 tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Medtem ko je prvo povezovalo učence, ki so jih zanimale predvsem naravoslovne znanosti, sta drugi dve povezovali učence, ki so se zanimali za leposlovje, literarno zgodovino in zakonitosti ter vprašanja slovenskega jezika. Gibanje Župančičeva bralna značka je začel 1. 1970 in vodil do svojega odhoda na univerzo 1. .1981 prof. Jože Sever, takrat tudi mentor Mladinskega kulturno-umetniškega društva Oton Župančič. Prizadevanju, da bi širili bralno kulturo med učenci, zbudili večje zanimanje za zahtevnejša literarna dela in pripravljali učence tudi na samostojno raziskovanje jezika in književnosti, sta se pridružili tudi prof. Jožica Jcvnikar in prof. Erna Horvat. Tekmovanje za Župančičevo bralno, kakor smo to gibanje poimenovali na šoli, seje odvijalo v drugi polovici šolskega leta v obliki pogovorov - individualnih redkeje, skupinskih pogosteje - po pouku. Izbor ponujenih knjig v branje na določeno temo -npr. sodobna slovenska lirika in dramatika, vojna v delih slovenskih pripovednikov, vloga ženske v romanih 19. in 20. stol., literarni ustvarjalci Dolenjske, biografski romani, znanstvenofantastična literatura, sodobna mladinska književnost - ali povezan s pomembno obletnico rojstva oz. smrti znanega slovenskega pesnika ali pisatelja je pritegnil ponavadi precejšnje število učencev (okrog 60). 'ležave v zvezi z izposojo knjig, določenih knjig za branje namreč ni bilo nikoli dovolj, jc reševala naša knjižničarka Agna Škof. Na urah vodenih pogovorov so knjige zbudile zanimive debate v zvezi z ozko literarnimi in jezikovnimi, pa tudi življenjskimi vprašanji, vezanimi na književno delo. Vodja pogovora je bil profesor slavist, večkrat pa tudi eden od tekmovalcev. Ta seje moral na uro temeljito pripraviti in se preizkusiti v nastopanju pred učenci, ki jim branje ni bilo "obvezno čtivo". Šolsko tekmovanje se jc končalo največkrat z recitalom del vabljenih književnikov za tekmovalce in ljubitelje lepe besede. Program je bil vezan na književna dela, ki so bila v izboru knjig za bralno značko, pripravili so ga tekmovalci sami ali v sodelovanju z rccitacijskim in literarnim krožkom in ob pomoči mentoric prof. Eve Simič, prof. Jožice Jcvnikar in prof. Erne Horvat. Pri organizaciji najbolj uspelih prireditev, na katerih je povabljeni pesnik ali pisatelj po pogovoru z učenci in kulturnem programu podelil učencem knjižne nagrade, nam je pomagala tudi takratna ravnateljica Studijske knjižnice Nataša Petrov, ki je predstavila povabljene avtorje. K prijetnemu razpoloženju so veliko prispevali za glasbo in ples nadarjeni učenci z naše šole, ki so izbirali glasbene in plesne točke glede na svoje razumevanje umetniških del. Najlepša doživetja se vežejo na recitale in obiske pesnikov Iva Minattija, Scvcrina Šalija, Janeza Kolenca in pesnika ter pripovednika Jožeta Dularja. Kadar smo se namesto knjižne nagrade s tekmovalci domenili za ekskurzijo, jc bila to literarnozgodovinska, poučna in zabavna hkrati, in je včasih vključevala tudi gledališko predstavo. Skoraj vedno so se nam pridružili učenci, ki so se najbolj izkazali na šolskih prireditvah in v krožkih. V spominu bodo učencem verjetno ostale vznemirljive gledališke predstave, kakršna je bila tudi Pandurjeva uprizoritev Goethejevega Faustav Mariboru. Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje, ki seje začelo 1. 1976, je potekalo na treh ravneh - med učenci na naši šoli, med učenci dolenjske regije na eni izmed novomeških šol in na republiški ravni v Ljubjani. Nanj so se učenci pripravljali skozi vse šolsko leto. Področno tekmovanje, izpeljali smo ga slavisti i/. Novega mesta v sodelovanju z Zavodom za šolstvo, je zajelo veliko manjše število učencev kakor tekmovanje za Župančičevo bralno značko. Uvrstilo sc jc le nekaj učencev z vsake šole, predvideni so bili namreč le trije za višjo in trije za nižjo stopnjo. Učenci so morali s testom in esejem dokazati poleg sposobnosti interpretiranja, vrednotenja in razvrščanja literarnih pojavov tudi sposobnost ustvarjalnega pisanja. Slavistično društvo Dolenjske je tekmovalcem vsakokrat pripravilo zanimivo kulturno prireditev in organiziralo srečanje s književniki. Na republiškem tekmovanju v Ljubljani (izvedlo gaje Slavistično društvo Slovenije) so bili učenci postavljeni pred podobno nalogo - umevanje večplastne literarne umetnine izraziti v jezikovno in stilno dovršenem eseju. Ko so bila v programu vprašanja jezika, preizkus znanja in pisni izdelek nista bila nič manj zahtevna. Ob koncu tekmovanja so sc tekmovalci na kulturni prireditvi v Ljubljani srečali s slovenskimi pesniki, pisatelji ali dramatiki in prejeli Cankarjeva priznanja. Od začetkov tekmovanja za Cankarjevo priznanje do I. 1991 so se na teh tekmovanjih izkazali mnogi naši učenci. Med njimi (žal nimamo natančnih podatkov) so bili: Olivera Staniša, Andreja Lcgan, Irena Vidmar, Tatjana Medic, Mateja Cekuta, Tea Jedlovčnik, Andrej Šurla, Klementina Fon, Silva Deželan, Robert Rudman, Sabina Rcpšc, Toni Žagar. Včasih je bilo težki) pripraviti učence na naporno delo. V primerjavi s tekmovalci na drugih področjih so bili v marsičem na slabšem, predvsem zaradi nedostopnosti gradiva. Zanimiva pa jc ugotovitev, da na tekmovanja iz znanja materinščine in Cankarjevo priznanje niso prihajali le dijaki, ki jih je pritegovalo družboslovje, ampak tudi tisti, ki so jim bili bliže naravoslovni predmeti in so se kasneje odločali za študij na naravoslovnih fakultetah. Tako je bilo tudi v letih, ko je bila gimnazija naravoslovno-matematično usmerjena. Če so tekmovanja navdušila učence za poglobljeno branje leposlovnih in poljudnoznanstvenih del in so jih kot bodoče izobražence naučila živeti s knjigo, če so izbrane knjige sooblikovale njihov pogled na svet, jc bil namen gibanja dosežen. ERNA HORVAT FILMSKA VZGOJA IN FILMSKI KROŽEK NA GIMNAZIJI V 70. IN 80. LETIH Ljubitelji "sedme umetnosti" smo sc začeli družiti v filmskem krožku v času, ko je film s svojo magično močjo pritegoval širok krog mladine, v času, ko televizija in druge oblike vizualne komunikacije, koncerti zabavne glasbe ter avtomobilizem še niso tako močno vplivali na način življenja mladih. Film je bil v 70. letih pogosta tema razprav v šolskih klopeh, mesta v učnem programu pa ni imel. Mnogim ljudem, tudi nekaterim razumnikom in estetom, seje zdel film zabava nižje vrste in so mu odrekali Člana filmskega krožka Ivan Lukšič in Gregor Forte v pogovoru Dorinom (Teden slovenskega Ji Ima /9X0) lom vsakršno umetniško vrednost, medtem ko so filmski teoretiki in vzgojitelji menili, da film širi obzorje, bogati vizualni spomin, ostri opazovanje, razvija domišljijo in zbuja občutja, daje skratka enakovreden medij umetniškega sporočanja. Priložnostni pogovori o filmu so sc na gimnaziji po skupnem ogledu predstav v kinu Krka razvili v zanimive debate. Nadaljevale so sc v krožku. To obliko filmske vzgoje sta z organizacijo filmskih seminarjev za prosvetne delavce ob koncu 60. let spodbujala Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Zavod za šolstvo. Nekatere dijake je sicer mikalo predvsem ustvarjanje lastnih kratkih filmov, zato sta sc z menjavo generacij spreminjali vsebina in oblika dela v krožku, vendar je bil filmski krožek največkrat debatni krožek. Pogovarjali smo se o mnogih življenjskih vprašanjih v zvezi s filmi, ki smo si jih skupno ogledali, o ideoloških in socioloških vprašanjih, psiholoških problemih in odkrivali estetske specifičnosti filma. Skušali smo film ovrednotiti, izraziti svoj kritični odnos do njega (včasih tudi pisno v našem šolskem glasilu). Ko se je naš krožek povezal s filmskim krožkom na ekonomsko administrativnem centru in filmskim odborom pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij v Novem mestu, seje delo krožka razširilo in popestrilo. Filmski odbor pri ZKO, ki ga jc uspešno vodila prof. Milka Bobnar, mentorica filmskega krožka na ekonomsko administrativnem šolskem centru, jc povezoval mentorje in nekatere člane krožkov s srednjih šol in sije od I. 1971 veliko prizadeval za uveljavitev in pospešitev filmsko-vzgojne dejavnosti v Novem mestu. Z organizacijo filmskih predstav za učence osnovnih in predvsem srednjih šol, seminarjev in posvetov za učitelje, pri tem sta veliko pomagala izkušena filmsko-vzgojna delavca prof. Mirjana Borčič in predsednik filmskega odbora pri ZKO Slovenije, Peter Jovanovič Jarh, se je začela sistematična filmsko-vzgojna dejavnost. Delo filmskega odbora so podpirali vsi predsedniki ZKO v Novem mestu, najprej Alojz Kastelic, ki gaje nasledil Boris Savnik, in nato še posebno Staša Vovk, ter oba upravnika kinematografa, Dušan Šegedin in Jani Kovač. Stekle so organizirane abonmajske predstave (vsako leti) šest) in obvezne predstave za vse učence (najmanj tri predstave vsako leto). Člani krožkov z ekonomsko administrativnega centra in gimnazije so s pomočjo mentoric prof. Milke Bobnar in prof. Erne 1 lorvat pripravili ob vsaki predstavi filmski list za vse učence obeh šol. Ta je poleg ustvarjalcev filma predstavil filmsko zvrst, določeno kinematografijo, odlomke iz ocen filmskih kritikov, opozarjal pa tudi na nekatere umetniško dovršene kadre in sekvence, zvočno spremljavo oziroma filmski jezik. Vsebina filmskega lista je lahko služila tudi za iztočnico pri debati učencev v razredu. Posebno vlogo je imel takrat, ko je bila filmska vzgoja vključena v program umetnostne vzgoje, kajti pedagoške literature s tega področja je bilo zelo malo. Filmski listje bil tako v pomoč pri vodenju pogovorov oziroma razvijanju dovzetnosti za filmsko sporočanje. Abonenti filmskih predstav (leta 1980 jih je bilo npr. na naši šoli 370) sov teh letih lahko spoznavali nekatere najvidnejše dosežke evropske in ameriške kinematografije od časa nemih filmov do sodobnosti, od filmov Charlesa Chaplina do najboljših filmov 70. in 80. let, npr. sovjetska filma Andrej Rubljov in Hamlet ter ameriški film Let nad kukavičjim gnezdom, od najbolj atraktivnih in dinamičnih, npr. V vrtincu, do filmov s subtilnim duševnim dogajanjem, kakršen je bil angleško-švicarski film Čipkarica, vse filmske žanre in stile. Doživetja in spoznanja ob filmih režiserjev Eisensteina, Fellinija, Godarda, Antonionija, Bergmana, Kurosave, Tarkovskega, Formana in drugih svetovno znanih režiserjev so se dijakom bržkone vtisnila v zavest in oblikovala njihovo duhovno podobo. Filmski odbor pri ZKO je v letih 1976 - 1990 v povezavi z upravo kina Krke organiziral tudi Teden slovenskega filma. Vsako leto je bilo v tem tednu predstavljenih najmanj pet slovenskih filmov. Z njimi smo hoteli ob doživetju filmske umetnine omogočiti dijakom tudi pregled nad razvojno potjo slovenske kinematografije. Abonenti filmskih predstav v Tednu slov. filma so videl i Grosmanove filmske poskuse, Badjurovc dokumentarce in celovečcrec, filme na temo vojne, filme, posnete po literarnih predlogah, filme režiserjev, povezanih z Novim mestom, pa tudi tiste, ki so bili nagrajeni ra celjskem festivalu. V štirih letih (šolanja one generacije) se je od okrog sto posnetih slovenskih filmov zvrstilo na platnu kina Krke več kot dvajset najbolje ocenjenih. Filmski odbor pri ZKO in uprava kinematografa sta organizirala tudi srečanja s slovenskimi igralci, režiserji, scenaristi, produccnti. Med drugimi so nas obiskali: Božidar Jakac, France Štiglic, Mila Kačič, Dušan Povh, Ivan Marinčck, Matjaž Klopčič, Bert Sotlar, Milan Ljubič, Filip Robar - Dorin, Jure Pcrvanjc, Silvo Božič, Janez I Iočevar, Bojan Stih. Demeter Bilenc in odgovorili na mnoga vprašanja dijakov o delu pri filmu. Za spoznavanje slovenskega filma je bil pomemben tudi bilten Teden slovenskega filma (15 številk v 15 letih), ki gaje izdelal in natisnil krožek z ekonomsko administrativnega centra in pri katerem so s članki sodelovali tudi gimnazijci. V njem so bili predstavljeni gostje Tedna, vseboval pa je tudi filmske kritike, intervjuje, članke o elementih filmske umetnine in pregled predstav za naše abonente in dijake drugih šol, ki so se vključili v abonma. Vsakokrat je bil posvečen določenemu avtorju ali kaki pomembni obletnici. Rež ser Dušan Povh, slikar in režiser Božidar Jakac, leta 1980 Snenalec Ivan Marinček, leta 1980 Dcbatni filmski krožek je navajal učence na kritično razmišljanje in na svoj način vplival na njihovo duhovno rast. Ker je eden od njih - Stojan Pelko - kot znanstvenik (podiplomski študij filmske teorije je končal na pariški univerzi) začel proučevati teorijo filma in postal tudi urednik odlične filmske revije Ekran, se zbuja upanje, da bomo dobili Slovenci tudi več filmske literature. Med člani krožka se je od vsega začetka pojavljala želja, da bi se tudi sami preizkusili v snemanju filmov. Ko so učenci s sposojeno kamero posneli dva kratka filma, je šoli 1. 1972 uspelo pridobiti sredstva za nakup kamere super 8 in kasneje še kino projektorja. Porajale so se zanimive ideje, vendar so bile mnoge zaradi skromnih tehničnih možnosti in pomanjkanja denarja za nakup razmeroma dragega filmskega traku neuresničljive (kamero, projektor, projekcijsko platno in kino luč smo prenašali iz učilnice v kabinet in nazaj). Kljub temu je iznajdljivim in samoiniciativnim učencem uspelo uresničiti nekatere zamisli. Delo v krožku je bilo najbolj živahno v 80. letih. Takrat smo se v okviru Tedna slovenskega filma srečevali s slovenskimi umetniki Novomeščani Božidarjem Jakcem, Dušanom Povhom, Ivanom Marinčkom in Filipom Robarjem - Dorinom in člani krožka so ob gledanju njihovih filmov ter pogovorih z njimi pridobili veliko znanja o ustvarjanju filmov. Uvajalnih tečajev za delo s kamero, ki jih je občasno organizirala ZKO v Kopru in Ljubljani, so se namreč lahko udeležili le posamezni učenci. Ob naši mali kameri so se uresničevale ustvarjalne težnje precejšnjega števila učencev, ob njej so mogli preizkušati svojo sposobnost izražanja s filmsko sliko vse generacije. Ustvarili so 22 zanimivih filmskih zapisov na traku super 8 (potem ko je šola I. 1990 pridobila še videokamero, še en videofilm), na katerih je mogoče zaznati delovni utrip šole in videti, kako so potekale interesne dejavnosti, v nekaterih kadrih pa se je odrazil tudi odnos mladih do sveta, v katerem živimo. Svoje kratke filme so pokazali na kulturnih prireditvah svojim sošolcem, učencem na nekaterih drugih šolah, z njimi so sodelovali na srečanju mladih filmskih ustvarjalcev v Celju in Idriji (srečanja so bila delovna, ne tekmovalna, pohvaljeni učenci pa so tu dobili nove spodbude za delo), udeležili pa so se tudi dveh natečajev. Na natečaju za najboljši prispevek šolske mladine na temo varčevanja pri tedanji Ljubljanski banki in na natečaju za Krkino nagrado (razpisana tema Romi na Dolenjskem) so bili tudi nagrajeni. Začeli so z dokumentarnimi zapisi o Novem mestu in Dolenjskem listu, nadaljevali z igranimi kratkimi filmi, pri katerih so se poskušali tudi kot režiserji, in snemanjem športnih ter obrambnih dnevov, sc lotevali projektov, ki so zahtevali temeljitejšo pripravo in dobro poznavanje problematike, in se ob tem učili tudi montiranja ter zvočnega opremljanja filmov. Svojo ustvarjalno sposobnost so najbolje dokazali v tistih filmih, v katerih se je njihova izpoved povezovala z ustreznim filmskim prijemom. Prvo vidnejšo pohvalo sta dobila dijaka Sonja Papež in Tomaž Gazvoda na srečanju kinoamaterjev v Ljubljani I. 1974 za svoj dokumentarni film Obrambni dan. Na srečanjih mladih filmskih ustvarjalcev v Celju, ki smo sc jih začeli udeleževati I. 1980, pa sta bila najprej pohvaljena avtorja filma o Romih Damjan Gazvoda in Bojan Mikec (film se je uvrstil med pet najboljših mladinskih filmov 1. 1978), nato avtor animiranih filmov Crno-belo, Brez besed in Ujeti v času Davorin Gazvoda ter snemalci omnibusa Roke (to so bili vsi tedanji člani krožka). Film Ujeti v času je bil predlagan za predstavitev na "Mali Puli". Pri snemanju interesnih dejavnosti in raziskovalnih taborov so sodelovali tudi dijaki iz drugih krožkov (v filmih Podbočje 1980 in Naravoslovne dejavnosti). Po ukinitvi celjskega Tedna slovenskega filma se mladi filmarji niso več srečevali. Nove spodbude za delo pa so dobili ob obiskih priznanih režiserjev kratkega filma Konija Stajnbaherja in Filipa Robarja - Dorina, ki sta članom Sonja Papež pri .sne/nanju jilma s kamero S 8 (obrambni dan na gimnaziji leta 1973) krožka posredovala svoje bogato znanje in izkušnje pri delu s kamero. Dijaki so posneli še nekaj filmov, med njimi dva zelo zanimiva in dragocena zapisa, film Jakac in Jarc (nastal je ob obisku slikarja Božidarja Jakca v Študijski knjižnici, ko je govoril o prijateljskih in ustvarjalnih stikih s pesnikom Miranom Jarcem) in videofilm Intervju prof. Nataše Petrov z uglednim novomeškim znanstvenikom prof. Jankom Jarcem (o arheoloških izkopavanjih in mikavnostih znanstvenega dela). Nekatere zamisli liste generacije, ki se je z mentorico prof. Erno Horvat poslovila od šole 1. 1991, se niso uresničile. Zal so se učenci na stopnji najboljše usposobljenosti za delo v krožku znašli pred najtežjo preizkušnjo - pred zrelostnim izpitom, kije zahteval vso zbranost pri učenju. Dolžina filmov je različna, trajajo od treh minut do cele ure, seveda pa dolžina ni primerljiva z ustvarjalnim dosežkom in dragocenim sporočilom nekaterih zapisov. Ko primerjamo našo tedanjo skromno filmsko tehniko s sodobno videotehniko, ki omogoča veliko bolj preprosto in cenejše snemanje vizualno bolj privlačnih filmov, ugotavljamo, da bi zamisli naših učencev danes lahko zaživele čisto drugače. Povedati pa je treba tudi, da so bili dijaki pri svojem delu povsem samostojni in daje bila vloga mentorja večkrat le povezovalna. Delo krožka v letih 1972 - 1983 je natančneje predstavljeno v letnih poročilih gimnazije. Kratki filmi novomeških gimnazijcev: 1. Novo mesto (1967) Z izposojeno kamero (8 mm) sta film posnela Jože Simčič in Jože Spiichal. Film, ki je bil brez zvoka in napisov, se je izgubil. 2. Kako nastaja Dolenjski list (1973) Z izposojeno kamero (8 mm) je film posnel Zvone Se ruga, besedilo na magnetofonskem traku je prispeval Milan Markelj. Film se nahaja na šoli, magnetofonski trak seje izgubil. 3. Deklica in luža (1972) To je igrani film Sonje Papež, posnet s šolsko kamero super 8. Glasbena spremljava je delo Mirana Jenka; film sc nahaja v šoli. 4. Sprehod po Marofu (1973) Film brez glasbene spremljave sta posnela Sonja Papež in Zvone Seruga; nahaja se v šoli. 5. Dobimo sc po pouku (1973) Film je bilo delo članov krožka: Tomaža Gazvode, Sonje Papež, Igorja Makuca, Irene Štirn, Bojana Mikca. Film o interesnih dejavnostih, kije bil zvočno opremljen z besedilom in glasbo, je izgubljen. 6. Zimski tabor na Gorjancih (1974) Dokumentarni film. ki sta ga posnela Milan Obradinovič in Brane Brkič, se ni ohranil. 7. Obrambni dan na gimnaziji 1. 1973 Dokumentarni film je delo že omenjene skupine, je zvočno opremljen in sc nahaja v šoli. 8. Obrambni dan na gimnaziji 1. 1976 Film sta posnela in zvočno opremila Damjan Gazvoda in Bojan Mikec; nahaja se v šoli. 9. Cigan ali Človek? (1977) Film sta za Krkino nagrado posnela in opremila z besedilom ter glasbo Damjan Gazvoda in Bojan Mikec. Nahaja se v knjižnici tovarne zdravil Krka, ki jc film financirala in tudi nagradila. 10. L. 4000 (1978) Risanko brez zvočne opreme jc izdelal Sony Bcronja, pri snemanju so mu pomagali Ivan Lukšič, Carmen Kenda in Tanja Cibcj; nahaja se v šoli. 11. Obrambni dan na Osnovni šoli Katje Rupena (1978) Film sta izdelala in zvočno opremila Damjan Gazvoda in Bojan Mikec. jc last Osnovne šole Center in sc tam tudi nahaja. 12. Roke (1979) Film z glasbeno spremljavo je skupinsko delo članov krožka: Ivana Lukšiča, Andreja Lukšiča, Igorja Lukšiča, Saša Fuisa, Karmen Kenda, Tanje Cibcj, Maruše Pczdič, Vanje Štrasner, Olivcrc Staniša, Alenke Rostan in Bojana Frantarja; film se nahaja v šoli. 13. Dinar na dinar-kolo (1981) Film sta za razpisani nagradni natečaj Ljubljanske banke (na temo varčevanja) posneli Carmen Kenda in Tanja Cibcj; ima glasbeno spremljavo, nahaja se v šoli. 14. Trenutki moje generacije (Mladina ob prostem času v Dol. Ibplicah) (1980) Film je s pomočjo Igorja in Ivana Lukšiča ter Andreja 1 Iudoklina in Saša Vidiea izdelal Andrej Lukšič. Film je opremljen z besedilom in se nahaja v šoli. 15. Črno-belo (1980) Animirani film z glasbeno spremljavo je izdelal Davorin Gazvoda, film se nahaja v šoli. 16. Brez besed (1980) Animirani film z glasbeno spremljavo je izdelal Davorin Gazvoda, film se nahaja v šoli. 17. Ujeti v času? (1981) Animirani film z glasbeno spremljavo je izdelal Davorin Gazvoda, film se nahaja v šoli. 18. Podbočje 1980 Delo raziskovalnega tabora je posnel Ivan Lukšič, scenarij, režija in besedilo so delo Vladimirja Jurekoviča, film se nahaja v šoli. 19. Jakac in Jarc (1982) Film z besedilom Stojana Pelka je posnel Davorin Gazvoda; nahaja se v šoli. 20. Naravoslovne dejavnosti (kemijske, biološke in fizikalne vaje) v 1. 1983 Film sta posnela Oliver Merlin in Davorin Gazvoda, besedilo sla prispevala prof. Miha Hadl in dijakinja Helena Slamnik. Film ni ohranjen. 21. Samo danes sam (1983) Film je posnel in opremil z glasbo Oliver Merlin, nahaja se v šoli. 22. Po pouku (1984) Film o interesnih dejavnostih so posnele Sonja Dular, Katarina Markovič in Mateja Cvelbar; besedilo je delo vodij krožkov; film se nahaja v šoli. Videofilm Intervju prof. Nataše Petrov s prof. Jankom Jarcem sta s člani filmskega krožka 1. 1990 posnela Sašo Djukič in Sašo Stojanovič. Videokaseta se ni ohranila. MAJA OBERSTAR _GLASBENI UTRINKI_ Novomeška gimnazija je od nekdaj slovela po zelo uspešnem delovanju glasbenih skupin. Pričujoči prispevek, ki sem ga naslovila Glasbeni utrinki, predstavlja gimnazijske glasbene skupine od leta 1946 naprej. Zaradi pomankanja virov, predvsem pisnih, je bilo nemogoče opisati prav vse skupine in njihove člane. Kot zanimivost naj povem, da so novomeške gimnazijske glasbene skupine vedno sledile svetovnim glasbenim trendom. Po drugi svetovni vojni, natančneje leta 1946, se skupina muzikalnih novomeških gimnazijcev odloči za ustanovitev jazz orkestra. Jana Novak, ki igra klavir in harmoniko, violinist Lojze Zveglič in klarinetist Stane Gajšck najpogosteje nastopajo na gimnazijskih plesih. Njihovo glasbeno ustvarjanje poteka do leta 1950, najbolj ponosni pa so na nastop v ljubljanskem baru Nebotičnik. Ansambel Božidarja Kosa v mladinski delovni brigadi v Novem mestu leta 1952: Jože Perpar (tro/npeta), vojak Drago (saksofon), vodja ansambla Božidar Kos (klavir), Marjan Sonc (tolkala), Eva Nifcrgal fharmonika), Andrej Hočevar (klarinet), za njim Stanko Ciajšek (klarinet) in neznan kitarist. Zadaj dva opazovalca Jazzovska zvrst glasbe, kijev svetu že močno ukoreninjena, sc tudi na novomeški gimnaziji še naprej ustvarja, in siccr z novo generacijo gimnazijcev.V zabavnem jazzovskem ansamblu, ki premierno nastopi na novoletnem plesu leta 1950 in publiko preseneti z zelo dobro glasbeno izvedbo, nastopajo: klarinetist in hkrati vodja ansambla Danilo Kertelj, trompetist Jože Perpar, kitarist Andrej Hočevar, Eva Nifcrgal, ki igra harmoniko, pianistka Majda Kertelj, bobnar Franci Lenart ter drugi klarinetist Stanko Gajšek. Po letu 1951 vodstvo ansambla prevzame Božidar Kos, danes priznani profesor kompozicije na sydneyjski univerzi. Pod taktirko Božidarja Kosa leta 1952 ansambel nastopi na mladinski brigadi v Novem mestu. Igrajo predvsem jazzovske priredbe, ena najbolj uspešnih je priredba i/, filma Tretji človek, katerega režiserje Orson Welles. Glasbeno ustvarjanje ansambla se zaključi leta 1954, ko sc člani ansambla napotijo na študij v Ljubljano. Dizzy Combo sc poimenuje skupina novomeških gimnazijcev, ki deluje od leta 1958 do 1963. Izvajajo prva dva jazzovska stila, neworleans in dixieland. Poleg nastopov na gimnazijskih plesih in v internatih nastopijo tudi v Festivalni dvorani v Ljubljani, vrhunec pa dosežejo s prvim mestom na prireditvi za najboljšo jazz skupino na Dolenjskem. Ustvarjalci Dizzy Comba so: pianist Janez Gabrijelčič, aranžer, kitarist in saksofonist Jože Dobovšck, klarinetist in saksofonist Filip Robar, klarinetist Peter Simič, trobentar Franc Blažon, pozavnist Zvone Pelko in bobnar Janez Korošec. S pojavom Bcatlesov in Rollingstonsov se tudi na novomeški gimnaziji spremeni zvrst glasbenega ustvarjanja. The Mosquitos jc prva skupina električnih kitar, ki jo Dizzy Combo: Janez Gabrijelčič, Franc Blazon Jože Dobovšck, Zvone Pel ko, Janez Korošec (manjkala Filip Robar in Peter Siniič) sestavljajo gimnazijci in zunanji člani. Deluje v letih 1963 in 1965. Poleg priredb znanih skladb ustvarjajo tudi lastne pesmi, ena najlepših je skladba Bojana Lavriča z naslovom Saguaro. Miran Tučka, Štelan in Milan Markclj, Mihael Kos, Boris Blažon in Bojan Lavričso Mosquitosi, ki nastopajo iz veselja do glasbe na različnih prireditvah, na reviji zabavnih ansamblov pa tudi v oddaji na slovenskem nacionalnem radiu. Tradicijo Mosquitosov nadaljuje skupina Dehors, ki poleg Beatlesov in Rollingstonsov izvaja tudi skladbe Elvisa Presleya. Člani skupine so Jože Dobovšck, Boris Blažon, Zdravko Budna. Osrednji dolenjski ansambel, ki se pojavi za skupino Dehors in ustvarja sredi šestdesetih let, je sestavljen izključno iz gimnazijcev, poimenuje pa sc Črni tulipani. To je še vedno obdobje rock&rolla, zato tudi člani Črnih tulipanov (Čedo Jakovljevič, Miran Slak, Jadranko Medak in Franci Savrič) izvajajo omenjeno zvrst glasbe. Skupino Eons, ki premierno nastopi na gimnazijskem novoletnem plesu leta 1969, oblikujejo štirje gimnazijci, in sicer Cveto Sali, Andrej Blažon, Zdravko Jerman in Marin Bcrovič. Eden večjih nastopov je predstavitev na dolenjski kitarijadi v Kočevju. Nekakšen uvod v Rudolfovo zaznamuje skupina Sonce, ki se pojavi leta 1972. Nastopajo na uradnih gimnazijskih proslavah, podelitvah spričeval. Leta 1975 se na novomeškem zaključnem gimnazijskem plesu prvič predstavi skupina Rudolfovo. Sprva igrajo le priredbe, ko pa na Rockselekciji osvojijo prvo mesto, začno pisati tudi lastne skladbe. Leta 1976 pri založbi I Iclidon izide njihov prvi singcl z naslovom Grem domov The Mosquitos: Milan Markelj, Boris Blazon, Štefan Market j, Mihael Kos, Miro Tnčka (1964) v v v Novo mesto. Člani Rudolfovega, ki izvajajo rock glasbo, so: Cveto Sal i, Tomo Bartelj, Samo Kralj, Borut Simič in Andrej Blažon. Nastopajo po celi Sloveniji, na srednjih šolah, v študentskih naseljih, na brucovanjih, sodelujejo pa tudi v oddaji "Zdravo mladi" na TV Slovenija. Pomanjkanje motiva, občutek praznosti, novo glasbeno prizorišče (punk), kateremu se Ruclolfovo noče prilagoditi, predvsem pa novi življenjski cilji pripeljejo leta 1987 do razpada te v slovenskem prostoru tako vplivne glasbene skupine. Retrospektiva dela skupine Rudolfovo izide leta 1990 v obliki kasete. V času delovanja Rudolfovega se leta 1977 na novomeški Gimnaziji ustanovi še ena rokerska skupina z imenom Drevored. Na prvem samostojnem koncertu, ki poteka na Loki, igrajo tako lastne skladbe kot tudi priredbe. Tomaž Maras, Tomaž Zorko, Tomaž Murn, Robert Rodič, Dušan Prosinečki in Milan Merlin so rokerji skupine Drevored, ki se udeleži glasbene prireditve Novi rock 1982, v arhivu radia Slovenija pa je shranjenih deset studijskih posnetkov njihovih pesmi. Ustvarjajo do leta 1985. Didldudl banda, katere člani so Gregor Forte, Davor in Damjan Gazvoda, Petra Gačnik, Mirjana Plevnik in Marko Boh, z akustičnimi instrumenti in večglasnim petjem predstavljajo ljudsko glasbo na aktualen način.Tako na primer pesem z naslovom Na Robleku, ki jc v originalni izvedbi polka, igrajo z bendžom v country stilu.Nastopajo na gimnazijskih proslavah, naredijo mini turnejo po Sloveniji, na slovenskem radiu pa posnamejo dve skladbi. Delujejo v letih 1982, 1983. Začetki skupine Proteus segajo v leto 1987, ko člani skupine Borut Tiran, Tomaž Koncilija, Boštjan Kovačič in Simon Žižek s petnajstimi "naštudiranimi" skladbami organizirajo samostojni koncert v Ragovem logu. Zaradi potrebe po še enem kitaristu Rudolfovo: Borut Simič, Samo Kralj, Toni Dartelj, Andrej Blažon, Cveto Sali Drevored: Tomaž Zorko, Dušan Prosinečki, Tomaž Mara s, Robert Rodič, Jože Klobčar; Tomaž M um (junij 1980) Didldudl banda se jim kmalu pridruži Alan Vitezič. Februarja 1989 se Proteus udeleži FIL-ovega tekmovanja mladih skupin v Postojni z lastno skladbo Sabina in s priredbo uspešnice ameriških rokcrjev Creedcnce Clearwater Revival Have You Ever Seen The Rain. Osvojijo drugo mesto, Borut pa dobi nagrado za najboljšega pevca. Kasneje nastopijo v Cankarjevem domu na podelitvi nagrad iz Vesele šole, igrajo v stari Gorici za zamejske Slovence, avgusta 1990 pa so povabljeni v Langcnhagen pri 1 Iannovru. I Ikrati fantje ustvarjajo tudi lastno glasbo, katere avtor in tekstopisec je Borut Tiran. Na dvajset ur trajajoči avtobusni vožnji domov iz Langcnhagna sc fantje enoglasno preimenujejo v Društvo mrtvih pesnikov - DMP. Jeseni 1991 v novomeški športni dvorani organizirajo odmeven koncert s predstavitvijo lastne glasbe in ustvarjanja, kmalu zatem pa skupino zapusti bobnar Simon Žižek. Že pred Vem v studiu Akademik posnamejo dve skladbi (Mestni Robin Hood in Vse reke tečejo), v studiu Metro pa tri skladbe (Prvi Novomeščan, Pomlad narodov in Tvoj svet). V začetku leta 1992 je na natečaju za POP-delavnico sprejeta Borutova skladba Ko te ni, s katero DMP doseže peto mesto po oceni strokovne žirije in laskav naziv najbolj obetavne skupine. Tukaj tudi debitira novi bobnar skupine Marko Zaje. Marca 1993 pri ZKP-RTVS izide prva samostojna kaseta z naslovom Iskanje. Na POP-dclavnici 1993 postane skladba Ko prižgeš nov dan, katere avtorje Alan Vitezič, zmagovalna skladba po izboru žirije. Kmalu zatem skupino zapusti klaviaturist Boštjan Kovačič. V obdobju po izidu kasete Iskanje (1993-1995) nastane precej novih skladb, ki sc stilno ločijo od prvega ustvarjalnega obdobja. Gre za bolj akustično obarvano glasbo, s poudarjenim večglasnim petjem in nekon-vencionalnimi akordi, važen element še vedno ostajajo kvalitetna besedila, sodelujejo pa bolj eksotični instrumenti (konge, bongosi, različna druga tolkala, živa godala, flavta...). Dnrtvo mrtvih pesnikov: Tomaž Koncilija, Alan Vitezič, Marko Zaje, Borut Tiran (plakat s kontni a) C opica bana Copacabiuia 19.maja 1990 na glasbcno-literarnem večeru gimnazije prvič nastopi vokalno-instrumentalna skupina dvanajstih deklet Copacabana. Nataša Bambič, Joži Cvelbar, Tina Cucek, Petra in Tina Dular, Julija Gorenc, Maša Karpljuk, Maja Obci star, Jerneja Stukelj, Erika Vraničar, Irena in Lcticia Yebuah publiko navdušijo tako z izvajanjem glasbe kot tudi samim videzom in številom članic. Igrajo izključno na klasične instrumente, in sicer na klavir, kitare, flavte, saksofon, harmoniko, večglasno petje številnih glasov pa ustvarja vtis popolnosti. Dekleta sprva pojejo le priredbe, kasneje pa začno ustvarjati tudi lastne skladbe. Nastopajo na otvoritvah slikarskih razstav, na dobrodelnih koncertih, leta 1991 pripravijo dva samostojna koncerta, julija 1992 se udeležijo festivala v Laškem "Kar znaš, to veljaš" in z lastno skladbo "Osamljeno srce" osvojijo prvo mesto ter postanejo amaterke leta 1992. Avgusta gostujejo v Langenhagnu, septembra kot glasbeni gost nastopijo v televizijski oddaji "Zdravo", novembra 1992 v avli OŠ Grm organizirajo tretji samostojni koncert, na katerem jih posluša tudi predsednik republike Milan Kučan. Leta 1993 se udeležijo gimnazijade v Velenju, maja istega leta nastopijo na zaključni oddaji Podarim-dobim, decembra pa na silvesterski oddaji "Kako je zvenelo", kjer spremljajo Ditko I Iaberl, Lada Leskovarja in Marjano Dcržaj. Največji uspeh dosežejo leta 1994 ob izdaji lastne kasete in laserske plošče z naslovom Kapljica Ljubezni. Artist i OZŠU NM1917 v špcktcikhi Priglasje na gori Eiget; nutj 1993 _NATALIJA PETAKOVIČ_ ODDELEK ZA ŠPEKTAKELSKE UMETNOSTI NOVO MESTO 1917 Artistično gibanje ODDELEK ZA ŠPEKTAKELSKE UMETNOSTI NOVO MESTO 1917, ki je v svoji instituciji združevalo umetnost, znanost, politiko in ekonomijo je od septembra 1991 delovalo pod imenom ŠOLA ZA KRITIKO GLEDALIŠČA, od decembra 1992 do junija 1994 pa pod imenom ODDELEK ZA ŠPEKTAKELSKE UMETNOSTI NOVO MESTO 1917 (OZŠU NM 1917). Nekateri člani - ARTISTI OZŠU NM 1917 so vključno z dijaki Gimnazije Novo mesto sodelovali že v gibanju NOVOMEŠKA JESEN 1990 - NOVOMEŠKA POMLAD 1991, ko je v Novem mestu na novomeški gimnaziji potekal ciklus futurističnih soarej SCIENCE - LOVE HISTORY (3 različice: december 90, januar 91, maj 91) ter v materialističnem podvzetju RECHT (april 91, gledališče GLEJ, Ljubljana). Od jeseni 91 do junija 94 jc OZŠU NM 1917 uprizoril naslednje umetniške akcije: 1. STREL SREDI KONCERTA - november 92 Gimnazija NM 2. NORGE - december 92 Gimnazija NM A rt is l i OZŠUNM 1917 decembra 1992 - april 92 gostovanje na Gimnazija d i v Velenju - junij 92 Langenhagen v Nemčiji - junij 92 gostovanje na evropskem festivalu eksperimentalnega gledališča EUROKAZ v Zagrebu 3. THE AMAZING ADVANTURES OF WILLIAM SHAKESPEARE -junij 92 Jakčev dom Novo mesto -jesen 92 štirinajst ponovitev v nekoliko spremenjeni obliki za omejeno število ljudi 4. ATWOOD (padalski desant in dinamistična akcija) - november 92 plato Dolenjskega muzeja 5. POLARNI KROGI AVANTGARDIZMA (prostozidarski dogodek) - december 92 Studijska knjižnica Novo mesto 6. PRIGLASJE NA GORI E1GER - maj, junij 93 ob mostu na reki Krki na Loki v Novem mestu 7. PARIZ - AMSTERDAM - BERLIN - NOVO MESTO -12. november 93 Novo mesto (državna slovesnost ob 95-letnici najstarejšega olimpijskega zmagovalca na svetu Leona Stuklja; sodelovanje z gimnastičio r e p re zc n ta nco SI o ve n i j e) 8. FUTURISTIČNA SOAREJA (predavanje o Italiji, futurizmu in fašizmu; skujaj z dr. Rastkom Močnikom, Majdo Širco, Matjažem Bcrgerjem in Mojco Dr;ar Mu rko) - 22. december 93 Dolenjska galerija v Novem mestu 9. DUH JE KOST -31. januar 94 v kartuziji Pleterje za menihe samostana 10. TRIJE ZADNJI PROBLEMI TELESA - 6. april 94 kamnolom Cerov log 11. NOMADI LEPOTE (promocijska artistična akcija ob Giru d'ltalia) - 4. maj 94 Kranj (z direktnim prenosom na TV Slovenija) 1Jrigla s je na gori Eiger Insccnator vseh umetniških akcij OZŠU NM 1917 je bil Matjaž Berger, artisti pa: ... 1. dijaki novomeške gimnazije: Alenka Avbar (takrat osnovnošolka), Uroš Lubej, Kristijan Ostanek, Vesna Hodnik, Petra Ostanek, Vanja Šepec, Damir Dominič, Katja Kraško, Katarina Avbar, Maja Bricelj, Kanita Bečirevič, Maja Oberstar, Tina Dular, Jernej Dežman, Jure Lukšič, Aleksander Unetič (komentator fraktalne geometrije) 2. alpinista: Matjaž ErpiČ in Tomaž Erpič 3. člani slovenske gimnastične reprezentance: Roman Veble, Aleš Janežič, Blaž Puljič, Luka Golja 4. slovenska padalska reprezentanca - svetovni in evropski prvaki z Ireno Avbelj na čelu OSTALI SODELAVCI: Milan Radivojcvič - Lunačarski, Urša Zalar, Božidar Hodnik, Adolf Šuštar (letalstvo), Aleš Vozelj, Jože Oberstar, novomeška policija, novomeški gasilci ORGANIZACIJA AKCIJ: 1991-1992: prof. Vasja Fuis 1993-1994: mag. Boštjan Kovačič,Mojca Osolnik, Danijel Brezovar, Branka Bukovec, Jasna Dokl-Osolnik. NATALIJA PETAKOVIČ _TEATER 250__ Gimnazijsko gledališko skupino TEATER 250 so v začetku maja 1995 ustanovili dijaki 3. letnikov. Sestavljajo 20 učencev, vodi pa jo dijak sedanjega četrtega letnika Branko Jordan. Do jeseni so naštudirali Brechtovo MALOMEŠČANSKO SVATBO, ki sojo predpremierno uprizorili v atriju šole 20. oktobra 1995 za dijake četrtih letnikov, premiera za izven pa je bila 26. oktobra 1995. Tej so sledile še naslednje uprizoritve: 7. 12. 1995 za dijake 3. letnika novomeške gimnazije 8. 12. 1995 za dijake 2. letnika novomeške gimnazije 5. 2.1996 za Srednjo ekonomsko šolo Novo mesto 22. 2. 1996 za gimnazijo in ekonomsko šolo v Brežicah (gostovanje v brežiškem domu kulture) 23. 2. 1996 za dijake črnomaljske gimnazije (gostovanje v črnomaljskem srednješolskem centru) 26. 4. 1996 za dijake slovenske gimnazije v Celovcu (Modestov dom) 14. 5. 1996 v Domu kulture v Novem mestu za izven V šolskem letu 1995/96 je Teater 250 uprizoril še več krajših improviziranih produkcij za popestritev dogajanja na šoli: 6. 10. 1995 DOBRO JUTRO 28.11.1995 UGRABITEV 12. 1. 1996 USTVARJALNOST NA TERITORIJU NEMOGOČEGA januarja 1996 DOGAJAJTE Člani Teatra 250 na premieri oktobra 1995 v atriju šole. Od leve proti desni.: Saša Ucman, Klemen Dvornik, Nina Rastja, Katja Vukčevič, Katarina Klepee, Mitja Ličen, Dejan Dular, Branko Jordan Na pobudo nekdanjega gimnazijca Tonija Vovka, ki jc letos izdal v sedemdesetih letih izginulo pesniško zbirko KAMNITE SENCE, je skupina pripravila gledališko postavitev PREPOVEDANO V IMENU LJUDSTVA v režiji Branka Jordana, uprizorjeno pa v diskoteki Otočec 22. marca 1996. 15. decembra 1995 je Teater 250 organiziral še fotografsko razstavo Klemena Dvornika, na kateri je gostovala glasbena skupina JAZZ SELECTION iz brežiške gimnazije. Člani Teatra 250 so: Branko Jordan, Katja Vukčevič, Mitja Ličen, Nina Rusi ja, Saša Ucman, Klemen Dvornik, Katarina Klcpcc, Zlatan Bajraktarevič, Tadej Turk, Sonja Stojanovič, Živa Pečavar, Dejan Dular, Jasna Premelč. Skupino vodi Branko Jordan, mentorica prof. Natalija Pctakovič. IGOR VIDMAR ŠPORTNA VZGOJA IN ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO Telovadbo (danes športna vzgoja) so začeli na novomeški gimnaziji poučevati v šolskem letu 1874/75. Pouk telovadbe je bil takrat neobvezen, po šest ur na teden pa jo jc poučeval suplent Franc Sparmann. Telovadišče za gimnazijskim poslopjem je bilo majhno, vlažno in brezsonca. Leta 1888 seje ravnateljstvo dogovorilo z Dolenjskim Sokolom, da so pozimi za pouk neobvezne telovadbe uporabljali njegovo telovadnico v nekdanji cerkvi kapucinskega samostana, dve leti kasneje pa je vojaško poveljstvo dovolilo uporabljati vojaško vadišče pri vojašnici, ki jc bila v poslopju, kjer je danes Uprava za notranje zadeve in sodišče. Z drugim semestrom šolskega leta 1910/11 je postala telovadba obvezen predmet za 1. razred, potem pa z vsakim šolskim letom še za naslednji razred. Leta 1912 se je gimnazija preselila v novo stavbo, kjer je prvič dobila tudi lastno telovadnico. Takrat jc profesorja Julija Kreka pri pouku telovadbe zamenjal profesor zemljepisa Franc Stopar. V tem času je gimnazijo obiskoval tudi najuspešnejši novomeški športnik vseh časov, trikratni olimpijski prvak, Leon Štukclj. Tako je šlo vse do šolskega leta 1914/15, ko je bila obvezna od 1. do 5. razreda, a so jo po 20. marcu 1915 ukinili, ker je bil njen učitelj Franc Stopar mobiliziran. Ker v šolskem letu 1918/19 šola ni imela potrebnega predmetnega učitelja, ni bilo rednega pouka telovadbe. S privoljenjem staršev so jo dijaki lahko obiskovali pri Sokolu in pri Orlu, ki sta gostovala v gimnazijski telovadnici. Ravnatelj jc leta 1919 dvakrat razpisal mesto telovadnega učitelja. Javil seje tudi Leon Štukclj, ki pa tega mesta ni dobil. Obvezni redni pouk telovadbe je bil zadovoljivo rešen šele oktobra 1920, ko je nastopil službo Vladimir Rustja, s čimer jc začela tudi dejansko veljati leto pred tem sprejeta prepoved telovadbe pri Sokolu in Orlu, ki pa jc mnogi dijaki niso upoštevali. Pouk telovadbe je bil po predmetniku iz leta 1919 dvakrat tedensko za vseh osem razredov, razen ko je veljal začasni učni načrt iz leta 1927, ki ni predvideval telovadbe v 7. in 8. razredu. Po predmetniku iz leta 1930, ki je obveljal do razpada stare Jugoslavije, so imeli od 1. do 5. razreda po dve uri telovadbe na teden, 6. razred je imel eno uro, 7. in 8. razred pa je ostal brez telovadbe. Ko sc je leta 1928 Sokol izselil iz gimnazijske telovadnice, jc s sabo odnesel tudi skoraj vse telovadno orodje. Tega leta pa so vsem srednješolcem prepovedali nogomet, s čimer je bil šc posebej prizadet Elan, pri katerem so zvečine igrali predvsem gimnazijci. 1. marca naslednjega leta jc učiteljski zbor to prepoved omejil le na slabe dijake in tiste dobre dijake, ki se odtegujejo telovadbi, "žogo pa zbijajo". Utrinki s športnih dejavnosti šole (planinska tura) Da hi bile v tem času organizirane gimnazijske ekipe v posameznih športih, ki bi šolo zastopale navzven, ni zaslediti, z vrhunskimi športnimi uspehi pa je kot bivši gimnazijec s svojimi olimpijskimi in svetovnimi naslovi izstopal predvsem Leon Štukelj, ki pa seje po končanem študiju prava za vselej odselil i/. Novega mesta. Zanimivo je, da večina profesorjev ves ta čas ni rada videla, če so se dijaki ukvarjali s športom izven pouka telovadbe, zato so to bolj ali manj prepovedovali, vendar prav veliko ni zaleglo, saj so gimnazijci kljub temu včasih tudi na skrivaj telovadili pri Sokolu, Orlu in pri Elanu, v letih pred drugo svetovno vojno pa so se na gimnaziji pojavili skavti in podmladek Acrokluba. Prcccj svežine v športnem življenju gimnazijcev je s svojim prihodom leta 1934 prinesel profesor Marjan Dobovšek, ki je kol dober metalce diska dijake navdušil za atletiko. Na Loki so dijaki sami uredili 100-mctrsko atletsko stezo in skakališče za skok v višino, kjer se je izkazal predvsem Milan Gunde. Pripravili so tudi tekmovanje višjih razredov, ki so se pomerili v skoku v daljino, metu diska, suvanju krogle ter v teku na 100 in 1500 m. Ker je primanjkovalo učiteljev, so telovadbo v tem času največkrat poučevali bivši oficirji in temu primerne so bile tudi telovadne prvine, ki so jih pri pouku morali izvajati dijaki. Profesor Dobovšek, kije prevzel pouk telovadbe v enem razredu, se je stvari lotil nekoliko drugače, saj je bila večina vaj atletskih. Ob koncu šolskega leta jc z dvajseterico pripravil telovadni nastop, na katerem so dijaki izvajali ogrevalne vaje za lahko atletiko. Do druge svetovne vojne seje število ur telovadbe v predmetniku še spreminjalo, ponavadi pa so bili prikrajšani predvsem višji letniki. Kljub vojni seje pouk telovadbe Aleš Florjanec, državni prvak v skoku v višino (l. 1981) nadaljeval oziroma seje predmetnik celo razširil, tako da soje bili deležni po dve uri na teden vsi razredi od prvega do osmega, kar je trajalo vse do leta 1955, ko so od 1. do 5. razreda dobili po tri ure telesne vzgoje. Po reformi leta 1958, ko so se prvi štirje letniki gimnazije priključili ljudski šoli, sta dobila prvi in drugi razred po tri, tretji in četrti pa po dve uri telesne vzgoje tedensko. Po drugi svetovni vojni se je v skladu z vsesplošnim razvojem športa in uveljavitvijo novejših športnih panog tudi pri nas razmahnila tudi športna organiziranost na gimnaziji. Leta 1951 je na gimnaziji žc deloval Rod^orjanskih tabornikov, približno v istem času pa tudi že Šolsko športno društvo in Šahovsko društvo, leta 1961 je bila ustanovljena Strelska družina Vinka Paderšiča, ki je kasneje delovala kot strelski krožek itd. Podatki o nastopih ekip šolskega športnega društva novomeške gimnazije na pomebnejših tekmovanjih obstajajo od leta 1969 dalje, ko so bili košarkarji tretji v Sloveniji, v atletiki pa je bila Tatjana Gazvoda najboljša v teku na 100 m, Marjeta Pučko pa tretja v skoku v višino. Ker je podatkov veliko, naštejmo le nekaj najboljših uvrstitev v naslednjih letih. V šolskem letu 1971 so bili drugi v državi tako odbojkarji kot odbojkarice, v šolskem letu 1972/73 pa so bile druge v državi odbojkarice. Leto kasneje so bile odbojkarice tretje, šahistka Nada Peterle je na hitropoteznem turnirju zmagala, v atletiki pa je bil Vane Kržan tretji v teku na 100 m, štafeta 4 X 100 m (Križman, Nagode, Ivanjko in Kržan) pa je zmagala. V šolskem letu 1974/75 so bile ekipno tretje strelke in gimnastičarke, naslednje leto so bili košarkarji prvi, v gimnastiki pa je bila dekliška ekipa druga, enak uspeh pa je med posameznicami dosegla Maja Klemene. Fantje so sc izkazali celo v smučanju, Hvo wear •SO OMMt-' -«v» yt' $0 eiHNR^ Gimnazijski košarkarji - večkrat tudi državni prvaki (šol. L 1985186) Gimnazijski odbojkarji - vedno med najboljšimi v državi (ekipa i 1988/89) kjer jc bil Aleš Wachter osmi v državi. Za najboljša športnika šole so proglasili Majo Klemene in atleta Miloša Šuštarja. V šolskem letu 1976/77 sta bila najboljša športnika šole rokometašica Tilka Kastelic in kolesar Ivan Turk, naslednje leto pa atleta Mira Blažič in Rafko Kapš. V šolskem letu 1978/79 sta bila za najboljša na šoli spet proglašena atleta, Janja Kralj in Edvard Kranjčič. V šolskem letu 1980/81 so bili atleti najboljši v Sloveniji, atletinje so zasedle tretje do četrto mesto, košarkarji so bili drugi, košarkarice pa tretje. V šolskem letu 1981/82 so prvaki postali košarkarji in atleti, atletinje so bile druge, med posamezniki pa so republiški prvaki postali tudi atleti, Andrej Lapanje v skoku v višino, Igor Prime v suvanju krogle, Greta Hren v skoku v daljino in dekliška štafeta 4 X 100 m. Tega leta je bila Gimnazija Novo mesto proglašena za najbolj množično in samoupravno organizirano šolsko športno društvo (ŠSD) v Sloveniji. V šolskem letu 1982/83 so bile atletinje prve, atleti drugi, odbojkarice tretje, odbojkarji drugi in košarkarji prav tako drugi. Med posamezniki so se z zmagami izkazali atleti, Greta Hren v skoku v daljino in dekljška štafeta 4 X 100 m, med fanti pa je bil v skoku v višino najboljši Andrej Lapanje. SŠD novomeške gimnazije je bilo drugič zapored proglašeno za najbolj množično in samoupravno organizirano v Sloveniji. V šolskem letu 1983/84 so bile atletinje prve, atleti drugi in košarkarji prav tako drugi, medtem ko je ŠŠD ponovno dobila zlato plaketo, Sabina Zaletel pa priznanje kot organizatorica. V šolskem letu 1985/86 so postali republiški prvaki odbojkarji in gimnastičarke. Naslednje leto so tako atleti kot tudi atletinje osvojili drugo mesto v republiki. V šolskem letu 1988/89 so bili odbojkarji in atletinje tretji. V šolskem letu 1990/91 so se spet izkazali odbojkarji, ki so postali republiški prvaki, odbojkarice in košarkarice pa so bile druge. V šolskem letu 1991/92 so bile odbojkarice prve, atletinje druge, rokometašice tretje in tekačice na državnem prvenstvu v krosu prav tako tretje v državi. Leto kasneje so bile atletinje in rokometašice druge v državi. Tudi v letu ob 250-letnici novomeške gimnazije je šolsko športno društvo zelo dejavno, od krožkov pa redno delujejo košarkarski, odbojkarski, ženska gimnastika, aerobika, rekreacija ter občasno, predvsem pred tekmovanji, rokometni in nogometni krožek. SI ROTA DEFUERIT, TU PEDE CARPE VIAM ČE NE BOŠ IMEL VOZA, POJDI PEŠ EKSKURZIJE JOŽICA JEVNIKAR LITERARNE EKSKURZIJE Človeka izobražujejo in oblikujejo najrazličnejše stvari v življenju. Vsekakor ima pomembno vlogo šola, pouk v razredu, ob njem pa tudi druge oblike izobraževanja, kot npr. ekskurzije, obiski dramskih in filmskih predstav ter koncertov, ogledi galerij in muzejev, razne interesne dejavnosti itd. V pouk slovenske književnosti smo vključevali tudi tako imenovane literarne ekskurzije. Zanje nismo imeli stalnega programa, ampak smo ga občasno malo preoblikovali v zvezi z učnim načrtom, ki seje večkrat spreminjal, in pri tem upoštevali tudi želje in predloge dijakov. Na ekskurzijah smo spoznavali rojstne kraje naših kulturnikov, vedno pa smo si ogledali tudi druge zanimivosti kraja (zgodovinske, umetnostne, geografske...) in tako širili vsestransko razgledanost dijakov. S prvimi razredi smo nekaj let obiskovali bližnjo sončno in z belimi brezami polepoteno Belo krajino. Ogledali smo si Belokranjski muzej v Metliki, nato Črnomelj, osrednji del ekskurzije pa je predstavljal Župančičev rojstni kraj - Vinica. Tako smo laže razumeli povezanost njegove poezije, še posebej mladinske, s tukajšnjo pokrajino, jezikom in običaji. Pot smo nadaljevali še preko Kolpe na Hrvaško v Lukovdol, rojstni kraj hrvaškega pesnika in pisatelja Ivana Gorami Kovačiča. V prvih letih mojega poučevanja na gimnaziji smo šli z drugimi razredi večkrat na Gorenjsko in si najprej ogledali jeseniško železarno (v zvezi s programom pri kemiji), nato smo se iz sive, hrupne železarne včasih za kratek čas povzpeli na mirno, v maju vso cvetočo Golico, popoldne pa je sledil literarni del. Z vso spoštljivostjo smo vstopali v skrbno urejeno Prešernovo rojstno hišo, ki jo varuje bližnji sosed sveti Marko. Pesnikov prijatelj učenjak Matija Čop je tudi izhajal iz trdne kmečke hiše, in to v bližnji Žirovnici. Kajža v bregu na robu vasi Doslovčc, ki je le nekaj km oddaljena od Vrbe, je dajala dom ljudskemu pisatelju Franu Šaleškemu Finžgarju. Nato smo si ogledali še lepo ohranjeno in danes skrbno obnovljeno starinsko Radovljico in Prešernov gaj v Kranju, kjer počivata pesnika France Prešeren, mojster sonetov, gazel ter balad, in Simon Jenko, poet Sorškcga polja. Literarna ekskurzija na Bled, šol. leto 1965/66 Ker so bili skoraj vsi dijaki že v osnovni soli v Vrbi ( nekateri tudi po dvakrat), smo to upoštevali in program spremenili. Tako smo se z drugošolci več let zapored osredotočili na domačo Dolenjsko, kije dala vrsto pomembnih pesnikov in pisateljev. Naš glavni cilj so bile Velike Lašče in njihova idilična okolica, od koder so izšli začetnik slovenske književnosti Primož Trubar, svetovljan Josip Stritar in Fran Levstik, kije s svojim delom poudarjal narodovo pokončnost, ljudski jezik in vsestransko kritičnost. Mimogrede smo sc ustavili tudi v Stični, kjer so nas menihi vedno ljubeznivo sprejeli in razkazali samostan z znanim križnim hodnikom in njihovo zanimivo baziliko. Spustili smo sc tudi v Taborsko jamo in bili vedno navdušeni nad tamkajšnjimi podzemskimi lepotami. Po ogledu Ribnice, njenega etnografskega muzeja, parka kulturnikov in cerkve s Plečnikovima zvonikoma smo se ustavili šc v Kočevju. Nekajkrat smo šli s tretjimi razredi, ko smo obravnavali realizem, k Aškercu v prijazno vasico Scnožctc nad Rimskimi Toplicami, h Kersniku na Brdo pri Lukovici, kjer so le še ostanki njegovega, med vojno požganega gradu, in v Mcngcs - rojstni kraj Janeza Trdine, ki je svoja glavna dela ustvaril prav v Novem mestu. Med potjo smo si ogledali tudi rimsko nekropolo v Šempetru pri Žalcu in nazaj grede Valvasorjev Bogenšperk, kije sorazmerno lepo ohranjen, saj med vojno ni bil požgan. Več let pa smo s tretjimi razredi hodili na Gorenjsko, in sicer v Školjo Loko, kjer smo si ogledali vse njene znamenitosti in se seznanili s Tavčarjevo Poljansko dolino, ki jc močno prisotna v številnih njegovih delih. Pot nas je vodila vse do partizanske bolnišnice Franja in Idrije, kjer imajo bogat in pester muzej. Notranjsko in Primorsko smo najbolj pogosto obiskovali s četrtimi razredi. p Gimnazijci na ekskurziji na Polževem (prof. Jože Sever, prvi z leve; prof Lada Čertalič, četrta z leve Ustavili smo sc na vrhniškem Klancu, ki gaje Ivan Cankar, mojster slovenske besede, ovekovcčil v svojem romanu Na klancu, nato pa v Kosovelovi Sežani in Tomaju ter podoživljali njegov kras. Vmes smo sc ohladili še v Postojnski jami in si ogledali Predjamski grad, znan po svoji nenavadni legi. Na poti domov smo se večkrat ustavili še na Blatu pri Grusupljem, kjer sloji rojstna hiša Louisa Adamiča, ki še danes daje vtis nekdaj bogate domačije - graščine. Do Prežihovc Koroške in Kranjčevega Prekmurja nam je zaradi odločnosti uspelo priti bolj redko. Posamezni razredi so sem in tja ubrali še kako drugo varianto. Tudi ob važnih drugih ekskurzijah (npr. naravoslovnih ali maturantskih) smo vedno vključevali, kolikor se je le dalo, tudi literarni del. Spominjam se npr. maturantskega izleta v Istro (Rovinj, Pulj), ko smo se mimogrede tja ustavili tudi v Tomaju in Hrastovljah, na poti domov pa v Beli krajini na Župančičevem rojstnem domu. Seveda je bilo takih in podobnih primerov še več. Vsako leto smo organizirali tudi obiske gledaliških predstav, doma, če je bilo možno, in v Ljubljani, kamor so dijaki kasneje odhajali na študij. Prizadevali smo si, da bi v štirih gimnazijskih letih spoznali naša osrednja gledališča (Dramo, Mestno in Mladinsko gledališče, Opero, Filharmonijo). V dopoldanskem času pa smo si ogledali pomembnejše kulturne ustanove in literarnozgodovinske spomenike (NUK, Narodno in Moderno galerijo, Narodni muzej, Cankarjev dom, Navje, Plečnikovo Ljubljano...). Na ekskurzije smo se vedno skrbno pripravili: najprej že v razredu, na kraju samem pa smo navadno imeli krajši program, ki je osvetlil biografske in ustvarjalne značilnosti posameznih književnikov in njihovo povezanost s kraji, iz katerih so izšli. Gimnazijci pri Savinškovcm spomeniku na Gričku v Črnomlju, 1979180 Tako smo poglabljali literarno znanje in ostrili občutek za pravilno vrednotenje narodove preteklosti. Večkrat smo ob posameznih primerih ugotavljali, da bi morali Slovenci bolj skrbno in spoštljivo ravnati z našimi kulturnimi spomeniki. Še posebej z obiski gledaliških in filmskih predstav ter raznih razstav smo skušali dijake navajati, da bi tudi kasneje spremljali kulturno življenje in sc vanj vključevali. Ekskurzije so nas vsestransko bogatile: širile so splošno razgledanost in poznavanje književnosti, budile občutek narodne pripadnosti, nudile so številna prijetna doživetja in možnost medsebojnega spoznavanja in zbliževanja. Gojili smo jih dolga desetletja in škoda bi bilo in neodgovorno do mladih, da bi sc to zanemarilo ali celo opustilo. MARJETA VALENTINCIC NARAVOSLOVNE DEJAVNOSTI Z uvedbo usmerjenega izobraževanja (1980/81) smo v šolo dobili novo vsebino - naravoslovne dejavnosti. Njihov namen je bil, da povežejo vsebine naravoslovnih predmetov in pokažejo učencem interdisciplinaren pristop k obravnavi določene teme. Ker je takratna država sprejela UNESCOv izobraževalni program, je bil osrednji poudarek naravoslovnih dejavnosti na proučevanju življenjskega prostora in njegovih elementov (tla, voda, zrak) ter na problemih v tem prostoru (prehrana, energija, zdravje, ekologija). Na šoli smo se učitelji naravoslovnih predmetov lotili obravnave predpisanih tem z veliko odgovornostjo, saj so bili v to vsebino vključeni vsi učenci šole in to po 30 ur letno. Ugotovili smo. da smo sami sposobni v obliki terenskega in laboratorijskega dela učencem prikazati interdisciplinarni pristop k proučevanju tal, vode in zraka, da pa bomo morali za ostale teme poiskati pomoč tudi drugod. Tako si) se izoblikovali tako imenovani "naravoslovni dnevi" treh vrst: terensko in laboratorijsko delo s pripravo poročil, razstav in analiz rezultatov v šoli, obiski delovnih organizacij in naravoslovne ekskurzije. Pri terenskem in laboratorijskem delu so se učenci glede na interes delili na predmetne skupine (biologija, fizika, kemija, geografja) in pod vodstvom učiteljev in mentorjev raziskovali obravnavano temo. Po delu po skupinah so pripravili poročila in na skupnem srečan ju vseh skupin poročali o doseženih rezultatih. Vsi učenci so bili na ta način seznanjeni s potekom naravoslovnega dne, ne glede na to, v kateri skupini so bili. Analize smo predstavili na stenčasu, ne smemo pa pozabiti tudi zanimivih razstav gob, gozdnih sadežev, travniških rastlin, zdravilnih zelišč in lišajev. Za obravnavo nekaterih tem smo se morali povezati z delovnimi organizacijami v Novem mestu. Preveč jih je bilo, da bi vse našteli. Povedati pa moramo, da nam strokovnjaki v njih nikoli niso odrekli pomoči in da so nas povsod prijazno sprejeli. Za pomoč in sodelovanje se jim lepo zahvaljujemo. Naj jih naštejemo le nekaj: KRKA Novo mesto, IMV, Novoles, Novoteks, Elektro, Gozdno gospodarstvo, Zavod za higieno in medicino dela, Splošna bolnišnica, Veterinarska postaja, Kmetijska zadruga, Kmetijska šola, Gostinska šola. Dolenjske pekarne, Meteorološka postaja in drugi. Kadar smo za pomoč zaprosili delovno organizacijo zunaj Novega mesta ali če smo si želeli ogledati naravno znamenitost malo dlje od doma, smo rekli, da gremo na naravoslovno ekskurzijo. Da pa tako potovanje na oglede po Sloveniji ne bi izzvenelo suhoparno, smo se povezali s kolegi iz ostalih predmetnih področij in organizirali ekskurzije, ki so imele poleg naravoslovnega tudi kulturni, zgodovinski in etnografski značaj. Naj jih naštejemo le nekaj. Bližnjo okolico Novega mesta smo spoznali na ekskurziji na Dvor z ogledom plavža in ribogojnice, v Sotesko, elektrarno Luknjo v Prečni, v Stare žage in na gozdno učno pot v Podturn (1990-1995). Širšo Dolenjsko smo spoznalhia ekskurziji po Mircnski dolini in dolinah rek Save in Krke z ogledi Dane na Mirni, Čateža, NEK v Krškem, Agrokombinata, Agrarie, kostanjeviške jame, muzeja v Brestanici, galerij v Kostanjevici in samostana v Pleterjih (od 1982 do 1995). Naravoslovni dan ob Bršljinskcm potoku, Potočna vas, šol. L 1980181 Še dlje smo šli preko Kočevskega Roga in Ribnice v Gotenico, Kočevsko Reko, na Kostelsko in po Poljanski dolini v Belo Krajino (1995). Vrsto let (1983-1986) smo hodili na Jesenice, v Radovljico in Kranj (ogled železarne, čebelarskega muzeja, narcis na Javorniskcm rovtu in kulturni del posvetili Prešernu, Linhartu in Finžgarju). Na Štajersko smo šli petkrat (1987-1991). Bili smo v Šoštanju, Velenju in Zagorju, ogledali smo si termoelektrarno, velenjski muzej, mozirski gaj, kulturni del smo posvetili Kajuhu in Aškercu, zgodovinski Valvasorju in rimski nekropoli. Na Notranjskem smo bili petkrat (1981-1991, 1995). Ogledali smo si Novo Štifto, se peljali čez Bloke na Cerkniško jezero in na Rakov Škocjan, videli mogočne snežniške gozdove, si ogledali muzeje na gradu Snežnik in Babno polje. S četrtošolci smo bili pet let (1983-1988) redni gostje inštitutov Jožef Štefan in Boris Kidrič v Ljubljani. I Ikrati smo si ogledali še reaktor v Podgorici, grad Bogenšpcrk in tehnični muzej v Bistri. Kulturni del ekskurzije smo posvetili Cankarju. Dokler jc v Ljubljani delal planetarij, smo ga obiskovali, kasneje pa smo ekskurzijo zaključili v arboretumu v Volčjem potoku. Alpski svet so naši učenci ob pomoči planinskih vodnikov in učiteljev telesne vzgoje spoznavali na planinski turi, posebnosti obale pa na naravoslovnem dnevu v oceanografskem laboratoriju v Piranu med plavalnim tečajem. Ko smo na šoli izobraževali obutveno smer, smo organizirali ekskurzije v matično šolo v Kranj, v tovarne Planika, Peko in Kopitarna Sevnica in si ogledali Bled, Planico, Tamar, Lisco, Kropo in Dražgoše. Z novo reformo šolstva naravoslovnih dejavnosti ni več. Le nekaj ur nam je se ostalo med obveznimi izbirnimi vsebinami. Tako smo v šolskem letu 1995/96 izvedli dva naravoslovna dneva. S prvimi letniki smo bili na ekskurziji po Notranjski in si ogledali še Predjamski grad in razstavo fosilov, s tretjimi pa na ogledu reaktorja v Podgorici, arboretuma v Volčjem potoku in središča Slovenije v Vačah. MITJA PUCELJ ZAKLJUČNA EKSKURZIJA Zaključne ekskurzije pedagoških oddelkov so bile vsa leta sestavni del učno-vzgojnega procesa; tako kot šola plavanja, šola smučanja in planinska tura. Po letu 1990 smo zaključno ekskurzijo organizirali tudi za naravoslovne oddelke, kasneje pa je postala del obveznega učnega programa za vse gimnazijske oddelke. V letih 1984 in 85 smo si na tridnevni ekskurziji ogledali Komate, Zadar, Sibenik, Slapove Krke, Knin, Bosansko Grahovo, Drvar in Bihač. Naslednja štiri leta jc zaključna ekskurzija potekala po Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Trajala je pet dni, ogledali pa smo si Jasenovac, Kozaro, Banja Luko, Jajce, Plitvička jezera, Andričcvo rojstno hišo v Travniku, znamenitosti Sarajeva, Mostarja, Dubrovnika, Splita in Zadra ter sc preko Like in Korduna vrnili v Slovenijo. Se pred osamosvojitvijo je zaradi znanih razmer organizacija take ekskurzije postala nemogoča. S prof. Tomažem Dobovškom sva sc zato odločila za ekskurzijo z delovnim naslovom Po obrobnih slovenskih pokrajinah. Čc jc bil osnovni namen ekskurzije po Jugoslaviji spoznavanje kultur Balkana, je bil in je šc namen te ekskurzije spoznavanje bogastvo in različnost ozemlja, ki ga naseljujemo Slovenci kot večinski ali manjšinski narod. Prvi dan si ogledamo ccrkcv na Ptujski gori, Ptuj, Jeruzalem in madžarsko ter avstrijsko Porabje. Naslednji dan pot nadaljujemo po avstrijski Štajerski, si ogledamo Celovec, Gosposvctsko polje, Vrbsko jezero in Kranjsko Goro. Tretji dan se po Gornjesavski dolini odpeljemo v Kanalsko dolino mimo Rezije ob Beneški Sloveniji skozi Videm in Čedad do Benetk, četrti dan pa nadaljujemo potovanje po Sloveniji z ogledom Pirana, Hrastovelj in Škocjanskih jam. ANTON FINK STROKOVNA EKSKURZIJA V RIM IN POMPEJE Od leta 1993 za maturante jezikovno-humanistične smeri organiziramo strokovno ekskurzijo v Rim in Pompejc. Program obsega: Prvi dan si ogledamo antični Rim (Kapitol, Forum Romanum, Kolozej), Vatikanske muzeje, trg in ccrkcv sv. Petra ter se povzpnemo na kupolo sv. Petra. Dijakinji novomeške gimnazije izročata Sv. očetu (Janeza Pavla II.) knjigo Pozdravljena Slovenija in steklenico slovenskega vina. (Ekskurzija v Rim, oktober 1993) Drugi dan obiščemo Pompcjc in si ogledamo ostanke antičnega mesta, na povratku v Rim pa še Monte Cassino. Tretji dan se udeležimo splošne avdicncc pri papežu; popoldne si ogledamo najzanimivejše spomenike renesančne kulture (bazilike, trge, vodomete). Četrti dan obiščemo katakombe in se poslovimo oil Rima. Ogledamo si Sieno (trg, baziliko). Peti dan se ustavimo v Firencah ter si ogledamo najpomembnejše zanimivosti tega mesta. Ekskurzijo finančno podpira Zavarovalnica TILIA, ki vsako leto plača prevoz, za kar se ji tudi na tem mestu zahvaljujemo. PISMO SLOVENSKIM GOJENCEM, KI SE UČIJO LATINSKEGA JEZIKA V GIMNAZIJI NOVO MESTO Dragi učenci Na splošni avdienci pri Svetem očetu, kije bila 20. tega meseca, ste mu z veselim srcem izročili knjigo, katere naslov je Pozdravljena Slovenija, bogato opremljeno z lepimi fotografijami in napisano v jeziku vašega naroda. Najsvetejši oče, ki mu ju bilo darilo zelo všeč, se Vam vsem po tem mojem pismu najlepše zahvaljuje in od vsemogočnega Boga prosi za srečo skozi apostolski blagoslov, ki vam ga zelo ljubeznivo podeljuje. Poleg tega Njegova Svetost želi pohvaliti vaše zanimanje za latinski jezik, ki ni samo uradni jezik katoliške cerkve, ampak tudi zaklad modrosti naših prednikov in dediščina človečnosti in kreposti. S temi besedami se končno zahvaljujem za zaupano mi darilo in Vas vse v Gospodu pozdravljam. D. Sandi, tajnik (pomočnik) Tajništva države Vatikan AHEU, FUGACES LABUNTUR ANNI MINEVAJO BEŽNA EETA! MILAN DODIČ, OLGA KUZEM PREFEKTI IN RAVNATELJI NOVOMEŠKE GIMNAZIJE (1746 - 1996) 1. PFEIFFER Bogomir, pater, 1746 - 1748 2. KOBAL Angelin, pater, 1748 - 1752 3. BOBNAR Adolf, pater, 1752 - 1754 4. SELDER Maksim, pater, 1754 - 1755 5. BOBNAR Adolf, pater, 1755 - 1758 6. VOKALIČ Jakob, pater, 1758 - 1760 7. ČOKL Florijan, pater, 1760 - 1761 8. ŠURK Bernardin, pater, 1761 - 1764 9. DIETRICH Bonavita, pater, umrl 1764 10. TROPPER Johann, pater, 1764 - 1765 11. ANDRE Florentin, pater, 1765 - 1765 12. VODNIK Marcel, pater, 1766 - 176S 13. BUSET Ludvik, pater, 1768 - 1769 14. WEIBL Castul, pater, 1769 - 1775 15. ZIERER Jordan, pater, 1775 - 1776 16. MARCHISETTI Chrysolog, pater, 1776 - 1779 17. GARZAROLLI Bernard, pater, 1779 - 1782 18. GRILC Narcis, pater, 1782 - 1784 19. BOIIM Mavricij, pater, 1784 - 1785 20. MARKO VIČ Alan, pater, 1785 - 1791 21. WE1BL Castul, pater, 1791 - 1793 22. STERBENEC Josip, kanonik, 1793 - 1794 23. HOFFMANN Mihael, kanonik, 1794 - 1808 24. MAUERM AYE R Gratus, pater, 1808 - 1826 25. GORENEC Angel, pater, 1826 - 1850 26. KNIFIC Engelbert, pater, 1850 - 1857 27. VOVK Bernard, pater, 1857 - 1867 28. STAUDACHER Ignacij, pater, 1867 - 1870 29. HROVAT Ladislav, pater, 1870 - 1871 30. ZINDLER dr. Johann, 1871 - 1874 31. FISCHER Johann, 1874 - 1885 32. SENEKOVIČ Andrej, 1885 - 1890 33. DETELA dr. Fran, 1890 - 1906 34. BREŽNIK Franc, 1906 - 1918 35. WESTER Josip, 1918 - 1920 36. ŠKERLJ Amat, 1920 - 1927 37. MASELJ Ivan, 1927 - 1932 38. VAGAJA Ludvik, 1932 - 1939 39. DOLENEC Ivan, 1939 - 1945 40. VAGAJA Ludvik, 1945 - 1946 41. KOSMINA-KASESNIK Palmira, 1946 - 1965 42. TROHA Ve I j ko, 1965 - 1971 43. PILETIČ Rudi, 1971 - 1974 44. ŠKUFCA Jože (v.d.), 1974 - 1975 45. MODIC Dušan, 1975 - 1976 46. HOČEVAR Frane, 1976 - 1981 47. FUIS Vasja, 1981 - 1995 48. ZALO KAR Helena, 1995 - DELAVCI ŠOLE _MILAN DODIC_ NA ZAVODU SO POUČEVALI (DO LETA 1971) Priimek, ime Naziv Stroka Od do 1. AGERdr. Rudolf P la, gr 16.7.1897 13.6.1901 2. Al IAČIČ-ROBIDA inž. Zorka PP ke, m a 1.1.1953 30.6.1954 3. Ali LIN Franc P m a, fi 2.9.1933 31.8.1939 4. ALEŠ Otokar pater petje zae. 1890/1 31.1.1893 5. AMBROŽIČ Franc P ze, zg 29.9.1924 15.10.1929 6. AMBRUSCII Valentin P in a, fi 28,8.1888 26.3.1892 7. ANDOLJŠEK Ivan P ped, psi 30.11.1945 13.9.1950 + š.l. 1950/1 1952/3 1957/8 1958/9 8. ANDREJČIČ Olga p ru m a, fi 1.7.1945 8.10,1946 9. ANDRIČ Anatol P zg, zc 19.10.1945 30.8.1946 10. ARKO Fulgencij pater la, ne 1836 1866 11. ARTEL Anton P la, gr 7.7.1S96 25.12.1898 12. AŽMAN dr. Ciril P ver 9.9.1909 1942 13. BAČAR Rafael P hot, 7.00 1.4.1927 15.9.1933 14. BAČER Karel P si, ru 23.8.1945 6.9.1950 15. BAJUK H ugo P fr, it 8.10.1936 9.5.1945 16. B A J ŽELJ Rudolf P ke, fi 29.8.1934 2.9.1940 17. BANJAJ-DEL TOSSO Marija P an, la 3.9.1952 30.4.1955 18. BARAGA Srečko P si, sli 10.9.1934 28.9.1936 19. BARBIČ Ana PP psi, fi 5.9.1959 30.6.1960 20. BARTOLI Anton pru teh. vzg. 1.2.1963 31.8.1971 21. BARTULOVIČ Darinka P ze, zg 14.10.1937 2.9.1938 22. BAVDEK Miro u te 1.9.1960 30.6.1962 23. BERGLEZ Drago u te 30.3.1955 31.8.1956 24. BEZNIK Ivan PP fi, soc 22.9.1965 31.8.1971 25. BlIŽLK dr. Viktor P la, ne 5.10.1888 30.8.1889 26. BI AN CHI Natalija PP an, si 1.9.1950 31.8.1951 27. BIZJAK Danica P si. ru 22.10.1946 30.8.1947 28. BOIIM dr. Avgust P m a, fi za& 1871/2 17.7.1872 29. BO H M dr. Ludvik P ze, zg 2.2.1897 30.8.1897 30. BO H M Mavricij pater 1774 1786 31. BONČA (Wontseha) Ferdinand pater š.l. 1818/19 32. BORČIČ Bogdan PP ris 1.11.1952 31.8.1958 33. BOŠTJAN Čl Č Karel PP ma, bi 22.11.1945 6.9.1946 34. BRECELJ Boža PP ru 7.5.1948 31.8.1948 35. BRENČIČ-HAMRLA Marlcna PP an 20.9.1878 31.8.1958 ? 36. BREZNIK Franc P la, gr 20.9.1878 31.8.1890 37. BUČAR Milena mcd.ses. predv.vzg. 1.9.1964 30.6.1966 38. BUDNA-MARN Tea P gl.vzg. 1.9.1962 31.8.1967 1.9.1968 31.8.1971 39. BUNC Stanko P si 23.11.1942 21.5.1943 40. CAM LOM Janez PP fi 1.9.1959 30.6.1960 41. CAPUDER Franc PP fr, si 3.11.1931 16.8.1932 42. CIBER Anton kipar ris 30.81901 28.2.1907 43. CROBATH Bcnvenut pater 1831 1836 44. CZURDA Vladimir P m a, fi 14.9.1939 14.9.1940 45. ČEMAŽAR Franc P m a, fi 2.9.1923 30.8.1927 46. ČERČEK Edvard P zc, zg 30.8.1939 31.8.1940 47. ČERNIGOJ Jožica u te 1.11.1946 1947 48. ČERTALIČ Ladka P ze 10.9.1960 31.8.1971 49. ČESNIK-PODOBNIK Ljudmila P fr, si 19.2.1940 4.2.1943 50. ČEŠAREK Stanka P zg, ze 2.9.1965 31.8.1971 51. ČETINA Franjo P kc, bi 6.11.1930 29.10.1932 52. DAUCH Norbert pater 1804 1810 1815 1816 53. DE GUZZIS dr. Mario P it 26.10.1942 3.11.1942 2.1.1943 18.7.1943 54. DEMBSKI Narcis pru predv.vzg. 1.10.1952 31.S. 1955 55. DERGANC Anton pni bi, get), ma 12.8.1874 28.8.1888 56. DERNOVŠEK Marija P ž.r.d. 16.9.1930 15.1.1935 si t .6.1945 1946 57. DOBOVŠEK Elza pru an 1.3.1965 31.8.1968 58. DOBOVŠEK Marjan P zc, zg 31.8.1934 28.9.1937 1.1.1946 6.9.1950 1.1.1954 31.8.1958 1.9.1963 31.8.1971 59. DOBRAVEC Nada PP ru, si 3.10.1949 31.8.1958 60. DODIČ Milan P si, ru 22.10.1945 22.10.1946 1.9.1948 31.8.1961 61. DOLŽAN Franc P m a, fi 16.9.1914 23.11.1918 62. DONNEMILLER Nikodem P ne, zg, ze 13.9.1876 28.6.1892 63. DROLC-ERZIN Ljudmila PP an, it 6.9.1951 31.8.1954 64. DULAR Jože PP ne, fr 26.9.1921 30.10.1925 65. ELBERT dr. Sebastian prost ver 25.1.1907 30.7.1909 66. ERŽEN Štefan PP zg. um. 4.9.1952 30.6.1954 67. FABIAN Lambert pater 1753 1755 68. FABIAN Viktor P bi, ke 23.9.1937 3.9.1940 š.l. 1941/2 1943/4 bil več mes. v zaporih 16.8.1945 31.S.1971 69. FAJDIGA Ignac P m a, fi 3.11.1884 27.1.1903 70. FAKIN Albin u pel 29.1.1931 30.6.1931 71. FERBAR Janez P li, ma 3.9.1967 31.8.1964 13.3.1967 30.6.1968 1.9.1969 31.8.1971 72. FINK Stane Stil glasba 3.9.1965 3lJ;l97! 73. FLORJANČIČ Mira u te 11.9.1947 28.10.1948 74. FON Danilo pili te 28.12.1929 31.8.1933 75. FON Ivan p la, gr 6.9.1890/1 30^1896 76. FRANKE Ivan p ris zač 1890/1 21.8.1891 77. FRANKIČ Oskar p zg, ze 9.12.1939 1.9.1943 78. FUIS Vasja p fr, ne 1.9.1962 31.8.1971 79. GABER Aifons pater 1775 80. GANTAR dr. Kajetan P si, fr 2.9.1927 31.10.1930 81. GARZAROLLI Bernard pater 1771 1774 82. GREMBECICH Matevž P ris 21.8.1891 30.8.1894 83. GERBEC Alojzij PP ma, li 9.9.1939 26.3.1942 84. GERBEC Kajetan u predv.vžg. 1.9.1968 30.6.1969 85. GERM Josip P ris 13.9.1905 30.6.1932 86. C.LONAR Jože P te 1.12.1945 31.8.1958 87. GNAD Ehrenfried pater 1757 1761 88. GNIDOVEC Inocene pater 1862 30.3.1868 89. GODNIK-REPŠE Sonja P fr, an 1.9.1966 31.8.1970 90. GORENC Angel pater 1820 1850 91. GORJANEC dr. Martin P la, gr 1.9.1911 31.8.1924 92. GORTNERTone poštar predv.vžg. 10.9.1952 30.6.1953 93. GOSTIŠ A Irena pru m a, bi 1.9.1957 31.8.1958 94. GRAFENAUER Franc P zg, ze 30.10.1948 30.8.1950 95. GREILL Maturinus pater zg, ze 1804 1807 96. GRGIČ Hermina PP tajnica, bi 14.7.1945 97. GRILC Narcis pater 1776 1781 98. GROSNIK Chrysolog pater gr, la 1838 1842 1852 1858 99. GESUND Janez Kapistran pater 1767 1769 100. GUNDE Amalija PP ne, an 19.4.1944 18.10.1945 101. GUNDE Marija P bi, ke 21.3.1942 18.10.1945 102. GUSTINČIČ dr. Pavel P ke, ma, fi 10.8.1940 30.6.1946 103. GUŠTIN-MERHAR Ida P ze, zg 15.1.1940 31.8.1940 16.11.1942 28.2.1943 1.6.1945 25.10.1945 104. HAFNER Stanko PP fr, ne, it 10.8.1940 30.8.1944 105. HAFFNER Ildefors pater 1781 1783 106. HEGLAR Evgen pater 15.9.1868 30.8.1871 107. IIERLEdr. Vladimir P ma, fi š.l. 1899 1789 ? 108. HERRNFORT Avguštin pater 1789 1804 109. 11ERZELE Gregor P ne, la 3.1.1924 20.9.1924 110. HLADNI K Ignacij organist pelje 4.1S93 29.1.1931 111. HLEBEC Bogomir 112. HOČEVAR Boža 113. HOČEVAR Franc 114. HORMANN Avrelij 115. HORVAT Erna 116. HROVAT Ladislav 117. HROVAT Rudolf 118. HUDAVERNIK Ksaverij 119. HUDE Bogomila 120. HUDE Jelka 121. HVALA Just 122. JANEŽIČ Enia 123. JANKOVIČ Vlada 124. JARC Janko 125. JAVORNIK Bogo 126. JAZBEC Ernest 127. JELENC Klemeni 128. JELENIČ Vida 129. JELOČNIK Marjanca 130. JENKO Josip 131. JENKO Nikolaj 132. JERAJ Franc 133. JERAS Zdenka 134. JEVNIKAR Pepca 135. JEZERŠEK Florentin 136. JOVANOVIČ Milan 137. JURKO Stane 138. JUVANEC Ferdo 139. JUŽNIČ dr. Rudolf 140. KALAN Metod 141. KALAN Vincenc 142. KAPŠ Peter 143. KARNER Ildefons 144. KASESNIK Janez 145. KASTELIC Jelka 146. KASTELIC Marijan 147. KAVČIČ Atanas 148. KEK Franc 149. KELEMINA dr. Jakob 150. KERER Anton 151. KERŽAN-TOMAŽIČ Rezka 152. KLEMENČIČ Ivana 153. KLEMENČIČ Rafael 154. KLINC Ignac 155. KNEZ Ione 156. KNEZ Zvezdana 157. KNIFIC Engelbert pater stu te PP m a, fi pater P si pater, prof. la. gr, si PP ris pater pru p ru te p ru ris PP m a P zg, ze P zg, si P si, ru u petje pater PP fr, si PP an, si P zg, ze pater la, ne, si P m a, fi, bi P zg, soc P si, an pater P ne, sh u te P petje P la, gr, fi- u le p zg, ze stu predv.vzg. pater P la. ne u petje, si P m a, fi pater P ver P ne, fi! P la, gi- PP bi, ke u pe, ž.r.d. pater, prof. zg, ze, la davkar te arheolog um. vzg. P ze, zg pater, prof. m a, pri 1857 1870 3.9.1952 31.8.1955 1.1.1959 20.9.1959 13.9.1960 31.8.1963 1803 1808 1.9.1962 31.8.1971 1855 1890 1.9.1950 31.8.1951 1819 1835 1.6.1945 9.10.1945 1.9.1965 31.8.1970 19.11.1945 1.11.1952 1.9.1960 30.5.1962 1.9.1947 31.8.1960 11.3.1933 6.9.1938 31.10.1941 6.8.1942 1.4.1946 31.8.1950 2.9.1962 30.6.1964 1870 1.9.1961 31.8.1966 15.12.1947 31.8.1950 15.9.1900 30.7.1902 1841 1851 17.3.1890 30.7.1907 1.9.1967 31.8.1971 11.9.1957 31.8.1958 1.9.1964 31.8.1971 1756 1758 16.9.1933 5.9.1938 6.9.1933 3.12.1945 7.11.1935 30.4.1941 1.9.1910 31.8.1923 19.11.1945 20.1.1946 23.2.1913 30.6.1913 2.9.1966 31.8.1971 1746 1750 6.9.1953 31.8. I960 1.9.1961 30.6.1962 1.9.1950 31.8.1958 7.3.1944 9.5.1945 š.l. 1752/2 ? 21.1.1931 8.9.1943 3.7.1911 31.8.1919 16.9.1887 30.7.1889 22.10.1952 31.8.1957 16.4.1933 30.1.1945 7.4.1933 2.12.1935 1859 25.2.1886 1889 1891 1.9.1962 30.6.1964 12.11.1949 6.9.1950 1844 1856 158. KOBE Milena P m a, fi 11.7.1945 17.7.1952 159. KOBLAR Ana PP si, sh 4.1.1946 15.2.1947 160. KOCUVAN Sonja pru si, sh 1.9.1950 31.8.1958 161. KODRIČ Cecilija pru m a, fi 10.5.1945 9.9.1946 162. KO KAL J Adolf pater 21.10.1862 1869 163. KO LENC Janez P si, ru 1.9.1954 31.8.1958 1.3.1965 31.8.1971 164. KOMAC-JOVANOVIČ Vida P it, la 11.1.1945 9.10.1945 165. KOPITAR Pius pater 1.5.1866 2.2.1870 166. KOPRIVŠEK Leopold P la, gr 30.7.1874 7.12.1899 167. KORD1Č Stjepan P m a, fi 2.9.1933 8.10.1934 168. KOS Vlad is lava PP si, ru 6.2.1947 18.9.19477 169. KOSEC Doroteja PP ne 8.10.1959 30.6.1960 170. KOSMINA-KASESNIK Palma P si, ru 25.4.1944 1.3.1946 171. KOŠIČEK Janez pater 1804 1813/4 172. KOSTI AL Ivan P si, la, ne 10.9.1899 31.8.1900 1.1.1919 3.10.1935 173. KOVAČ Bogomil PP ze, zg 3.9.1948 31.8.1958 174. KOVAČ Franc pru ma, fi 23.9.1957 31.12.1959 175. KOVAČ Jože P zg, ze 15.9.1920 8.12.1931 176. KOVAČ roj. KOZINA Marija P fr, si 29.10.1929 6.9.1938 177. KOVAČIČ Ruža u te 1956 31.8.1958 178. KOZAK dr. Ferdo P si, sh 1.4.1933 1.9.1934 179. KOZOGLAV Marija PP m a, fi 2.9.1962 31.8.1966 1.9.1967 31.8.1971 180. KOŽELJ Marija u ž.r.d. š.l. 1927/8 1928/9 181. KOŽELJ Štefan pp ne, an 15.10.1954 31.8.1958 182. KRAIGHER Bojan p si, sh 26.8.1938 9.9.1943 183. KRAJEC Janko p ne, la, zg 16.9.1919 14.9.1946 184. KRAMARIČ Ivanka pru pri, ze 19.10.1945 6.9.1946 185. KRAMER Burhard pater 1794 1795 186. KRAMER Peter de Alcantara pater 1749 187. KRANJEC Rudolf P fr, la, it 10.9.1922 28.9.1936 5.9.1946 30.8.1961 188. KRAŠOVEC Marija PP ma, fi 15.5.1946 10.9.1946 189. KREK Julij P la, gr 1.9.1901 3.7.1911? 190. KREK-CUDERMAN Sonja P an, ne 10.9.1954 1958 191. KREN Gordana PP fr 1.9.1959 30.8.1960 192. KERSNIK Ivan P ze, zg 18.9.1872 8.6.1873 ? 193. KUSSEL dr. Božidar zdravnik hi 2.4.1937 28.6.1939 194. KUKEC Adolf pru ris 3.9.1957 31.8.1958 195. KULOVEC Draženka PP psi, log 14.3.1965 31.8.1968 196. KUNC Karel P m a, fi 15.7.1910 31.8.1922 197. KUNC Milena PP m a, fi 15.6.1942 30.9.1942 198. KONSTEK Luka P la, gr 15.9.1871 28.7.1872 199. KURETNiko P fr, si, sh 2.9.1946 31.1.1947 200. LAMUT Vlado P ris 1.3.1942 do aretacije 1.6.1945 31.8.1958 201. LANTSCHNER Anton P la, gr, it 17.4.1873 31.8.1874 202. LAPAJNE Ivan pru m a, fi 19.10.1945 31.8.1958 203. LAPUII Stanko P zg, ze 29.2.1944 30.4.1944 204. LAVRIN Romuald pater 1746 1751 205. LEGAT Stane u predv.vzg. ? 2.1952 20.6.1952 ? 206. LEILER Hugolin pater 1804 1807 207. LEILLER Mauricij pater ze, zg 1855 1857 208. LESKOVIC Viktor u bi, ke 13.8.1940 30.6.1949 209. LIPIČ Fakund pater 1771) 1780 210. LJEŠEVIČ Anka 11 te 4.1954 31.8.1961V 211. LOGAR Janez P si, IV, sli 5.9.1934 2.9.1938 212. LOGAR Stanko P pri, hi 10.8.1940 10.2.1942 213. LOKAR dr. Janko P ne, lil 7.9.1909 12.7.1910 214. LOVŠE Anton P la, gr 1.9.1911 31.8.1919 215. LUPI Arrigo P it 1.12.1941 29.10.1942 216. LUŠINA Gregor pater 17.11.1867 30.8.1868 217. MAČEK Damjan pater 1755 1758 218. MAČEK Jože PP zg, ze 6.11.1940 15.10.1942 219. MAHKOTA Marija P si, zg 23.11.1942 30.1.1943 220. MAJCEN Martin P la, ne, si 5.6.1903 31.8.1919 221. MARCHISL ITI Chrysolog pater 1769 1773 222. MARGESIN Jurij P gr, ne 1871 30.7.1872? 223. MARINKO dr. Josip P ver 15.9.1883 31.7.1909 224. MARKELJ Anton Stil pet, dl 1.10.1945 6.9.1950 15.3.1964 31.8.1969 15.11.1969 1.3.1970 225. MARKIČ Mihael P gr, la 6.9.1897 25.9.1921 226. MARTI G HN ANO dr. Luigi P it 1.6.1943 9.9.1943 227. MAROLT (MAROUTH) Filip pater 1825 ? 2.1831 228. MASELJ Ivan P la, gr, ne 28.6.1901 31.8.1911 229. MASTNAK Pavla PP m a, t i 30.9.1940 13.8.1942 230. MAŠIČ (MASSITSCH) Regalat pater 1782 1793 1799 1802 231. MATKO Marijan PP ii, ke 1.12.1945 31.3.1948? 232. MAUERMAYER Gratus pater ne, gr 1804 1826 233. MAZI Fran PP ze, zg 1.10.1946 31.8.1947 234. MEDEOTTI Josip P it 9.10.1872 31.3.1873 235. MEDIX Kalist pater 15.9.1870 3.9.1869 V 236. MEINGAST Adalbert P 7.9.1870 4.11.1871 237. MEDVED Ivan sli 25.5.1934 1.9.1934 238. MENCEJ dr. Josip P si, I'll, sli 1.11.1929 2.4.1932 239. MENGER Ivan Stil predv.vzg. 15.9.1956 31.8.1958 240. MERHAR Boris P si, ru, sh 7.10.1936 13.12.1943 ? 16.8.1945 25.10.1945 241. MEŽAN Janez P ris 29.3.1933 1.9.1939 242. M1HELČIČ Nada P zg, sli 6.9.1955 31.8.1956 243. MITROVIČ Drago Stil predv.vzg. 10.9.1951 30.6.1952 244. MIZERIT Edvard p fr, si 18.9.1938 4.9.1940 245. MLADENIČ Nevenka pru m a, fi 10.9.1953 13.11.1953 246. MLAKAR Marija PP ne, an 9.11.1953 31.8.1954 247. MLINARIČ Jože P la, gr, zg 1.9.1962 31.8.1965 248. MODIC Dušan P ma, ti 14.11.1953 30.8.1954 š.l. 1956/57 249. MOHORIČ-PREMRU Milena 1.9.1963 31.8.1971 P si, ne 10.4.1929 15.10.1929 250. MODRIJAN Franjo P la, gr, si 20.9.1920 27.3.1930 251. M RAVLJAK Tatjana P an, ru, ne 18.9.1947 6.9.1950 252. MRZELJ Lojzka pru m a, fi 1.1.1956 31.8.1958 253. MU LE J Benedikt pater 1766 1770 ? 254. MULEJ Koloman pater 1759 1763 255. M USER Brna P ze, zg 30.5.1945 13.10.1945 256. NACHTIGAL Rajko P la, gr, si 11.7.1876 9.6.1889 257. NAPOTNIK Josip PP IV, ne, si 16.9.1919 30.8.1922 258. NIDF.RKORN Magnus pater 1754 1756 259. NIFERGAL-SIMIC Eva P an 1.9.1959 31.S.1971 260. NIKITOVIČ Stamenka PP ze, zg 3.2.1932 28.9.1937 261. NOVAK Franc P la, ne, si 4.9.1890 1.9,1895 262. OBLAK Janko vikar ver 20.11.1940 3.6.1941 ? 263. OGOREK Jožef P la, gr 14.7.1874 9.8.1881 264. OGRINEC Josip P ma, pri 24.7.1872 23.10.1873 265. OMAMEN Franc P zg, ze 2.2.1945 5.5.1945 266. ONORATO Laura P it š.l. 1941/42 267. OPEKA Marijan PP ma, fi 12.10.1957 30.8.1958? 268. OROŽEN Frane P si, zg, ze 2.2.1886 30.10.1886 269. OSANA dr. Ksenija P zg, ze 16.9.1946 31.5.1947 270. OSREDKAR Bernard pater ma, ne 1830 1844 1855 1857 271. OSREDKAR Pius pater 1842 1849 272. OTT Jožef P ma, ri 1.12.1873 30.7.1874? 273. OVSENIK Rudolf pater ver 1827 1838 274. PAMER dr. Kaspar P zg, ne, ze 28.6.1896 21.12.1905 275. PAVIČIČ Marija PP 7 31.8.1939 13.11.1939 276. PAVLIC Milena P si, ni 2.11.1951 31.8.1952 277. PEČAR Hrizoston pater ne, si 1850 1853 278. PEČAR Mihael P la, gr, si 4.11.1870 30. 1871 ? 15.9.1875 29.8.1878 279. PEGAN Djordja P ze, zg 16.2.1938 11.9.1939 280. PENKO Igor P te 1.9.1959 31.8.1961 1.9.1964 31.8.1971 281. PERUŠEK dr. Rajko P la, gr 18.7.1882 4.7.1890 282. PETAUER Leopold P ze, zg si 26.8.1902 31.8.1909 283. PETELIN Martin P 30.6.1892 ? 7.1897 284. PETKOVŠEK Stanko P ma, fi, ke 26.9.1921 31.12.1924 285. PETRCA Jože sodnik fil 14.9.1964 30.6,1965 286. PIBERL Miroslava PP zg. soe 3.9.1964 15.4.1965 287. PILETIČ Rudi PP ze, ma 7.9.1954 30.6.1955 288. PILPACH Abund pater 1763 1766 289. PINTAR Luka P la, si 4.7.1890 31.7.1898 290. PINTAR Marjana PP la, gr 19.10.1945 31.8.1952 291. PIPAN Ehrenfried pater ver 1839 1857 292. PI PENBACHER dr. Josip P la, gr 14.4.1898 28.6.1901 293. PISKERNIK dr. Angela P pri, m a, fi 2.9.1933 30.1.1936 294. PICIGAS Kajetan pater 1856 1866 295. PLEVNIK Frane PP m a, 11 12.11.1951 1952 296. PODBOJ Janez PP ne, an, il 1.9.1960 31.8.1964 297. PODERGAJS Boža u ris, lik. vzg. 1.9.1964 31.8.1970 298. PODVINSKI Emanuel pater 1820 1826 299. POGAČNIK Vida pru ž.r.d. 25.1.1935 28.6.1937 300. POLANEC Ivan P la, gr, si 19.4.1872 10.9.1899 301. POLJANŠEK Vida u te 7.5.1936 28.6.1939 302. POPOVIC Konstantin pater si, gr 20.9.1867 21.2.1868 303. PO RENTA Verekund pater 1817 304. POTOČNIK Matej P ze, zg 10.9.1899 7. 1900 305. POTOKAR Jože PP m a, i i 11.1.1925 20.10.1930 306. POŽAR dr. Lovrenc P la, ne, si 18.8.1889 4.7.1890 307. PRAZNIK Vincenc pater ne, si. la 1853 1854 30S. PRESKER Janko P pri, fi 12.10.1930 15.1.1932 309. PRESSL Vincenc pater 1818 1833 310. PRISTOV Teodozij pater 3.9.1868 18.10.186S 311. PROSEN Peter P la, gr, si 21.12.1908 31.8.1915 1.9.1919 10.4.1945 312. PROSPERI Ermcnegiklo P it 25.11.1942 28.12.1942 313. PUHAR Robert Stil predv.vzg. 1957 1958 314. PURGAR Simon pater 1751 1753 315. RA1KELB (REICIIEL)Chrysolog pater 1746 1749 316. RAMUTA Akvin pater m a, fi, fr 1851 1854 317. REISNER Jožef P m a, fi 29.8.1905 11.9.1908 318. REMEC Bogumil P pri, ma 1.9.1907 30.9.1908 +Š.I. 1916/17 319. REM1C Vera PP si, sh 1.9.1954 4.8.1955 320. RESNIK Gabriel pater 1848 1851 321. RESSEL Jožef inž. lepopis š.1.1819/20 322. RIEDEL Anton P ris 16.9.1874 5.2.1886 323. RICCI Angelo P it 3.12.1941 ? 1942 324. ROBIDA Valentin P zg, zc 18.9.1947 26.9.1948 22.9.1952 31.8.1964 325. ROJŠEK Franc P pri, ze 16.1.1932 3.9.1934 326. ROMIH Robert Stil predv.vzg. ? 9.1962 30.6.1963 327. ROPAŠ Ervina P pet 1.9.1945 ?? 1946 328. ROPAŠ Zora P pet 1.2.1932 30.6.1932 329. ROZMAN dr. Jožef P m a, ti 29.9.1908 31.12.1918 330. RUDOLF Branko P pri, fi 3.9.1934 18.9.1937 331. RUPN1K Boris P m a, fi 21.11.1928 31.S. 1933 332. RUSTJA Vladislav stu te 18.10.1920 26.10.1929 333. SAJE Marija p fr, .si 16.8.1945 9.9.1946 334. SAJOVIC Bo nave nt ura pater 1817 1839 335. SAJOVIC dr. Gvidon P ma. fi. pri 5.9.1905 15.9.1906 336. SAMEC Rudolf Stil te 11.12.1951 ?? 1952 337. SAMOBOR-PLEVN1K Sonja PP ma, i i 23.10.1952 31.8.1957 338. SAMOTORŠAN Franc pater 1860 2.9.1862 339. SATTNER Hugolin pater pet 1.9.1874 V? 1890 340. SCHINIG Hieronini pater ze, zg 1814 1817 341. SCHWETGER Jožef P ma, fi 27.10.1907 30.8.1910 29.2.1944 30.4.1944 342. SCHWEIGER Jožef PP ris 1871 1.6.1873 343. SCHWEINGER Burchard pater la, ne, si 1838 30.7.1872 344. SEDLAR Ivan stu predv.vzg. V 9.1964 31.8.1971 345. SEIDL Ferdinand P pri 3.10.1921 31.8.1923 346. SERAJNIK Beno pru pri, ze 19.11.1945 31.8.1958 347. SEVER Jože P si. ru 1.9.1961 31.8.1971 348. SEVER Maks P la, gr, si 28.8.1908 28.6.1914 21.3.1915 27.5.1915 349. SILA Asia PP an, ne 1.9.1957 31.8.1958? 350. SILA Stanko PP m a, fi 18.9.1922 30.8.1923 351. SIMONIČ Ivan P zg, ze 30.6.1944 13.10.1945 352. SIMON ITI Primož PP la, gr, ne 8.9.1960 31.8.19627 353. SIVCOV Vladimir u ru 1.9.1948 25.9.1949 354. SKERBINC Paskal pater 1801 1803 355. SKOPAL Hugo P ris 19.9.1890 16.8.1905 356. SLIJEPČEVIČ Majda u te ?? 1957 31.8.1958 357. SMERDU Milan P te, bi, ke 1.10.1948 31.3.1949 1953 1958 1965 1969 358. SMERDU Nuša P tc 20.8.1948 31.8.1950 359. SOBAN Marija u ru 30.4.1946 4.9.1946 360. SOKLIČ-SKALICKA Lizika u ž.r.d. 1.9.1927 ?? 1928 361. SORMAN Gabricla P an, si 19.10.1945 30.8.1947 362. SPARMAN Fran PP la, gr, si 25.11.1873 7 7.1876 363. STAMCAR Rcgalat pater la, zg, ze 1859 20.9.1871 364. STANGER Gustav P ne, gr, la 18.9.1878 16.9.1886 365. STAUDACHER Ignac pater ver 1857 1867 1870 712. 1881? 366. STE RLE Vlasta PP fr, si 31.10.1929 23.10.1931 367. STIRN Ana PP fr, si 24.3.1930 30.4.1930 368. STOPAR Franc P ze, zg, te 1.10.1909 11.9.1916 369. STOPAR Oton pater ze, zg 1815 370. STERLE dr. Anton vikar ver 30.11.1944 9.5.1945 371. STRMSEK-GABRIJELCIC Irena np an, fr 1.9.1969 31.8.1971 372. STRITAR Marija PP fr 5.9.1960 31.8.1961 373. STURM Josip P ris 1886 1890 7 374. SUHAČ Matej P la, ne, si 4.7.1890 7 7.1896 375. SULAK (SULLAK) Ecehiel pater gr 1792 1793; 1795 1800 376. SUŠNIK Pavel P fr, la, si 8.10.1925 2.9.1927 377. ŠARABON dr. Vinko P ze, zg 27.11.1905 15.9.1906 28.8.1909 31.8.1911 378. ŠAŠEL Jakob pater ris 1856 1857 379. ŠEGA Anton u predv. vzg 1955 31.8.1956 1958 31.8.1966 380. ŠEGA Karel P la,gr 18.8.1889 4.7.1890 381. ŠENICA dr. Štefan pater 21.10.1862 ?? 1865 382. ŠERKO dr. Milan P pri, m a, fi 2.10.1908 31.8.1921 383. ŠIJANEC dr. Franc P zg 10.5.1942 26.6.1942 384. ŠKERLJ Amat P la, gr 8.1.1901 31.7.1921 385. ŠKRABEC Stanislav pater la, gr, si 15.9.1868 7? 1870 386. ŠLEBINGER dr. Janko P ne, si 1.9.1906 31.8.1909 387. ŠOLAR-ANDOLJŠEK Majda PP m a, fi 1.2.1954 30.9.1956 388. SONC Lojze P fil 1.9.1960 31.8.1964 389. ŠTANCER Franc P m a, fi 13.10.1930 4.8.1945 390. ŠUBIC Adalbert pater 1823 1838 391. ŠUBIC Ida prti 20.5.1945 15.3.1946 392. ŠUBIC Rajko pru ris 4.9.1939 1.12.1943 1.1.1944 7.4.1944 393. ŠUKLJE Fran P zg, ze 18.9.1873 18.8.1875 394. ŠUŠTARŠIČ Majda pru 5.9.1946 7? 395. TERLEP Bernard 396. TERLEP Fraternus 397. TEUTSCII Johann 398. TILLER dr. Viktor 399. TITL Jurij 400. TKAČ Ij;nae 401. TOMASIK Pavel 402. TO M C Miljeva 403. TOMIČ Miloš 404. TOMŠIČ Frančiška 405. TOPORIŠIČ Jože 406. TORKAR Radoslav 407. TRATAR Jože 408. TRDAN Anton 409. TROHA Veljko 410. TURK dr. Alojz 411. TUSCH Julij 412. UDE (VDE) Maksim 413. VADNJAL Franc 414. VAGAJA Božena 415. VALENTINČIČ Marjeta 416. VEHOVEC Andrej 417. VELIKONJA Klement 418. VERNIK Feliks 419. VESELKO Franjo 420. VIANELLO dr. Riccardo 421. VI DALI Ivan 422. VIDIC Danijela 423. VIDIC Fortunat 424. VIDMAR Ivan 425. VILHAR dr. Albin 426. VIRBNIK Alojz 427. VODNIK Marcelijan 428. VOVK Bernard 429. VOVK Engelbert 430. VRHOVECIvan 431. WAKONIG Anton 432. WALENSPERG Jan. Nep 433. WANG Jakob 434. WATZL Franc 435. WEIBL Kal is t 436. WEIBL Castul pater 1787 1794; 1796 1804 pater la, zg, si IS41 1852; 1S54 1855 PP la, gr 24.9.1881 ? 1882 P zg, ze 1.9.1911 31.12.1932 Stil til 1952 1955 P la, gr, fr 7 9.1870 ? 9.1871 P m a, li 17.11.1873 30.7.1874 PP si, sh. fil 1.3.1956 31.8.1958 P zg, la 3.9.1938 4.9.1939 ti ru 1.9.1945 3.9.1946 PP si, ne 21.9.1953 31.8.1954 P ma, ti 23.11.1942 1.9.1943 20. S. 1945 9.10.1945 n si, sh 20.10.1947 ? 8.1953 P m a, t i 9.10.1945 30.6.1954 PP psih 1.9.1964 31.8.1965 P si, sh, ne 24.9.1918 30.6.1919 6.11.1930 1.8.1944 P gr, la, ne 22.9.1874 8.8.1878 pater 1751 1754 P la, gr, ne 25.11.1898 13.7.1910 stu te 1.12.1945 8.9.1946 P ma, li 1.2.1965 31.8.1971 PP psih, log 7 9.1962 30.6.1964 pater 1815 1819 P ne, si, si 1.11.1941 18.10.1945 1.12.1952 4.2.1953 P zg, ze 7.9.1938 9.9.1943 P it 12.4.1943 28.6.1943 PP si 28.10.1952 21.9.1953 u ru 1.3.1946 ?? 1949 pater 24.1.1868 2.9.1868 P la, gr, si 7.7.1896 9.8.1897 PP gr, la, si 22.9.1924 17.2.1925 P gr, la 21.8.1895 31.8.1908 pater 1761 1765 pater, prof. ma, li 10.3.1851 30.7.1852 IS55 1857; 1867 1884 pater 1867 1868 P zg, ze 22.9.1886 11.2.1897 podofic. te v.š.l. 1876/7 pater 1763 1765 P gr, la, si 20.10.1873 77 1875 vikar ver 25.1.1907 26.8.1907 pater 1785 1793 1796 1800 patel- gr 1764 1768 1796 1805 437. WESTER Josip P la, gr, si 1.3.1900 27.6.1902 438. WOLBANG Karel kaplan ver 25.11.1941 9.10.1944 439. WRATSCHKO Franz P la, gr, si 1.11.1870 27.4.1872 440. WUTTI Ililarij pater 1834 1839 441. ZABRIČ Srečko PP zg, zc 10.3.1948 15.11.1949 442. ZAFRED Ana P bi, ke 1.9.1961 31.8.1962 1.9.1964 31.8.1971 443. ZAJCAtanas pater zg, ze, ma 1814 1819 444. ZAJC Teodor pater la, si, ne 1853 1860 445. ZAJEC Ivan P pri, m a, fi ?? 1871 24.7.1872 446. ZAKONJŠEK Stane u predv. vzg 11.9.1954 9 447. ZAPLOTNIK Ignac vikar ver 18.9.1907 7 7.1909 448. ZELEN IK dr. Karel P fr, ne, sli 31.10.1945 77 1946 449. ZIDAR Franc PP ne 13.9.1910 31.7.1911 450. ZIEGLER Gracijan pater la, ne, ze ?? 1853 30.8.1868 451. ZIERER Jordan pater 1759 1762 452. ZINSMEISTER Teofil pater gr, ma 1803 1816 453. ZOBEC-MIŠIČ Breda P pri, ke 12.11.1949 77 1952 1.9.1962 31.8.1964 454. ZOBEC inž. Ivo P ke, pri 1.9.1923 5.11.1930 3.2.1953 31.8.1954 1.9.1965 30.6.1969 455. ZOR Leopold P ke, pri 20.8.1948 15.1.1949 456. ZOREC-PUCELJ Darinka P ma, fi 19.11.1942 77 1943 ?? 1944 1.3.1948 457. ZORKO Elvira P bi, geol 1.9.1964 31.8.1970 458. ZRIMEC Stane PP zg, ze 4.12.1942 1.9.1945 459. ZUPANČIČ Jakob P m a, fi 27.1.1903 30.7.1904 460. ZUPET Ehrentried pater 15.9.1868 77 1871 461. ZUPPANTE Claudio P it 8.12.1941 26.6.1942 462. ŽAGAR Ljubo u ris 6.9.1961 30.6.1962 463. ŽELEZNI K Karel pater 1813 1823; 1826 1838 464. ŽEPIČ Boštjan P la, gr, si 15.11.1871 23.10.1873 465. ŽIBRT (SCHIBRT) Janez pater ma, zg, ze 1853 1860 466. ŽILI H Josip P ze, zg 4.10.1895 31.7.1898 467. ŽM.AVC Stana P m a, fi 1.4.1948 10.9.1951 OPOMBA Kratice v nazivu pomenijo: p = profesor; pp = profesor pripravnik; pru = predmetni učitelj; med. ses. = medicinska sestra; stu = strokovni učitelj; u = učitelj; kratice za strokovne predmete so razumljive vsakomur, zato jih ne navajam posebej. V dvesto petindvajsetih letih je poučevalo na novomeški gimnaziji 467 učnih moči. Od tega števila je bilo patrov točno sto (100). Zadnji pater, ki pa je bil tudi že profesor in je poučeval na naši gimnaziji, je bil p. Ladislav Horvat. Čas službovanja je naveden s tisto točnostjo, ki se je dala ugotoviti iz gimnazijskega arhiva. Pri profesorjih patrih so navedene v gavnem samo letnice, ker se datumov nastopa in razrešitve ni moglo ugotoviti. Prav tako nisem navajal posebej, kdo je poučeval honorarno. OLGA KUZEM, AGNA ŠKOF DELAVCI ŠOLE OD 1. 9. 1971 DO 31.8. 1996 Učitelji in strokovni sodelavci Priimek, ime Naziv Stroka Od do 1. BAJC ŠEROVIČ Barbara profesor BIE 1.9.1988 31.8.1996 2. BARTOLJ Anton pr. učitelj TE H, FIZ, OTP 1.9.1971 31.8.1991 3. BERGER Matjaž d rama tu rg SJK 1.9.1991 31.8.1992 4. BEŽNI K Ivan magister FIL, PSI 1.9.1971 31.8.1996 5. BILIČ Čedomir dipl.ing. OBZ 1.9.1987 31.8.1992 6. BREŠČAK Dragica profesor AN J 1.9.1992 31.8.1996 7. BUDIČ Jožica lab. BIE, KEM 1.9.1985 18.7.1986 8. BUTKOVEC Gačnik Zlatka psiholoe PSI, svet.delo 6.3.1995 31.8.1996 9. CERINSEK Marinka SJK 1.9.1993 31.12.1994 10. CEROVŠEK Jožica profesor NEJ 1.9.1992 3L&1996 11. CVELBAR Mateja profesor SJK 1.9.1991 31.8.1993 12. ČAMPELJ Borut profesor MAT, RA1 1.9.1993 31.8.1996 13. CAMPELJ JURECIC Renata profesor SJK 1.9.1992 31.8.1996 14. ČERTALIČ Lada profesor GEO 1.9.1971 30.6.1992 15. ČEŠAREK Stanka profesor ZGO 1.9.1971 31.8.1994 16. ČORBIČ Anton profesor INS, GLV 1.9.1978 31.1.1992 17. DOBOVŠEK Marjan profesor GEO 1.9.1971 30.6.1978 š.l. 82/83 18. DOBOVŠEK Tomaž profesor GEO, ZGO 1.9.1978 30.6.1995 19. DRONJAK Diana profesor GVZ, INS 1.12.1988 31.8.1996 20. DURMIČ Tatjana profesor BIE 1.9.1991 31.8.1996 21. FABJAN Viktor profesor BIE 1.9.1971 30.12.1972 1973 š.l. 75/76 22. FALKNER Cvetka profesor ŠVZ 1.4.1977 31.8.1996 23. FINK Anton profesor SJK, LAJ 1.1.1972 31.8.1996 24. FINK Stanislav str. učitelj INS 1.9.1971 30.6.1979 25. FLAJNIK Damjana profesor ZGO 1.9.1994 31.8.1996 26. FLORIJANČIČ Stanka profesor KEM 1.1.1973 31.8.1996 nam. ravnatelja 1.1.1982 31.8.1984 27. FORTUN Franc profesor GEO, STM 15.9.1976 31.8.1977 28. FRANKOVIČ Melanija profesor SJK 1.9.1995 31.8.1996, š.l. 84/85 29. FUIS Vasja profesor NEJ, FRJ 1.9.1971 8.2.1995 30. GABRIJELČIČ Irena profesor ANJ 1.9.1971 31.8.1996 31. GAVRILOVIČ Živojin profesor ZGO, SOC 16.2.1995 31.8.1996 32. GOLOBIČ Katica profesor ANJ 4.3.1979 31.10.1979 š.l. 88/89 89/90 33. GUTMAN Miroslav OBZ 1.10.1980 30.6.1982, 1984 34. G USTI N HLADNIK Ana akad. slikarka UVZ, LVZ 1.9.1976 31.8.1996 35. HAD L Miha dipl.ing. FIZ 1.9.1982 31.8.1983 1.9.1984 31.8.1996 36. HOČEVAR Franc profesor MAT, FIZ, RAI 1.9.1972 31.8.1996 37. HORVAT Erna profesor SJK 1.9.1971 30.9.1991 38. HOSTA Ivanka psiholog PSI, svet. delo 24.7.1986 31.8.1996 39. H RŽI CA Lojzka profesor MAT, FIZ 1.9.1979 31.8.1996 40. ILC Marija lab. BlE, KEM 14.2.1982 31.8.1996 41. JEVNIKAR Jožefa profesor SJK 1.9.1971 30.11.1993 42. JERAS Zdenka profesor ZGO, STM 1.9.1971 31.8.1981 15.10.1984 30.6.1994 pom. ravnatelja 1.9.1985 30.11.1987 43. JOVIČ M i od rag lah. BIE, KEM 1.9.1975 31.10.1976 44. KAPLER Jana pr. učitelj lab. BIE, KEM 1.9.1973 31.8.1975 45. KASTELEC Anica soc. delavka svet. delo 1.4.1995 31.8.1996 46. KAVČIČ Marjan profesor ŠVZ 1.9.1989 31.8.1996 47. KOČAR Marija profesor BIE, lab. KEM 1.9.1995 31.8.1996 48. KOLENC Janez profesor SJK 1.9.1971 16.11.1990 49. KOVAČ Marinka profesor KEM 1.9.1991 31.8.1996 50. KOZOGLAV Marija profesor MAT, FIZ 1.9.1971 6.4.1992 51. KRAMPEU Andreja ZGO, SOC 1.1.1994 29.3.1995 52. KRIŽNIK Filip GVZ, 1NS 1.9.1975 31.8.1978 1973 53. KUKEC Polonca profesor GEO, ZGO 1.9.1992 31.8.1996 54. MALNAR Slavko OBZ, lab. FIZ 1.9.1982 7.4.1984 4.6.1985 30.6.1988 55. MARN Tea profesor GVZ, U M V, INS 1.9.1971 12.11.1988 56. MARIČIČ Ivan profesor ŠVZ 1.9.1992 31.8.1996 57. MAZNIK Barbara ANJ 1.9.1995 31.8.1996 58. MEŽAN Janez profesor SJK 1.1.1995 31.8.1996 59. MEDLE SEMEC Erika NEJ, ANJ 1.9.1989 31.8.1990 1.9.1991 31.8.1994 60. MIKEC Natalija ANJ 1.9.1990 31.8.1992 61. MOCIVNIK PATERNOST Helena profesor MAT 1.9.1991 31.8.1996 62. MODIC Dušan profesor FIZ, MAT 1.9.1971 31.8.1976 63. MOHORČIČ Janez profesor ŠVZ 1.9.1976 31.8.1996 pom. ravnatelja 1.9.1984 31.8.1985 64. PAVLIČ Jelka pr. učiteljica svz 1.9.1971 12.2.1973 65. PEKOLJ Suzana profesor GEO, SOC 1.9.1995 31.8.1996 66. PETAKOVIČ Natalija profesor SJK 17.11.1990 31.8.1996 pom. ravnatelja 1.8.1995 31.8.1996 67. PENKO Igor profesor SVZ 1.9.1971 31.8.1977 68. PIRN AR Francka profesor NEJ, FRJ 1.9.1970 31.8.1996 69. PLAPER Igor profesor BIE 1.9.1984 4.8.1985 5.8.1986 31.8.1988 70. POVŠE KASTREVC Marinka RUJ,PED 1.12.1981 30.6.1985 71. PUCELJ Mitja org. dela lah. FIZ, FIZ 1.9.1984 31.8.1995 72. RETEIJ Alojz FIZ, TEH 1.9.1977 28.2.1979 73. RISTIČ Marjan STM 1.12.1981 31.1.1986 74. RUDMAN Robert MAT 1.9.1992 31.8.1993, 1996 75. R USTJA Nuša profesor NEJ 1.9.1995 31.8.1996 š.l. 87/88 89/90,1994 76. SEVER Jože profesor SJK, RUJ 1.9.1971 15.11.1981 nam. ravnatelja 1971 1981 77. S1MIČ Eva profesor ANJ 1.9.1971 30.9.1990 78. SIMONIČ Albina knjižničarka 1.9.1995 31.8.1996 79. SKUBE M i rja m profesor ANJ 1.9.1991 31.8.1996 80. S LA DO LJIIV Vinko 81. SPLICHAL Vera 82. STARIČ Eva 83. STRES (GORŠE) Irena 84. ŠKOF Agna 85. ŠPORAR Gabrijela 86. ŠRIBAR Irma 87. ŠTERK Marija 88. ŠTERN Terezija 89. ŠTIl l Matjaž 90. ŠTRASNER Vanja 91. ŠUPE Robert 92. TOMAS Krešimir 93. USENIK Janez 94. VALENTINČIČ Metka 95. VENE Alenka 96. VIRANT Zdenka 97. VRBINC Branko 98. ZAFREDAna 99. ZALO KAR Helena 100. ZORKO Elvira dipl. ing. FIZ dipl. ing. BIE profesor NEJ, AN J pofesor ANJ knjižničarka profesor ANJ, FRJ NliJ lab. Bili. KEM profesor NEJ ZGO knjižničar profesor GEO ing. lab. FIZ, RAI magister MAT, FIZ profesor MAT. FIZ profesor SJK RUJ dipl. ing. KEM profesor BIE profesor PED, SOC pom. ravnatelja profesor BIE 1.9.1990 31.8.1996 1.9.1985 31.8.1986 1.9.1990 31.8.1996 1.9.1989 31.8.1992 1.1.1974 31.8.1996 1.9.1973 31.8.1996 1.9.1990 31.8.1995 8.9.1977 31.8.1979 1.5.1995 31.8.1996 1.9.1994 31.8.1996 1.1.1993 31.1.1993 1.9.1994 31.8.1996 11.9.1995 31.8.1996 1.9.1977 31.8.1979 1.9.1971 31.8.1996 1.12.1993 31.8.1996 1.9.1985 31.8.1986 1.9.1971 31.S. 1983, š.l. 88/89 91/92 1.9.1971 31.10.1994 1.9.1976 31.8.1996 1.12.1987 31.12.1994 1.9.1976 29.5.1985 Učiteljski zbor,; junija /996 Stojijo od leve proti desni: (spodaj) Ivanka Hosta, Marija lic (laborantka), Marija Kočar, Agna Škof (knjižničarka), Cvetka Falkner, Ivan Maričič, Živojin Gavrilovič, Vinko Sladoljev, Dragica Breščak, Renata Čampelj Jurečič, Naša Rustja. Marinka Kovač, Eva Starič, Alojzija Hržica, Jožica Cerovšek, Gabrijela Spora/; Polonca Kukec, Stanislava Florijančič, Barbara Baje Šerovič, Ana Guštin, Anton Fink, Marjeta Valentinčič, Natalija Petakovič, Terezija Štem, Janez Mohorčič, Matjaž Stih, Albina Simonič (knjižničarka), Damjana Flajnik, Barbara Maznik, Robert Šupe, Melanija Frankovič, Helena Zalokar, Marjan Kavčič, Francka Pitna/; Tatjana Dur/nič, Borut Čampelj, Janez Mežan, Franc Hočevar, Miha Hadl, Mi/jam Skube, Krešimir Tomas (laborant). Honorarno so poučevali Priimek, ime I* red me I Obdobje 1. AVBAR Bogdan 2. AVSEC Jože 3. BAJC Vladimir 4. BLAS Vladka 5. BLAŽIČAna 6. BORSAN Katjuša 7. BRADAČ Jožica 8. BREGAR Lojze 9. BREZOVAR Danijel 10. ČE FAR IN Tamar 11. DOBOVŠEK Jože 12. DULAR Dušan 13. DVORŠEK Majda 14. DUKIČ Branko 15. FIL1POVIČ Branimir 16. FORTUNA Dušan 17. GAČNIK Vladimir 18. GOLOB Ivan 19. GOLOB Niko 20. GORENC Ivanka 21. GORŠIČ Ivan 22. GRAIIEK Brigita 23. GREIN Sonja 24. GUNDE Amalija 25. HABE Alenka 26. I-IADL Tatjana 27. JAKLIČ Marija 28. JAKOVLJEVIČ Čedo 29. JAZBEC Ernest 30. JENKO Marjan 31. JERMAN Irena 32. LUBEJ Ivan 33. KAPŠ Peter 34. KAVŠEK Darja 35. KOCJANČtČ Jo že 36. KOLENC Marjan 37. KOMELJ Janez 38. KOVAČIČ Boštjan 39. KRANJC Dragica 40. KUIIAR Franci 41. KUŽNIK Ivana 42. LUKŠIČ Boj an 43. MARKELJ Anton 44. MILINKOVIČ Liljana 45. MOČIVNIK Primož 46. PAJK Darja 47. PERŠE Jože 48. PETROV Nataša 49. PENCA Janez OBZ Š.L S1 /82 SOC š.l. 93/94 STM š.l. 74/75, 75/76 STM, SOC 1985 LVZ 1973, 1979 INS š.l. 73/74 GVZ š.l. 88/89 BIE š.l. 81/82 - 85/86 FIZ š.l. 87/88 PSI, RAI š.l. 85/86, 90/91 - 92/93 FIZ š.l. 74/75-76/77, 79/80, 80/81 MAT, RAČ Š.l. 78/79 - 80/81, 1983 LVZ š.l. 74/75, 75/76 OBZ š.l. 81/82 BIE š.l. 82/83, 85/86 - 88/89 KE.V1 1975, 1980 FIZ š.l.89/90 FIZ Š.l. 87/88 - 89/90 LVZ š.l. 71/72 NEJ š.l. 82/83 PSI š.l. 94/95 PSI 1994 STM 1974 NEJ Š.L 72/73 MAT š.l. 83/84 GLV š.l. 88/89 PED 1979, š.l. 85/86 RAI Š.L 76/77 - 80/81 GVZ Š.L 77/78 KEM Š.L 75/76 ANJ 1974, Š.L 94/95 NEJ Š.L 86/87 OBZ Š.L 71/72- 75/76 BIE Š.L 87/88 KLD š t. 85/86 TEH š.l. 75/76 - 78/79, 1981 MAT RAI Š.L 80/81, 81/82, 83/84 Š.L 93/94, 94/95 STM š.l. 74/75, 75/76, 79/80 BIE Š.L 87/88 - 90/91 STM š.l. 74/75 SJK Š.L 94/95 FIZ 1988 INS š.l. 71/72 - 75/76 STM Š.L 74/75, 1981 RAI Š.L 93/94, 94/95 OBZ 1989 KEM Š.L 82/83, 88/89, 90/91 FRJ 1972 ANJ Š.L 90/91, 91/92 50. PODERGAJS Boža LVZ š.l. 73/74 51. RADEŠČEK Mojca ANJ š.l. 94/95 52. RANG US LINDIČ Zvonka NEJ š.l. SI/82 53. RECEJLJ Tone FIZ š.l. 78/79-81/82, 1984 54. SEDLAR Ivan OBZ š.l. 71/72-79/80 55. SLIJEPČEVIČ Ilija OBZ š.l. 83/84, 84/85 56. STANOJEVIČ Vida BIE š.l. 81/82, 82/83 57. STOJIŠIN Vojislav ŠVZ 1977 58. STOKANOVIČ Marjan PSI š.l. 73/74, 74/75, 81/8: 2 59. SPORA R Anton STM š.l. 74/75, 75/76 60. ŠTEBUAJ Ivo STM š.l. 75/76 - 78/79 61. ŠURLA Andrej SJK š.l. 92/93, 94/95 62. TONČIČ Ludvik STM 1981 63. TORBICA Zora KEM š.l. 88/89 - 95/96 64. TOVŠAK Ivan OBZ š.l. 80/81 65. TROHA Vel j ko PSI š.l. 71/72 - 75/76 66. TURK Janez OBZ š.l. 84/85, 85/86 67. U DO VIČ Zmagoslav FIZ. MER. š.l. 88/89, 89/90 68. ULČNIK Aleksandra RAČ š.l. 90/91 - 92/93 69. VESEL Martin TEII š.l. 75/76 - 78/79 70. VODNIK Cvetka SOC 1985 71. VRČKO Matjaž FIL š.l. 94/95, 95/96 72. ZALETELJ Tine ŠVZ 1977 73. ZEGA Vladoša SJK š.l. 73/74 74. Z L-PAN Zlatko PED. STM š.l. 79/80 75. ZOR KO Vida GLV š.l. 89/90 - 91/92 76. ZUPANČIČ Alojz RAČ š.l. 81/82 77. ŽABKAR Polona GVZ 1978 78. ŽAGAR Ljubo TEH 1976 Administrativni in tehnični delavci Priimek, ime Del. mesto Zaposlen od do I. AVBARJože čistilec 1.9.1971 31.12.1979 2. BAŠELJ Ivanka cist ilka 1.9.1971 30.4.1972 3. BARBORIČ Pavla čistilka 15.5.1981 15.9.1981 4. ČORALIČ Ar i ta čistilka 9.2.1988 3.9.1988 5. GOLOB Marjeta kuh. pomočnica 1.4.1975 30.4.1979 6. GORENČIC Alenka čistilka 8.2.1988 17.9.1989 7. HOČEVAR Pavla tajnica 22.8.1983 31.8.1996 S. HROVAT Darja čistilka 1.9.1993 6.1.1994 9. IIJAŠ Kristina čistilka 1.9.1979 31.8.1980 K). IVANDIČ Ljubica čistilka 1.10.1981 10.9,1985 11. JAKŠENada računovodja 1.5.1973 30.11.1975 12. JERAČ Rozalija čistilka 28.9.1971 14.3.1988 13. JUNC Frančiška čistilka 1.9.1971 29.3.1988 14. KAVŠEK Alojz hišnik 1.1.1972 31.12.1992 15. KO PAR Jožeta čistilka 1.9.1971 13.4.1981 16. KUMER Hedvika čistilka 1.9.1971 31.7.1977 17. KAHTERAN Sonja čistilka 6.10.1989 31.3.1990 18. KASTELEC Igor hišnik 18.1.1993 31.8.1996 19. KUZEM Olga računovodja 1.12.1975 31.8.1996 20. MANO J LO VIČ Zora čistilka 15.10.1981 31.1.1996 21. MENGER Ivan tajnik 1.9.1971 30.4.1972 22. MIHALIČNada čistilka 1.10.1988 13.6.1989 1.4.1990 31.1.1996 23. MURGELJ Tatjana čistilka 1.9.1977 31.12.1977 24. OVNIK Jožefa čistilka 13.11.1979 31.8.1980 25. PLEŠKO Ana tajnica 1.9.1971 30.9.1983 26. RADULIČ Dunja čistilka 13.11.1980 30.3.1983 27. RADULOVIČ Tončka kuharica 11.2.1981 31.12.1991 28. SIMČIČ Marija čistilka 1.6.1995 31.1.1996 29. STANIŠA Marija čistilka 1.9.1971 3.8.1979 30. ŠČUKA Mateja blagajničarka 10.9.1983 21.4.1996 31. ŠEKORANJA Ana kuharica 1.9.1971 5.3.1981 32. ŠINKOVEC Milena pomočnica/čistilka 1.9.1978 31.1.1984 33. ŠPORAR Ana kuharica 1.9.1971 31.12.1973 34. TRAMTE Milena čistilka 4.8.1988 31.1.1996 35. VRHOVAC Petra čistilka 1.11.1978 15.2.1980 36. ZMAJŠEK Marija čistilka 1.8.1984 31.5.1985 16.9.1985 31.1.1996 V oddelku v Trebnjem so v letih 1975 - 1979 poučevali: Priimek, ime Predmet Od Do 1. BEVEC PLAUŠTAJNER Meta RUJ 1975 1979 2. BUNC Cveto BIE 1975 1979 3. DOŠLO Tatjana AN J 1975 1979 4. DRAŽUMERIČ Anica 1978 5. GARTNER Janez 1977 6. KAMIN Štefan MAT 1975 1976 7. KOTARTone KEM 1975 1979 8. KRŽAN Slavko STM 1975 1976 9. MANDELJ Marko FIZ 1975 1979 10. MATOŠ Ivan GVZ 1975 1979 11. MEDVED Janez TEH 1975 1979 12. PAVLIN METELKO Marjeta OBZ 1976 13. PAVŠTAJNER Bojan 1976 1978 14. POTOČNIK Štefan OBZ 1975 1979 15. PUNTAR Antonija NEJ 1975 1976 16. PUNTAR (ZAKŠEK) Rožica ZGO, GEO 1975 1979 17. RATAJC Lojze STM 1976, 1978, 1979 18. REŠČIČ Lucijan LVZ 1975 1979 19. SILA Ignac ŠVZ 1976 1979 20. VIDECNIK Franc švz 1975 1976 21. VIDEČNIK Vilko NEJ 1975 22. ZAKŠEK Miro 1978 23. ZUPAN Jože SJK 1975 1979 24. ZUPANČIČ Valerija 1977 1979 OPOMBA Razlaga uradnih kratic za šolske predmete: SJK - slovenski jezik in književnost ANJ - angleški jezik NUJ - nemški jezik FRJ - francoski jezik LAJ - latinski jezik RUJ - ruski jezik ZGO - zgodovina SOC- sociologija GEO - geografija FIL- filozofija PSI - psihologija PHD - pedagogika MAT - matematika FIZ- fizika FIM - fizikalna merjenja RAI - računalništvo in informatika RAC - računalništvo SVZ - športna vzgoja KEM - kemija KLD - kemijsko laboratorijsko delo BIH - biologija z ekologijo BLD - biološko laboratorijsko in eksperimentalno delo UVZ - umetnostna vzgoja LVZ - likovna vzgoja GVZ - glasbena vzgoja INS - instrument OBZ- obramba in zaščita STM - samoupravljanje s temelji marksizma OTP - osnove tehnike in proizvodnje TEII - tehnična vzgoja ZVZ - zdravstvena vzgoja Pripravili: MILAN DODIČ do leta 1971, MARJETA VALENTINČIČ, NUŠA RUSIJA, TEREZIJA ŠTERN in AG NA ŠKOF od 1972 do 1996 V tem seznamu so upoštevani vsi tisti učenci,ki so bili vpisani in več ali manj tudi uspešno končali najvišji razred v navedenem šolskem letu. Ker do šolskega leta 1854/ 55 na gimnaziji ni bilo matur, so do tega leta upoštevani šesti razredi, dokler je bila naša gimnazija šestrazrecina, nato peti razredi, ko je postala samo petrazredna, drugi oziroma samo tretji, ko je pod francosko okupacijo imela manj kot pet razredov. Ko se je naša gimnazija zopet izpopolnila v pet, oziroma šestrazredno in nato v osem-razredno, so upoštevani vselej vedno najvišji razredi. Ko je postala s šolskim letom 1958/59 štirirazredna, so upoštevani samo četrti razredi kot najvišji. Od 1855 do 197 i so to bili večinoma tudi maturanti, vendar velja poudariti, da sprva niso vsi osmošolci šli k maturi, dasi so končali z uspehom osmi razred. Zato je vernejša podoba stanja, če upoštevamo absolvente, ne pa maturantov. Pri vsakem učencu so navedeni: a) kraj, iz katerega jc bil učenec doma (to niso vselej pravi rojstni kraji marveč samo župnije. Vsi ti kraji so v prvih vpisnicah zapisani v latinski, kasneje v nemški obliki. Tu so navedeni v slovenski obliki, v kolikor seje dalo to ugotoviti s pripomočki, kijih ima Študijska knjižnica M. Jarca v Novem mestu; kjer se to ni dalo ugotovili, je naveden originalen zapis iz vpisnic samih); b) starost učencev. Sprva sojo označevali kar samo z leti, npr. star 17 let; da se ugotoviti dokaj točno leto rojstva vsakega učenca, če se odšteje od tistega šolskega leta, ko jc bil vpisan v šestem, petem itd. razredu. Ko so v vpisnicah točni podatki rojstva, so ti navedeni tudi v tem seznamu. 1746 1. Aparnik Franc, Metlika, 17 let 2. Czaar Janez Krstnik, Karlovac, 18 let 3. Paur Franc Ksaver, Ljubljana. 17 let 4. Peterniann Matej, Kranj, 19 let 1747 1. Andreas Luka, Koroška, 19 let 2. Czaar Janez Krstnik, Karlovac. 19 let 3. LB.a Gall Ignac, Mokronog, 17 let 4. L.B.a Gall Franc Sal., Mokronog, 16 let 5. Keprurcr Tomaž, Celje, 18 let 6. Kregar Simon, Kamnik, 22 let 7. Pantin Franc Ks., Ljubljana, 8. Krepeg Janez Nep., Ptuj, 19 let 9. Pobrog Fortunat, Ljubljana, 17 let 10. Volič Lovrenc, Ljubljana, 17 let 11. L.B.a Zierheimb Franc Ks.. Hmeljnik, 17 let 1748 1. Gnad Jožef, Celovec, 18 let 2. Janežie Andrej, Riecensis, Štajerska, 18 let 3. Kniling Mihael Kari, Andresensis, Tirolska, 18 let 4. Mavr Jožef, Toblach, Tirolska, 18 let 5. Stare Anton, Cerklje, 18 let 6. De Spalowsky Karl, Dunaj, 18 let 7. Stremitzer Franc Ks., Ptuj, 20 let 8. Tribuzi Friderik, Vipava, 18 let 9. Kune Franc Ks., Šentrupert, 18 let 10. Vitkovič Pavel, Karlovac, 19 let 11. L.B.a Zierheimb Jožef, Hmeljnik, 17 let 12. L.b.a Zierheimb Sigismund, Hmeljnik, 15 let 1749 1. Codella Franc. Vipava. 18 let 2. De Diencrsperg Sigismund, Ponikve na Štajerskem, 17 let 3. Fayx Janez Nep., Moravska, Čeh 4. Fritschko Ludvik, Novo mesto, 18 let 5. Honing Franc, Šmarje na Štajerskem, 18 let 6. Režen Karel, Šentrupert, 17 let 7. Sprcizcr Janez Krst., Novo mesto, 18 let 8. Ti bal d i Jožef, Karlovac, 9. Kavčič Janez Krst., Koroška 1750 1. De Diencrsperg Karel Jožef, Ponikve na Štajerskem, 16 let 2. Novak Anton, Kranj, 19 let 3. Pole Franc, Novo mesto, 17 let 4. Pocher Franc, Novo mesto, 17 let 5. Samuel Ignac, Novo mesto, 19 let 6. Seiz (Zaje) Tomaž. Raka, 17 let 7. Struppi Jakob, Cerklje, 20 let 8. L.B.a Zierheimb. Hmeljnik, 15 let 1751 1. Debevec Jurij, Novo mesto 2. Nustlorfer Jožef, Karlovac, 16 let 3. Novak Valentin, Novo mesto, 19 let 4. Seiz (Zaje) Mihael, Ljubljana. 18 let 5. Šijatovie Peter, Jesenice, IS let 6. Sekovšek Mihael. Mokronog, 19 let 7. Stariha Mihael, Semič, 19 Ici 8. Steinhoffer Nikolaj, Ljubljana, 16 let 9. Stummi Franc, Vipava, 20 let K). Terbonik Gašper, Kamnik, 17 let 11. Vesel Jožef, Kamnik, 18 let 12. Fayx Janez Nep., (Čeh), 18 let 13. Rembshek (Remšek) Janez Krst., Črnomelj, 19 let 1752 1. Billiher Matej, Postojna, 18 let 2. Brandulin Vinccnc. Gorica, 19 let 3. Hostnik Karel. Mokronog, 20 let 4. Košak Fran, Novo mesto, 21 let 5. Krall Anton, Mengeš, 29 let 6. Mahorič Jakob, Idrija, 20 le! 7. Malnerič Marko, Semič, 19 let S. M i he lic Tomaž, Ohič, 18 let 9. Nemanič Štefan, Metlika, 19 let 10. Ogoreve Franc, Novo mesto, 23 let 11. Pole Ignac, Novo mesto, 15 let 12. Šinkovič Franc, Samobor, 18 let 13. Shugan (Zugan) Jurij, Ponikva na Štajerskem, 21 let 14. Terbonik Gašper, Kamnik, 20 let 15. Vulovič lomaž, Novo mesto, 20 let 1753 1. Appieh Jožef, Raka, 19 let 2. Dolinšek Franc, Novo mesto, 20 let 3. Fuian Jurij, Vodice, 21 let 4. Golob Tomaž, Kamnik, 18 let 5. I Ionig Janez Nep., Šmarje na Štajerskem, 18 let 6. Knilling Jožef, Anrasensis, 18 let 7. Knilling Kari, Anrasensis, 18 let 8. Kolovič Anton, Bajnof, 9. Kušar Anion, Ljubljana, 10. Langer Kari, Novo mesto, 18 let 11. Mayr Anton, Roblach, 18 let 12. Niderkorn Jakob, Luksemburg, 20 let 13. Pilpaeh Karl, Kom polj, 16 let 14. Potočar Mihael. Mokronog, 27 let 15. Purger Jožef, Novo mesto, 16 let 16. Sabfeth (Zabret) Ignac, Mengeš, 20 let 17. Skubie Venccslav, Višnja gora, 20 let 18. Strauss Franc K s., Novo mesto. 18 let 19. Vesel Pavel, Loški potok, 22 let 20. De Wallensperg Franc Ks., Trebnje 1754 1. Grivec Lovrenc, Ptuj, 20 let 2. Jelenčič Matija, Pazin, 22 let 3. Kalčič Rudolf, Bela Cerkev, 19 let, 4. Kune Dizma, Dob, 18 let 5. Nagler Mihael, Šentlovrene, 18 let 6. Plut Mihael, Novo mesto, 16 let 7. Romold Janez, Kranj. 20 let 8. Saloker (Zalokar) Matija, Novo mesto, 19 let 9. Sinkovič Baltazar, Samobor, 19 let 10. Vlatkovie Ivan, Passariscensis, 20 let 11. Urh Andrej, Brežice, 17 let 12. Welicanie (Velikonja) Jakob, Tolmin, 23 let 1755 1. Fridhelm Jožef, Plattendorf, 20 let 2. Grivec Lovrenc, Ptuj, 21 let 3. Jerman Janez, Črnomelj, 21 let 4. Lah Anton, Vipava, 20 let 5. Lauseher Anton, Novo mesto, 19 let 6. Maehtigar Jožef, Mokronog, 17 let 7. Milic Ludvik, Kranj, 18 let 8. Novak Janez, Iperlaeensis, 19 let 9. Perušek Jožef, Novo mesto, 17 let 10. Pogačnik Andrej, Mokro polje. 17 let 11. Potočnjak Fran, Karlobag. 21 let 12. Sinkovič Martin, Samobor, 17 let 13. Schuldes Franc, Dunaj, 17 let 14. Stenovec Franc, Novo mesto, 18 let 15. Vlatkovie Marko, Passariscensis, 20 let 16. Weibl Janez Nep., Novo mesto, 15 let 1756 1. Blatnik Jožef, Novi) mesto, 18 let 2. Fabian Matija, Novo mesto, 20 let 3. Grienthal Sebastian, Komenda sv. Petra, 20 let 4. Judnič Matija, Semič, 22 let 5. Lukežie Štefan, Semič, 20 let 6. Malerič Janez, Semič, 20 let 7. Maulič Ivan, Žužemberk, 19 let 8. Mauzer Štefan, Semič, 21 let 9. Mayr Anton, Sarnthiensis, 22 let K). Perntaz Gregor, Maribor, 20 let 11. Pregl (Pregelj) Anton, Lanišče (Lani-nensis), 18 let 12. Pugelj Matija, Novo mesto, 24 let 13. Sorčar Anton, Kranj, 20 let 14. Stariha Jakob, Črnomelj, 18 let 15. Turk Anton, Mokro polje, 23 let 16. Vlatkovie Marko, Passariscensis, 21 let 17. De Widerkern Filip Neri, Proalis, 17 let 18. Venaglio Janez, Spittal, 20 let 1757 1. Bevc Mihael. Mokronog, 21 let 2. Fabiani Franc, Žužemberk, 18 let 3. Fritschko Anton, Novo mesto, 16 let 4. Glavnik Franc, Ljubjana, 20 let 5. Gsund Henrik, Brežice, 18 let 6. Kušovič Franc, Novo mesto, 18 let 7. Nueie Andrej, Lipendorfensis, 18 let 8. Perše Gašper, Tolmin, 20 let 9. Razschcr Ignac, Kranj, 20 let 10. Štukel Ivan, Semič, 20 let 11. Vidmar Andrej, Šentrupert, 18 let 12. Urieh Anton, Brežice, 16 let 13. Werkopic (Berkopee) Janez, Novo mesto, 22 let 14. Vutkovič Mihael, Krško, 19 let 15. Žagar Valentin, Kamnik, 18 let 1758 1. Bradač Gregor, Cvetličnik, 20 let 2. Bernekar Franc, Novo mesto, 17 let 3. Cummar (Kumar) Štefan, Caueensis, 18 let 4. Danda Franc, Morarensis, 18 let 5. Dujmovič Jožef, Otočac, 17 let 6. Fritschko Anton, Novo mesto. 17 let 7. Gazvoda Janez, Šmihel pri Novem mestu, 19 let 8. Lager Janez, Bovec, 19 let 9. Grilc Anton,, Tolmin, 21 let 10. Mertl Anton, Novo mesto, 16 let 11. Mrvec Anton, Šmihel pri Novem mestu, 20 let 12. Novak Urban, Vrem, 19 let 13. Oražem Janez. Ribnica, 16 let 14. Osolnik Jakob, Ždinja vas, 18 let 15. Petrie Franc, Šentrupert, 18 let 16. Pečar Franc, Krško, 19 let 17. Pielz Matija, Novo mesto, 19 let 18. Pleškovic Anton, Šentrupert, 19 let 19. Pober Alojz, Črnomelj, 17 let 20. Počep i k Andrej, Tržič, 16 let 21. Povše Vid, Mokronog, 19 let 22. Rastner Franc, Beljak. IS let 23. Purger Janez, Novo mesto, 16 let 24. L.b'. de Rauber Bernard, Ljubljana, 20 let 25. Šlagar Janez, Žužemberk, 19 let 26. Zalokar Jožef, Novo mesto, 19 let 27. Zrimšek Franc, Bučna vas pri N.m. 1759 1. Bohinc Valentin, Dvor, 19 let 2. Gazvoda Janez, Smihel pri Novem mestu, 20 let 3. Germ Jožef, Trebnje, 21 let 4. Jacomini Peter, Sigilensis. 19 let 5. Kundič Jurij, Grobnik, 21 let 6. Lavrin Jožef, Vipava, 19 let 7. Lavrin Andrej, Vipava, 17 let 8. Mašič Matija, Opčine, 19 let 9. Mertl Anton, Novo mesto, 19 let 10. Osolnik Jakob, Ždinja vas, 18 let 11. Pire Anton, Dol. Toplice, 17 let 12. De Renzenspert Janez Krst., Radeče, 17 let 13. Stergar Peter, Kanal, 19 let 14. Wessiagk (Bezjak) Jakob, Trebnje, 18 let 15. Gottschever (Hočevar) Jernej, Novo mesto, 17 let 16. Zalokar Jožef, Novo mesto, 20 let 1760 1. Daeer Matej, Šmarje na Štajerskem, 17 let 2. Dulc Anton, Kostanjevica, 17 let 3. Fritschko Franc, Novo mesto, 16 let 4. Gaber Jurij, Kamnik, 19 let 5. Korofski Janez, Ribnica, 16 let 6. Kovačič Andrej, Vipava, 19 let 7. De Marchesetti Janez, Trst, 15 let 8. Milic Anton, Kranj, 15 let 9. Petrič Jožef, Šmarje na Štajerskem. 17 let 10. Pober Maksimilijan, Črnomelj, 16 let 11. Prelih Anton, Vipava, 16 let 12. Rape Marij, Novo mesto, 16 let 13. De Revna Janez, Gorica, 16 let 14. Sauritsh Filip, Novo mesto, 15 let 15. Schaule Tomaž, Tolmin, 19 let 16. Sayfrid Franc, Novo mesto, 18 let 17. Zhebulz (Čebule) Jakob, Reka, 16 let 1761 1. Bačcr Ignac, Novo mesto, 18 let 2. De Buglioni Anton, Gorica, 16 let 3. Dev Avguštin, Kamnik, 18 let 4. Dolničar Franc, Novo mesto, 15 let 5. Fecondo Nikolaj, Trst, 17 let 6. Glavač Andrej, Velesovo. 18 let 7. Kalan Anton, Kamnik, 18 let 8. De Korofski Pavel, Ribnica, 15 let 9. Jovio Franc, Novo mesto. 16 let 10. De Marchesetti Janez, Trst, 16 let 11. Pisek Filip. Novo mesto, 17 let 12. Rozman Franc, Novo mesto, 19 let 13. Simandl Franc, Krško, 17 let 14. Smole Jakob, Mengeš, 16 let 15. Šmic Jožef, Novo mesto, 15 let 16. Vodopivee Tomaž, Novo mesto, 17 let 17. Wissiagk (Bizjak) Matej, Kamnik, 19 let 18. Wutscher (Bučar) Jurij, Kostanjevica, 16 let 19. Zaje Jurij, Raka, 19 let 1762 1. Kalin Andrej, Novo mesto, 18 let 2. Kragl Martin, Tolmin, 20 let 3. Lemann Anton, Šlezija, 18 let 4. Makovic Franc, Kostanjevica, 15 let 5. Medic Anton. Novo mesto, 18 let 6. De Monari Anton, Oglej, 15 let 7. Nusdorffcr Jožef, Ribnica, 18 let 8. Pilpach Bernard, Kompolj, 17 let 9. Pisek Filip, Novo mesto, 18 let 10. Poli m Anton, Čeh, 18 let 11. Pohlin Ignac, Ljubljana, 17 let 12. Rebul Mihael, Vodice, 20 let 13. Srnic Jožef, Novo mesto, 17 let 14. Spek Fortunat, Kamnik, 19 let 15. Vučič Martin, Kutina, 20 let 16. Widmayr Ignac, Ribnica, 18 let 17. Widmayr Ludvik, Ribnica, 16 let 18. Wissiagk (Bizjak) Jakob, Tolmin. 19 let 19. Zhebulz (Čebule) Ignac, Novo mesto, 17 let 1763 1. Grues Marij, Novo mesto, 17 let 2. De Jenko Karel, Novo mesto, 16 let 3. Markovie Janez, Zagreb, 19 let 4. Medič Anton, Novo mesto, 19 let 5. Pober Sigmund, Novo mesto, 17 let 6. Pober Ignac, Novo mesto, 16 let 7. Primožič Matej, Tržič, 19 let 8. Scharff Franc Ks., Caparatcnsis, 19 let 176-4 1. Cohan (Kobal) Mihael, Vipava, 20 let 2. Dale Jožef, Kostanjevica, 20 let 3. Gaber Andrej, Kamnik, 20 let 4. lllintschitsch (Jelinčič) Andrej, Tolmin, 21 let 5. Kramer Franc, Novo mesto, 17 let 6. Nessing Anton, Novo mesto, 19 let 7. Niggl Jožef, Ljubljana, 20 let S. Pober Sigismund, Novo mesto, 18 let 1765 1. Graliek Janez Nep., Ljubljana, 18 let 2. Grandenti Andrej, Tolmin, 18 let 3. Kavčič Tomaž, Tolmin, 19 let 4. Kodovič Ivan, Zagreb 5. Loj k Anton, Smihel pri Novem mestu, 6. Mulie Anton, Tolmin, 22 let 7. Stariha Matija, Črnomelj, 20 let 8. Trlep Ignac, Novo mesto, 18 let 9. Tiringer Mihael, Stražišče, 20 let 10. Trnovee Jožef, Vodice, 20 let 11. Žagar Janez, Štrekljevec, 21 let 1766 1. Berneker Ignac, Novo mesto, 18 let 2. D roll i (Drolc?) Lovrenc, Tolmin, 18 let 3. Ferjančič Simon, Vipava, 19 let 4. Florjančič Janez, Vipava, 19 let 5. Kokalj Matija, Ljubno, 18 let 6. Koretič Ivan, Krško, 18 let 7. Kremžar Valentin, Šentvid, 19 let 8. Lipar Anton, Vipava, 18 let 9. Loscj Franc, Vipava, 18 let 10. Maurovič Luka, Brod, 19 let 11. Reich Štefan. Ribnica, 19 let 12. Srnic Anton, Novo mesto, 18 let 13. Škrabec Janez, Novo mesto, 17 let 14. Trlep Ignac, Novo mesto. 19 let 15. De Vučetič Nikolaj, Lika, 20 let 16. VVeibl Ignac Hicronim, Novo mesto, 17 let 1767 1. Andlovic Jožef, Vipava, 22 let 2. Christl Benvernut, Brlog, 17 let 3. Erbežnik Andrej, Dvor, 17 let 4. Fornasari Andrej, Luciniensis, 20 let 5. Gvozdanovie Ivan Nep., Žumberak, 15 let 6. De Gvozdanovie Pavel, Žumberak, 15 let 7. Janič Jodocus, Sentjošt, 18 let 8. Janič Franc, Sentjošt, 17 let 9. Jeras Franc, Mekinje, 20 let 10. Krapovič Jakob, Metlika, 19 let 11. Medic Matija, Novo mesto, 17 let 12. Paradajzer comes de Kajetan, Bistrica, 17 let 13. Pober Janez Krst., Novo mesto, 18 let 14. Škrabec Janez, Novo mesto, 18 let 15. Turkovič Jožef, Karlovac, 16 let 16. Vesel Valentin, Lož, 20 let 17. Vidic Jožef, Novo mesto, 19 let 18. Kremžar Valentin, Šentvid, 19 let 19. Erbežnik Janez, Dvor, 17 let 1768 1. Dicovič Ivan, Karlovac, 18 let 2. Jenič Matija, Paprače (Tarrendorffen-sis), 16 let 3. Juch Blaž, Bovec, 23 let 4. Ko p iz Martin, Cerklje, 23 let 5. Kušovie Karel, Novo mesto, 20 let 6. Medic Matija, Novo mesto, 18 let 7. Mohar Simon, Loški potok, 22 let 8. Mulej Jožef, Bled, 21 let 9. Pašič Jakob, Štrekljevec, 19 let 10. Pergmann Venceslav, Pablovice, 20 let 11. Perušič Anton, Novo mesto, 17 let 12. Petermen Peter, Jesenice, 22 let 13. Rauber Janez Krst., Podvin, 18 let 14. Scherer Jožef, Videm na Štajerskem, 20 let 15. Schmid Franc, Ljubljana, 21 let 16. Schmuck Franc, Kranj. 18 let 17. De Schmutzenau Edmund, Gospie, 16 let 18. Schustig Marko, Vipava, 22 let 19. Seyfried Ludvik, Novo mesto, 19 let 20. Sparovic Jožef, Višnja gora, 19 let 21. Sumrek Martin, Eicheldorlfensis, 17 let 22. Wutscher (Bučar) Anton, Kostanjevica, 18 let 1769 1. Delinc Nikolaj, Sevnica, 19 let 2. Drescher Aleksej, Komenda sv. Petra, 19 let 3. Haan Anton, Semič, 17 let 4. Kalčič Anton, Novo mesto, 19 let 5. Kušlin Jožef, Novo mesto, 19 let 6. Paradajzer Lovrenc comes de. Tolsti vrh, 17 let 7. Pire Jože, Krško, 20 let 8. Radesitsch Matej, Cikava pri Novem mestu, 19 let 9. Stcrgar Tomaž, Tolmin, 20 let 10. Schcrer Jožef, Videm na Štajerskem, 21 let 11. Ulepič Adam, Bušeča vas. 16 let 12. Zeppe Martin, Šmartin, 19 let 1770 1. Bellicogna (Vclikonja) Jože, Tolmin. 17 let 2. Fortunat Jakob, Tolmin. 19 let 3. Gunde Fortunat, Novo mesto, 19 let 4. ITerco Leopold, Ljubljana, 18 let 5. Hitevc Martin, Črnomelj, 19 let 6. Košak Franc, Novi) mesto, 19 let 7. Minati Jožef, Šlezija, 18 let 8. Nagi Janez Nep., Bršljin pri Novem mestu, 19 let 9. Scherer Adam, Videm na Štajerskem. 19 let 10. Springer Mihael, Črnomelj, 22 let 11. Steklas Franc Ks., Novo mesto, 18 let 1771 1. Božič Štefan, Tolmin 2. Cehorič Jurij, Gerovo 3. Dujmič Pctar, Karlovae 4. Hantsehe Anton, Ljubljana 5. Herco Leopold. Ljubljana 6. Janie Jožef, Šentjošt 7. Jugovic Sigmund, Novo mesto 8. Krammer Franc, Novo mesto 9. Luzner Matija, Novo mesto 10. Marinčič Franc, Šmarje 11. Peer Janez, Novo mesto 12. Zaje Janez, Tolmin 13. Zerovnik Primož, Ljubljana 14. Schieldenfeld de Jožef, Circoniensis 15. Škof Matija, Metlika 16. Škrcm Jakob, Novo mesto 17. Sovan Jožef. Videm na Štajerskem 18. Zorn Franc Ks., Ljubljana 1772 1. Dubsačič Martin, Hrvatsko Zagorje 2. Giertschigk Franc Ks., Nescastensis 3. Hrastnik Anton, Celje 4. Hribar Anton, Vodice 5. I Jrušavcr Janez, Raka 6. Jancžič Schastjan, Raka 7. Krasovič Franc Ks., Črnomelj 8. Laingo Filip, Kanal 9. Lctncr Nikolaj, Komenda sv. Petra 10. Medic Matija, Kočevje 11. Mrak Karel, Gorica 12. Peer Janez Ncp., Novo mesto 13. Bosnian Maksim, Novo mesto 14. Scherounig (Zerovnik) Valentin, Britof 15. Sorre (Zore) Janez, Novo mesto 16. Sovan Anton, Videm na Štajerskem 17. Sovig Janez, Kanal 18. Srebernak Martin, Slatnik 19. Smuhavič Matija, Treszenensis 20. Trene Jožef, Sevnica 21. Zollner (Čolnar) Janez, Metlika 1773 1. Antončič Tomaž, Lož 2. Arjavic (Erjavec) Tomaž. Tolmin 3. Behofer Jožef, Novo mesto 4. Karaš Matija, Karlovae 5. Konda Janez, Štrekljevec 6. Krivic Gregor, Tolmin 7. Debevee Janez, Ljubljana 8. Dolinar Jurij, Oslica 9. Grcgurič Emerik, Hrvatsko Zagorje 10. Greyser Anton, Smlednik 11. Grill Franc, Novo mesto 12. Giirtschick Franc, Neo-Castrensis 13. Lampič Anton, Novo mesto 14. Minati Bernard, Reinensis 15. Mohorič Janez, Novo mesto 16. Ostarčevič Pavel, Ogulin 17. Pobcr Janez Nep., Novo mesto 18. Roll Matija, Kočevje 19. Selak Martin, Tolmin 20. Trlep Matija, Novo mesto 21. Tschine Karel, Novo mesto 22. Wosther Blaž, Suha 1774 1. Fischter Peter, Naklo 2. De Paula Gabritsch Franc, Krško 3. Goloeič J anez, Sc m ič 4. Jenič Janez Krst., Paprače 5. Kodcrman Valentin, Smlednik 6. Kambič Peter, Podzemelj 7. Kos Anton, Kranj 8. Koren Mihael, Lož 9. Kunstl Jurij, Lož 10. Kuntara Fortunat, Štajerska 11. Lušina Fran Sal., 1 Irvat 12. Pctrič Anton, Vipava 13. Smrckar Janez Nep., Novo mesto 14. Schrott Franc Ks., Zagorica 15. Schrott Jožef, Zagorica 16. Težak Jurij, Zagorica 17. Verwcga Jakob, Sevnica 18. Weiss Mihael, Kočevje 1775 1. Billischitsch (Beličič) Janez, Črnomelj 2. Kostelic Franc, Kočevje 3. Kobe Anton, Orchovica 4. Debevec Anton. Ljubljana 5. Erbežnik Urban, Kamnik 6. Gorišek Jožef, Šentvid 7. Hluper Štefan, Semič 8. Jamšek Andrej, Vipava 9. Jerman Janez, Črnomelj 10. Illautscher Anton. Šentvid 11. Kalčič Franc, Novo mesto 12. Kostrevc Mihael, Črnomelj 13. Kušman Jernej, Kranj 14. Podobnik Anton, Idrija 15. Ostermann Matija, Kočevje 16. Saherič Ivan, Karlovac 17. Zagorc Anton, Zgornje polje 18. Sehener (Žener) Franc, Krško 19. Trene Janez Nep., Sevnica^ 20. Vrečer Anton. Šmarje na Štajerskem 21. Vervvega Jakob, Sevnica 22. Zhebulz (Čebule) Franc, Novo mesto 1776 1. Kaste lic Franc, Kočevje 2. Fux Ignac, Brežice 3. L.I3. Gall de Gallenstein Ignac, Radeče 4. Herdliz Kari, Dunaj 5. Fliaschitsch de Sigmund, Vrhovo 6. Killer Lovrenc, Kranj 7. Kočevar Pavel, Novo mesto 8. Kuntara Anton, Gornji grad 9. Luschnag Franc, Novo mesto 10. Moser Ignac, Idrija 11. Sovan Janez Nep., Videm na Štajerskem 12. Trene Janez Nep., Sevnica 13. Turk Luka, Ribnica 14. Wart ho I (Bartol) Simon, Ribnica 1777 1. Kastelic Franc, Novo mesto 2. Herman Anton, Raka 3. Killer Lovrenc, Kranj 4. Košmrl Janez, Loški potok 5. Kragl Matej, Tolmin 6. Mohorčič Fortunat, Novo mesto 7. Osterman Maksimilijan, Krško 8. Urbanija Jakob, Vače 9. Zierer Jožef, Kamnik 1778 1. Aparnik Anton, Šmartin, Kranjska 2. Aparnik Jožef, Šmartin, Kranjska 3. Berneker Anton, Novo mesto 4. Govekar Frane, Novo mesto 5. Gunde Franc, Novo mesto 6. Maklenčič Matej, Tolmin 7. Močilar Franc, Krško 8. Mušič Feliks, Novo mesto 9. Painde Simon, Ribnica 10. Peletič Franc, Novo mesto 11. Piler Franc, Brno 12. Ružnov Sebastjan, Žumberak 13. Skubie Ignac, Novo mesto 14. Videtič Jožef, Novo mesto 15. Weiss Alojz, Wendlensis 1779 1. Aparnik Anton, Šmartin? 2. Bernardič Janez, Črnomelj 3. Kastelic Marko, Črnomelj 4. Cibotzi Martin, Poljane 5. Fraidang de Kari. Črnomelj 6. Fraidang de Alojz, Črnomelj 7. Govekar Franc, Novo mesto 8. Hostnik Luka, Sora 9. Kogl Bernard, Novo mesto 10. Kossaker Jakob, Ribnica 11. Kossizsha Matej, Fcinieensis 12. Malnečie Matej, Tolmin 13. Mayerhoffer Franc, Klevevž 14. Mohorčič Janez, Novo mesto 15. Pleškovie Karel, Šentrupert 16. Plut Mihael, Novo mesto 17. Reiz Matej, Tolmin 18. Švigl Matija, Semič 19. Skubie Ignac, Novo mesto 20. Stejerle Anton, Mokronog 21. Trauinger Valentin, Kočevje 22. Usenik Ignac, Mokronog 1780 1. Auersperger Franc, Radovljica, 19 let 2. Kanduč Martin, Novo mesto, 18 let 3. Fajdiga Franc, Mekinje, 18 let 4. Fortuna Franc, Šentvid, 18 let 5. Haffner Jakob, Dorfarji, Dorfensis, 19 let 6. 1 Iorniš Janez, Stična, 20 let 7. Kovačič Valentin, Tolmin, 20 let 8. Machtiger Leopold, Mokronog, 19 let 9. Monne Lovrenc, Podgora, 19 let 10. Pečak Franc, Novo mesto, 19 let 11. Reddi Franc, Novo mesto, 18 let 12. Savcru Tomaž, Šmartin, 19 let 13. Schwarz Urban, Tržič, 19 let 14. Skubic Jožef, Novo mesto, 17 let 15. Thaler Anton, Kamnik. 20 let 16. Pele Jožef, Krško, 18 let 1781 1. Crobath Gregor, Šentjernej, 19 let 2. G ril Ludvik, Novo mesto, 19 let 3. Mandl Maksimilijan, Bizeljsko, 16 let 4. Nessing Alojzij, Novo mesto. IS let 5. Obermann Tomaž, Kočevje, 19 let 6. Pober Anton, Smlednik, IS let 7. Skouck Matija, Šentvid, IS let 8. Verbie Karel, Trebnje, IS let 9. Skubic Jožef, Novo mesto, 18 let 10. De Widerker a Widerzsaeh Anton, Mala Loka, 16 let 1782 1. Gril Ludvik, Novo mesto, 19 let 2. Mandl Maksimilijan, Bizeljsko, 16 let 3. Nessing Alojzij, Novo mesto, 18 let 4. Obermann Tomaž, Kočevje, 19 let 5. Pober Anton, Smlednik, 18 let 6. Skouck Matija, Šentvid, 18 let 7. Skubic Jožef, Novo mesto. 18 let 8. Verbie Karel, Trebnje, 18 let 9. De Widerker a Widerzsaeh Anton, Mala Loka, 17 let 1783 1. Fortuna Janez, Šentvid, IS let 2. Hrušaver Anton, Raka, 19 let 3. Maček Anton, Ljubljana, 18 let 4. Nessing Alojzij, Novo mesto. 19 let 5. Rannacker Frane Ks., Trbiž, 19 let 6. Piccardi Jožef, Smuk, 18 let 7. Sterbenc Jožef, Poljane, IS let S. Vadlau Jožef. Naklo, 19 let 9. Vidie Jožef, Črnomelj. 19 let 1784 1. Derganc Jakob, Semič, 19 let 2. Haass Karl, Dobrnič, 20 let 3. Grahek Jurij, Semič, 20 let 4. Mandl Franc, Bizeljsko, 16 let 5. Rus Luka, Mirna Peč, 16 let 6. Sekala Mihael, Pristava, 20 let 7. Sirk Valentin, Tolmin, 18 let 1785 1. Avsec Jernej, Gotna vas, 17 let 2. Gorenc Vincenc, Vesela gora, 16 let 3. Gorišek Anton, Radeče, 17 let 4. Govekar Simon, Novo mesto, 16 let 5. Grošelj Jožef, Ljubljana, 16 let 6. Jankovič Alojz, Mirna, 17 let 7. Mandl Alojz, Bizeljsko, 16 let 8. Milic Jožef, Kranj, 18 let 9. Schmauz Jožef, Mirna, 17 let K). Uršič Jožef, Bizeljsko, 18 let 1786 1. Karnienik Vincenc, Pišece, 16 let 2. Novak Frane, Šempeter, 17 let 3. Redd i Feliks, Novo mesto, 17 let 4. Škof Franc, Metlika, 17 let 1787 1. Grošelj Andrej, Jeroslavci, 16 let 2. Iloehenvvarth de Anton, Purkstallensis, Štajerska, 17 let 3. Khern Jožef, Kočevje, 17 let 4. Sehlager Marko, Metlika, IS let 5. Cvet kovic Mihael, Žumberak, 18 let 1788 1. Bačer Anton. Novo mesto, 17 let 2. Jelovšek Benjamin, Iburensis, Kranjska, 17 let 3. Malešič Marko, Metlika, 20 let 4. Schager (Žagar) Anton, Novo mesto, 17 let 5. Smuk Anton, Metlika, 17 let 6. Smarze Janez Nep., Gorica, 16 let 7. Stan ti Janez, Novo mesto, 17 let S. Tschihej (Čibej) Matija, Vipava, 20 let 9. Maček Jožef, Kostanjevica 17X9 1. Derganc Marko, Semič, 18 let 2. Hackoffer Ignac, Novo mesto, IS let 3. Mandl Jožef, Bizeljsko, 15 let 1790 1. Kaste lie Jožef, Višn ja Gora, 19 let 2. Kukuljevič de Andrej, Metlika, 14 let 3. Lubi Jožef, Hinje pri Žužemberku, 20 let 4. Ne manic Nikolaj, Metlika, 20 let 1791 1. Krejan Ignac, Luče, 16 let 2. Kutjaro Bernard, Novo mesto, 17 let 3. Piccardi Janez Nep., Pleterje, 18 let 4. Pober Janez Nep., Črnomelj, IS let 1792 1. Gunde Mihael, Novo mesto, 19 let 2. Lile k Franc Ks., Novo mesto, 17 let 3. Naredi Jožef, Novo mesto, 16 let 4. Ostoič comes de Jovan, Dalmata, Senj, 15 let 5. Poličanski Alojz, Novo mesto, 17 let 6. Steiner Vincenc, Mirna Peč, 19 let 7. Watseher (Bačer) Janez, Novo mesto, 19 let 1793 1. Makar Nikolaj, Zumberak, 18 let 2. Nemanič Jurij, Prosinec, 18 let 3. Potočnik Vincenc, Leskpvec, 17 let 4. Škarja Janez Ncp., Šmihel pri Novem mestu, 18 let 1794 1. Golob Franc Sal., Šentjernej. 17 let 2. Jeraj Anton, Ljubljana, 16 let 3. Persič de Kostenheim Pius, Lovran, 16 let 4. Podržaj Franc Ks., Ljubljana, 15 let 5. Rotter Karel, Novo mesto, 15 let 6. Šetinc Jožef, Šentlenart, 19 let 7. Zet tin (Cetin) Martin, Šentlenart, 19 let 1795 1. Cuss (Kos) Martin, Mirna Peč, 20 let 2. Fabian Marko, Kostanjevica, 20 let 3. Vollmann Fran, Novo mesto, 17 let 4. De Widerker a Widerspach Franc, Mala Loka, 18 let 1796 1. De Garzarolli Janez, Šempeter pri Kra nju 1797 1. Jelovšek de Fichtenau Franc, Zbure, 18 let 2. Lasperger Franc Ser., Zagreb, 19 let 3. Nemanič Marko, Metlika, 16 let 4. Tschokel (Cokel) Ferdinand, Brežice, 15 let 1798 1. Cordin Anton, Kamnik, 18 let 2. Einicher Ignac, Novo mesto, roj. julija 1779 3. Maratelli Franc, Novo mesto, roj. novembra 1781 4. Maček Janez Ncp., Pazin, 18 let 5. Pirsner Jožef, Kamnik, roj. avgusta 1779 6. Plušk Tomaž, Radeče, 18 let 7. Poderžaj Janez, Ljubljana, 16 let S. Schneidrer Franc, Ljubljana, 16 let 9. Strochen Anton, Šentvid, 16 let 10. Stukel Martin, Semič, 20 let 11. Suppan Anton, Trebnje, 20 let 12. Wanitseh Jožef, Krško, 17 let 1799 L Aunitscheg (Ovniček) Mihael, Novo mesto, 18 let 2. Donati Alojz, Pleterje, IS let 3. Gril Martin, Crmošnjiee, 20 let 4. Jonke Jurij, Srednja vas, 21 let 5. Kopač Jožef, Šentvid na Gorenjskem, 21 let 6. Krische Matija, Crmošnjiee, 18 let 7. Lakner Janez, Novo mesto, 17 let S. Lavrič Urban, Loški potok, 20 let 9. Lipove Jožef, Krašnja, 22 let II). Lužer Jakob, Planina, 21 let 11. Prelesnik Franc, Šmihel pri Novem mestu, 17 let 12. Reitz Jožef, Šentvid, 17 let 13. Rosmann Janez, Trebnje, 15 let 14. Zaje Jakob, Novo mesto, 17 let 15. Sehebenig Janez, Idrija, 16 let 16. Cebular Franc, Šentvid, 18 let 17. Uratarič Anton, Brdovec (Berdovicen-sis), 15 let 18. Wolf Janez, Žužemberk, 19 let 1800 1. Ju raj Matej, Kostel, 20 let 2. Ichan Anton, Šentvid, 19 let 3. Mareneič Peter, Železniki, 19 let 4. Roter Janez, Novo mesto, 18 let 5. Železnik Jernej, Mokronog, 19 let 6. Sehreyer Alojz, Novo mesto, 18 let 7. Skerbinc Andrej, Višnja Gora, 19 let 8. Stopar Anton, Novo mesto, 16 let 9. Stupar Matija, Mirna Peč, 17 let 10. Ulepič Franc. Škocjan, 15 let 11. Wutscher (Bučar) Franc, Kostanjevica, 21 let 1801 1. Božič Anton, Vipava, 20 let 2. Kastelic Jožef, Novo mesto, 20 let 3. Germ Franc, Novo mesto, 16 let 4. Globočnik Jakob, Mošnje, 20 let 5. Košiček Janez, Žužemberk, 19 let 6. Mohorčič Janez, Novo mesto, 17 let 7. Zoran Andrej, Soteska, 18 let 8. Stameer Leopold. Novo mesto, 18 let 9. Vardjan Mihael, Črnomelj, 22 let 10. Žagar Jožef, Vinica, 21 let 1802 1. Bcnčič Štefan, Brezovica na Krasu, 19 let 2. Češnik Jakob, Trst, 18 let 3. Gallentin Alojz, Konjice, 16 let 4. Kobedič Jernej, Koprivnik, 24 let 5. Košar Janez, Braslovčc, 19 let 6. Mlinerič Vincenc, Lueisilvensis. Štajerska, 20 let 7. Znane Mihael, Šmihel pri Novem mestu, 19 let 8. Stanič Mihael, Koprivnik, Štajerska, 23 let 9. Verderber Jurij, Koprivnik, Štajerska, 18 let 10. Zweyer Andrej, Sodražica, 22 let 1803 1. Gorenc Franc, Dobrnič, 17 let 2. Haan Maksimilijan, Radovljica, 15 let 3. Hraneč Jožef, Zagreb, 18 let 4. Lipovec Blaž, Lesce, 21 let 5. Lušin Jožef, Marnberg, 15 let 6. Luzar Franc, Novo mesto, 16 let 7. Magovac Marko. Zumberak, 15 let 8. Perše Franc, Kostanjevica, 22 lel 1804 1. Burger Jožef, Novo mesto, 18 let 2. Kos Jožef, Prečna, 17 let 3. Ramutha Alojz, Javornik na Gorenjskem, 17 let 4. Rinko Franc, Kostanjevica, 17 let 5. Stevrer Alojzij. Ljubljana. 18 let 1805 1. Avsec Franc, Mirna, 17 let 2. Janežič Jožef, Novo mesto, 16 let 3. Janez Leonard, Cabar, 22 let 4. Karg Ferdinand, Žalec, 19 let 5. Kostner Matej, Koprivnik, 19 let 6. Kren Anton, Ljubljana, 15 let 7. Mavser Franc, Stopiče, 20 let 8. Mavser Jožef, Šmihel pri Novem mestu, 18 let 9. Ogulin Štefan, Semič, 20 let 10. Pet erne I Jožef, Železniki, 17 let 11. Pire Luka, Črni Vrh, 20 let 12. Rus Franc, Šentvid, 23 let 13. Skumavic Janez, Zgornje Gorje, 21 let 14. Steyrer Janez, Šmihel pri Novem mestu, 17 let 15. Znane Jože!, Šmihel pri Novem mestu, 18 let 1806 1. JelovŠek de Fichtenau Jurij, Zalog pri Prečni, 16 let 2. Košir Matija, Pirkendorffensis, 16 let 3. Krall Matija, Podzemelj, 19 let 4. Milic Franc, Šentjernej. 16 let 5. Peternel Bernard, Klevevž, 16 let 6. Skreni Franc, Novo mesto, 16 let 7. Verbic Franc, Trebnje, 18 let 8. Zore Ignac, Idrija, 19 let 1807. 1. Gradili Bernard, Novo mesto, 15 let 2. Jelovšek de Fichtenau Alojzij, Zalog pri Prečni, 16 let 3. Maček Rajko, Pazin, 16 let 4. Naehtigal Janez, Trebnje, 17 let 5. Pajk Mihael. Lueisilvanus, 17 let 6. Schifrer Fidelus, Kranj, 21 let 7. U se n i k A n t o n, M o k ro n og, 1S let 180S 1. Gregorič Jožef, Kostanjevica, 16 let 2. Kramarič Peter, Metlika. 20 let 3. Mohorčič Matija, Novo mesto, 20 let 4. Nadel Janez, Mokronog, 17 let 5. Peče Jurij. Srednja vas, 22 let 6. Radovan Janez, Črnomelj, 19 let 7. Sajovic Jožef, Trebnje, 19 let 8. Skreni Jakob, Novo mesto. 15 let 9. Suler Janez, Mirna, 21 let 10. Zeercr (Cerar) Jurij, Moravče, 21 let I 1. Žitnik Vincenc. Sevnica, 17 let 1809 1. Kalan Jakob, Smlednik, 20 let 2. Lakner Franc, Novo mesto, 15 let 3. Majhen Andrej. Črmošnjiee, 16 let 4. Mausser Matija, Stara Loka, 18 let 5. De Seli i klen le Id Alojz, Kamnik, 17 let 6. Seller Frane, Kostanjevica, 16 let 7. Urbič Anton, Loka, 16 let 8. Uršič Jožef, Vipava, 17 let 1810 1. Bodvinskv (Podvinski) Jožef. Brežice, 21 let 2. Clemcntsehitsch (Klcmenčič) Janez, Trebnje, IS let 3. Fleischmann Karl, Metlika, 18 let 4. Golie Jurij, Artiče, 19 let 5. Liehtenberg comes Karl de, Novo mesto, 15 let 6. Mikše Janez, Metlika, 16 let 7. Nessing Franc, Novo mesto, 16 let 8. Nussdorfer Filip, Metlika, 21 let 9. Seitz (Zaje) Andrej, Novo mesto, 16 let 10. Smuk Jožef, Crmošnjice, 20 let 11. Strel Janez, Mokronog, 19 let 12. Urbančič Franc, Višnja Gora, 16 let 13. Vidrih Jožef, Vipava, 22 let m i 1. Darovec Jožef, Prečna, 16 let 2. Ferjančie Janez, Vipava, 16 let 3. Filipčič Franc, Trst, 17 let 4. Gapp de Vincenc, Zbure, 14 let 5. Gregorič Bernard, Kostanjevica, 14 let 6. Hegler Andrej, Stara Loka, 17 let 7. Hrušaver Jožef, Raka, 15 let 8. Jaklič Jožef, Kočevje, 15 let 9. Janežič Anton, Novo mesto, 15 let 10. Jordan Filip, Kostanjevica, 17 let 11. Kastelic Anton, Šentvid, 19 let 12. Kavšek Jožef, Vrh Krke (Obergurk), 15 let 13. Konda Jakob, Semič, 16 let 14. Lukman Franc, Novo mesto, 16 let 15. Luser Janez, Novo mesto, 15 let 16. Nadi Andrej, Mokronog, 17 let 17. Napret Anton, Tržič, 17 let 18. Peer Venceslav, Novo mesto, 17 let 19. Prenner Jožef, Kočevje, 15 let 20. Pretner Valentin, Novo mesto, 15 let 21. Rebec Jernej, Kandija, 21 let 22. Schleimer Mihael, Kočevje, 17 let 23. Zagorc Jožef, Šentjernej, 14 let 24. Zoinig (Cujnik) Matija, Kostanjevica, 15 let 25. Zose Jožef, Stara Loka, 20 let 1812 1. Dular Josip, Vavta vas 2. Gapp de Vincenc, Zbure 3. Gramme Josip, Dol. Toplice 4. Gregorič Bernard, Kostanjevica 5. Hočevar Josip, Semič 6. Hrušaver Josip, Raka 7. Juršič Josip, Kostanjevica 8. Kastelic Ivan, Novo mesto 9. Kreiner Josip, Kočevje 10. Kos Anton, Mirna Peč 11. Leitner Anton, Greisenbaehensis 12. Metelko Matej, Škocjan 13. Pečaver Matija, Crmošnjice 14. Sabukovitseh (Zabukovič) Gregor, Vrh Krke 15. Šmalc Josip, Prečna 16. Teran Franc, Smarjeta 17. Zagore Josip, Šentjernej 18. Zernig (Čcrnič?) Matija, Kostanjevica 1813 1. Gregorič Bernard, Kostanjevica 2. Hočevar Josip, Šmihel pri Novem mestu 3. Juršič Josip, Kostanjevica 4. Kastelie Janez, Novo mesto 5. Leitner Anton, Greisenbaehensis 6. Pečaver Matija, Črmošnjice 7. Sabukovitseh (Zabukovič) Gregor, Vrh Krke 8. Šmalc Josip, Prečna 9. Teran Franc, Smarjeta 1814 1. Abunar Andrej, Sentrupert, 16 let 2. Gliha Jožef, Šentvid, 17 let 3. Illenitsch (Jelenič) Jurij, Črnomelj, 19 let 4. Jelenko Franc, Mokronog, 18 let 5. Juršič Josip, Kostanjevica, 18 let 6. KikI Matija, Koprivnik, 21 let 7. Krašovie Josip, Šentvid, 19 let 8. Miketič Nikolaj, Črnomelj, 19 let 9. Roschl Jurij, Žužemberk, 18 let 10. Saven Janez, Dole (Marienthal), 17 let 11. Šavšek Anton, Dole (Marienthal), 18 let 12. Schneller Jože, Koprivnik, 17 let 13. Seller Jakob, Kostanjevica, 19 let 1815 1. Abunar Andrej, Sentrupert, 16 let 2. Gerschag (Geršak) Marko, Šempeter na Štajerskem, 18 let 3. Gliha Josip, Šentvid, 19 let 4. Jelenko Franc, Raka, 20 let 5. Illinitsch (Jelenič) Jurij, Črnomelj, 20 let 6. Juršič Josip, Kostanjevica, 20 let 7. KikI Matija, Koprivnik, 22 let 8. Krašovie Josip, Šentvid, 20 let 9. Miketitsch Nikolaj, Adlešiči, 20 let 10. Saven JanezlDole, 20 let 11. Schausheg (Savšek) Anton, Dole, 19 let 12. Schneller Josip, Koprivnik, 18 let 13. De Taufferer Baro Mavricij, Ljubljana, 16 let 1816 1. Abunar Andrej, Sentrupert, 17 let 2. Gliha Jože, Šentvid, 20 let 3. Jelenko Frane, Raka, 21 let 4. Illinitsch (Jelenič) Jurij, Črnomelj, 21 let 5. Kikel Matija, Koprivnik, 23 let 6. Krašovie Josip, Šentvid, 21 let 7. Mike tie Nikolaj, Adlešiči, 21 let 8. M urge I Franc, Pepisfeld, 20 let 9. Schausheg Anton, Dole, 20 let 10. Taufferer L.B. de Mavricij, Ljubljana 1817 1. Barbo Anton, Videni 16 let 2. Coppini Carl de, Novo mesto, 16 let 3. Meshich (Mežič) Josip, Žužemberk, 19 let 4. Saven Janez, Dole, 20 let 1818 1. Germ Karl, Novo mesto, 17 let 2. Gregorič Florian, Šentjernej, 20 let 3. Kozoglav Franc, Stopiee, 19 let 4. Kovač i č Janez, Trebnje, 19 let 5. Lukman Janez, Novo mesto, 18 let 6. Lukman Vincenc, Novo mesto, 16 let 7. Perout Anton, Kanal, 20 let 8. Repič Jakob, Vipava, 20 let 9. Zagore Matija, Šentjernej, 19 let 10. Zhtiber (Čuber) Anton, Mokronog, 18 let 1819 1. Fink Ivan, Ebenthal, 22 let 2. Fodransperg Adolf de, Wei neg Ober-gurk (Podbenek), 18 let 3. Govekar Simon, Novo mesto, 18 let 4. Grabrian Jurij, Adlešiči, 18 let 5. Krall Frane, Vrh Krke, 20 let 6. Lichtenberg Comes de Sigmund, Novo mesto, 17 let 7. Lukanič Nikolaj, Mokrice, 16 let 8. Machkovitsch Blaž, Zagreb, 18 let 9. MagerI Andrej, Krško, 18 let 10. Mlaker Jožef, ex vale Mariae, 20 let 11. Pokoril Matej, Škofja Loka, 19 let 12. Vesel Josip, Postojna, 15 let 1820 1. Germ Ferdinand, Novo mesto, 16 let 2. Grebene Ivan, Sentrupert, 22 let 3. Hudovirnik Ivan, Zgornje Gorje, 20 let 4. Illiaschitsch de Ignac, Ločna, 17 let 5. Kal iger Franc, Stopiee, 19 let 6. Mauser Jožef, Šmihel pri Novem mestu, 19 let 7. Papež Franc, Novo mesto, 17 let 8. Skala Jakob, Semič, 21 let 9. Unterlugauer Jožef, Novo mesto, 19 let 1821 1. Grablovie Josip, Trebnje, 18 let 2. Kaderk Anton, Velikovec, 22 let 3. Kaiscll (Kajzel) Anton, Postojna, 17 let 4. Merseu (Mrzel) Josip, Šmartno pri Litiji, 21 let 5. Pavich de Kari, Krtipa v Beli krajini, 15 let 6. Pavich de Ivan, Krupa v Beli krajini, 16 let 7. Prokel Ivan, Novo mesto, 17 let 8. Schittnig (Žitnik) Andrej, Mokronog, 21 let 9. Schmalz (Smalc) Bernard, Ljubljana, 19 let 10. Schneller Ivan, Črnomelj, 20 let 11. Slak Josip, Videni, 18 let 12. Sternishe (Strniša) Ignac, Šmarje, 20 let 13. Titz Ignac, Novo mesto, 19 let 14. Vesel Kari, Postojna, 14 let 1822 L Fischer Gašper, Novo mesto, 20 let 2. Griim Franc, Hvpergurk (Vrh Krke), 21 let 3. Kaertl (Kertel) Adolf, Krško, 18 let 4. Kaste lic Josip, Videm, 20 let 5. Keše (Kesche) Anton, Šempeter, 19 let 6. Kordiš Matej, Loški potok, 20 let 7. Naius Jožef, Kamnik, 18 let 8. Peterle Martin, Mokronog, 18 let 9. Prescha Jakob, Cerklje, 20 let 10. Smole Mihael, Ljubljana, 19 let 1823 1. Bartel Jožef, Mirna Peč, 19 let 2. Fuhs Martin, Semič, 20 let 3. Golobic Ivan, Semič, 20 let 4. Hočevar Bernard, Vrh Krke, 23 let 5. Kuhar Primož, Cerklje, 19 let 6. Lužer Jurij, Planina, 19 let 7. Maeher Frane, Kočevje, 20 let 8. Malešič Nikolaj, Metlika, 20 let 9. Markovič Matej, Trebnje, 20 let 10. Mervar Matej, Dobrnič, 19 let 11. Maček Anton, Črni Vrh, 20 let 12. Pašič Ivan, Semič, 19 let 13. Pezdire Marko, Podzemelj, 21 let 14. Prelesnik Ivan, Sv. Martin, 19 let 15. Sagorian Jože, Čatež, 19 let 16. Saitz Andrej. Sodražiea, 19 let 17. Sušteršič Franc, Kostanjevica, 20 let 18. Schwinger Jožef, Dolenjske Toplice, 16 let 19. Sever Nikolaj, Novo mesto, 22 let 20. Sodelscheg (Sotelšek) Anton, Brežice, 18 let 21. Zorko Ivan, Bela Cerkev, 18 let 22. Zupančič Franc, Šentvid, 19 let 23. Tschernetz (Černec) Anton, Šentvid, 21 let 24. Vanič Jožef, Krško, 20 let 25. Gathej Jožef, Idrija 19 let 1824 1. Deu Venceslav, Mokronog, 20 let 2. Grahek Matija, Semič, 19 let 3. Grahek Mihael, Semič, 20 let 4. Hart I Ludvik, Novo mesto, 16 let 5. Hriber Anton, Šentvid, 22 let 6. Jesenko Anton, Novo mesto, 18 let 7. Kalčič Ludvik, Novo mesto, 20 let 8. Konc Kajetan, Kranj, 20 let 9. Moritz Edvard, Ljubljana, 16 let 10. Moritz Franc, Ljubljana, 17 let 11. Miihlner Fortunat, Žužemberk, 20 let 12. Pibcrnik Alojzt Semič, 21 let 13. Roitz Andrej, Šentvid, 22 let 14. Sajovic Matija, Trebnje, 20 let 15. Saverl Ivan, ex Vale gaudiosa, 17 let 16. Stanonik Jakob. Kamnik. 22 let 1825 1. Banko Ivan, Novo mesto, 16 let 2. Bukovec Josip, Srobotnik, 22 let 3. Dobravec Josip, Želimlje pri Grosupljem, 22 let 4. Dremelj Andree, Višnja Gora, 22 let 5. de Fichtenau Toussaints, Novo mesto, 18 let 6. Iskre Ivan, Bistrica, 22 let 7. Murgel Ivan, Cerkno, 18 let 8. Pašič Martin, Semič, 22 let 9. de Paunovič Kari, Tarnau, 19 let 10. Rohrmann Frane, Novo mesto, 18 let 11. Schabniker (Zabnikar) Tomaž, Mengeš, 20 let 12. Seitz Ivan, Krško, 16 let 13. Simonič Matija, Semič, 20 let 14. Skubic Josip, Višnja Gora, 21 let 15. Tomšič Ivan, Trebnje, 16 let 16. Verbič Franc, Prečna, 21 let 17. Verček Matija, Črnomelj, 19 let 18. Waitz Martin, Raka, 19 let 19. Verschtscheg (Veršček) Ivan, Črnomelj, 20 let 1826 1. Auch Andrej. Krško, 22 let 2. Bahor Jurij, Črnomelj, 21 let 3. Fortuna Franc, Šentvid, 20 let 4. Grabner Jurij, Šentjernej, 19 let 5. Kastelic Franc, Prečna, 19 let 6. Keber Valentin, Prečna, 20 let 7. Kovačič Andrej, Mokronog, 20 let 8. Levičar Jakob, Krško, 23 let 9. Mihelčič Štefan, Semič, 20 let 10. Murgel Kari, Cerkno, 18 let 11. Planinšek Martin, Šentvid, 21 let 12. Raunacher Kari, Novo mesto, 18 let 13. Skolla Feliks, Novo mesto, 23 let 14. Skubic Jože, Stična, 21 let 15. Smolič Franc, Trebnje, 20 let 16. Smrekar Anton, Stična, 22 let 17. Smrekar Jurij, Stična, 22 let 18. Stermole Martin, Stična, 20 let 19. Steures Jurij, Gottosnevus Koffcrn, 20 let 20. Toman Ivan, Bohinj, 19 let 21. Verderber Matija, Gothosnevus, Kerndorf, 20 let 22. Vesel Ivan, Sodražiea, 20 let 23. Weber Frac, Dunaj, 19 let 1827 1. Ausenik Anton, Žužemberk, 17 let 2. Bele Franc, Stopiče, 19 let 3. Brudar Anton, Šmihel pri Novem mestu, 17 let 4. Chrištof Anton, Žužemberk, 20 let 5. Dujak Matija, Ribnica, 21 let 6. Dular Mihael, Prečna, 20 let 7. de Fichtenau Adolf, Novo mesto, 17 let 8. Hribar Ivan, Kamnik, 19 let 9. Jaeger Anton, Novo mesto, 19 let 10. Kaiser Franc, Škofja Loka, 19 let 11. Kesehe Ivan, Šempeter, 20 let 12. Kozlevčar (Kosleutschar) Franc, Višnja Gora, 20 let 13. Kosec Gašper, Vodice, 19 let 14. Kovačič Jože, Čatež, 16 let 15. Krašovic Anton, Metlika, 19 let 16. Kušer Anton, Novo mesto, 1«S let 17. Ku I le Mihael, Vasja ves, Koroška, 21 let 18. Lašan Anton, Metlika, 15 let 19. Laser Matija, Mirna, 20 let 20. Medved Matija, Šempeter, 24 let 21. O ko rn Fidel is, Kranj, 20 lel 22. Petz Kari, Črnomelj, 16 let 23. Prime Jožef, Šentvid, 19 let 24. Raunacher Edvard, Novo mesto, 17 let 25. Sadnek Matija, Rakitno, 20 let 26. Saiz (Zaje) Ivan, fara S. Mariae, 20 let 27. Sehager (Žagar) Anton, Novo mesto, 18 let 28. Sellanda Franc, Postojna, 16 let 29. Skola Karol, Novo mesto, 19 let 30. Smreke Mihael, Trebnje, 22 let 31. Štukel Ivan, Črnomelj, 21 let 32. Ukmar Anton, Vipava, 19 let 33. Vesel Josip, Žužemberk, 19 let 34. Wilfan Jožef, Škoija Loka, 19 let 35. Zimmermann Matija, Črnomelj, 18 let 1828 1. Bluth (Plut) Matija, Semič, 20 let 2. Famea Jurij, Lucinay, Illyrus, 21 let 3. Glavan Jožef, Dobrnič, 22 let 4. Ivanetič Matija, Metlika, 19 let 5. Kušer Ignac, Novo mesto, 18 let 6. Lapiegne (Lapajne?) August, Novo mesto, 17 let 7. Lessiak (Lesjak) Jože, Stična, 19 let 8. Marinčič Jožef, Stična, 19 let 9. Medved Anton, Trebnje, 19 let 10. Može Anton, Novo mesto, 18 let 11. Radovan Matija, Črnomelj, 18 let 12. Sirk Matija, Šentvid, 19 let 13. Skedl Franc, Šentrupert. 18 let 14. Stupar Jožef, Žužemberk, 21 let 15. Svetlie Anton, Illyrus, ex S. Pelagii, 22 let 16. Urainer Jožef, Trebnje, 20 let 1829 1. Albrcclit Franc, Idrija, 21 let 2. Apfaltrer Ignac L.B.deHungarus, Co moren, 18 let 3. Arko Janez, Sodražica, 19 let 4. Berce Franc, Kranj, 20 let 5. Brus Štefan, Idrija", 20 let 6. Debeuz (Debevc) Jurij, Vodice, 21 let 7. Erjavec Jožef, Illyrus, ex Monte S. Viti, 20 let 8. Graesnik Anton, Višnja Gora, 16 let 9. I lova r Jurij, Prežganje, 22 let 10. Kastelic Franc, Šmihel pri Novem mestu, 21 let 11. Kordesch (Kordeš) Leopold, Kamna Gorica, 19 let 12. Loger Jakob, Stražišče, 17 let 13. Lovšin Jakob, Ribnica, 20 let 14. Malic Jožef, Vinica, 19 let 15. Maček Edvard, Črnomelj, 19 let 16. Mlakar Franc, Vala S. Maria, 19 let 17. Mohorčič Janez, Begunje, 17 let 18. Nosa n Anton, Ribnica, 20 let 19. O razen Andrej, Ribnica, 19 let 20. Ostanek Franc, Dobrnič, 20 lel 21. Otzenberger Martin, Idrija, 17 let 22. Oven Jožef, Šentvid, 21 let 23. Petek Janez, Ribnica, 20 let 24. Scheroviz (Žerovec) Janez, Idrija, 18 let 25. Schnidcrscliitsch (Žnideršič) Urban, Lož, 19 let 26. Skedl Jožef, Šentrupert, 17 let 27. Skočir Janez, Bohinj, 21 let 28. Zrimšek Franc, Prečna, 19 let 29. Zupančič Franc, Sevnica, 16 let 30. Tomšič Bernard, Trebnje, 16 let 31. Tratnik Anton, Idrija, 20 let 32. Treven Anton, Idrija, 22 let 33. Urekar Martin, Čatež, 20 lel 34. Vogelnik Franc, Radovljica, 16 let 1830 1. Banko Alojz, Novo mesto, 17 let 2. Derganc Jernej, Šmihel pri Novem mestu, 20 let 3. Gregorič Franc, Šmihel pri Novem mestu, 16 lel 4. Kral Anton. Mirna, 21 let 5. Maček Edvard, Črnomelj, 20 let 6. Magina Anton, Vreme, Illyrus, 21 let 7. Malenšek Alojz, Raka, 17 let 8. Mam Anton, Trebnje, 20 let 9. Mihelčič Janez, Semič, 18 let 10. Novak Matej, ex Valle S. Maria, 21 let 11. Pavšič Jožef, Šmihel pri Novem mestu, 20 let 12. Perko Matej, Ljubljana, 17 let 13. Pire Matija, Vavta vas, 21 let 14. Praunseis Janez, Novo mesto, 18 let 15. Rohrmann Anton, Novo mesto, 16 let 16. Rosina Jožef, Šentvid, 20 let 17. Saiz Franc, Šentvid, 20 let 18. Scharlach (Šarlah) Jakob, Krško, 19 let 19. Schvvinger Anton, Novo mesto, 17 lei 20. Sima Janez, Polje, 19 let 21. Smak Janez, Mellika, 17 let 22. Stenko Jurij, Pee, 20 let 23. Strupi Simon, Čirčiče, 17 let 24. Zupančič Karel, Žužemberk, 17 let 1831 1. Andoljšek Matija, Trebnje, 22 let 2. Gergovič Gregor, Skocjan, 21 let 3. Gričar Feliks, Šempeter, 18 let 4. Hribar Gregor, Spodnje Gorje, 19 let 5. Jamnik Jakob, ex fara S. Maria, 19 let 6. Jane Janez, Studenec, 20 let 7. Janežie Aleksander, Krško, 17 let 8. Klemenčič Jernej, Dol. Toplice, 22 let 9. Kn i lie Franc, Novo mesto, 17 let 10. Kočevar Jožef, Am brus, 21 let 11. Kozlevčar Anton, Višnja Gora, 19 let 12. Kutter Andrej, Stara Loka, 20 let 13. Lampret Janez, Stična, 20 let 14. de Larenz Franc, Hungarus ex Teme-švar, 20 let 15. Masehizh (Mašič) Jožef, Illyrus, ex Podraga, 18 let 16. Omahen Franc, Stična, 20 let 17. Pe kec Fra nc, S t o p iče, 19 I e l 18. Pec Ignac, Črnomelj, 18 let 19. Rebol Ignac, Peč, 21 let 20. Schwinger Janez, Novo mesto, 16 let 21. Skala Martin, Semič, 19 let 22. Snanz (Znane) Janez, Brusnice, 19 let 23. Sterniša Ernest, Metlika, 18 let 24. Sušteršie Franc, Smihcl pri Novem mestu, 21 let 25. Testen Janez, Dobrnič, 21 let 26. Zcbin Matija, Ribnica, 21 let 27. Žombart (Jombart) Emile, Gallus, Sedan, Klevevž, 17 tet 1832 1. Alijančie Ferdinand, Mekinje, 18 let 2. Globočnik Karel, Gotna vas, 17 let 3. Hrovath Franc, Šentjernej, 18 let 4. Jarc Anton, Ajdovec, 18 let 5. Kus Mihael, Prečna, 19 let 6. Lobe Jane, Gothosvevus, 21 let 7. Mauring Franc, Višnja Gora, 16 let 8. Pašič Franc, Podzemelj, 19 let 9. Per ko Alojz, Gothosvevus, 17 let 10. Pipan Andrej, Dole, 20 let 11. Schweiger L.B. de Karel, Ljubljana, 18 let 12. Sitar Franc, Dolenjske Toplice, 20 let 13. vSkedl Ignac, Šentrupert, 19 let 14. Strojin Franc, Šentvid, 20 let 15. Tomšič Franc, Trebnje, 16 let 16. Vidic Anton, Črnomelj, 19 let 17. Wrcsiz (Brezec) Franc, Leskovec, 18 let 1833 1. Arko Ignac, Ribnica, 19 let 2. Brodnik Matej, Dolenjske Toplice, 18 let 3. Gadner Franc, Novo mesto, 16 let 4. Hudovernik Viktor, Radovljica, 17 let 5. Julicn Mihael, Illyrus iz Gorice, 16 let 6. Kurent Franc, Prevoje, 19 let 7. Lapajne Anton, Idrija, 18 let 8. Lesjak Janez, Šentlovrenc, 20 let 9. Rizzoly Jožef, Novo mesto, 17 let 10. Sagorian (Zagorjan) Martin, Čatež, 19 let 11. Schanda (Šanda) Herman, Novo mesto, 17 let 12. Snanz (Znane) Franc, Šmihcl pri Novem mestu, 19 let 13. Soudat Janez, Illyrus Idrsko, 21 let 14. Stariha Jakob, Črnomelj, 19 let 15. Tcršinar Martin, Škocjan, 20 let 16. Vidmar Franc, Idrija, 18 let 17. Vidmar Gregor, Lašče, 20 let 18. Weiwitsch Jožef, Celovec, 19 let 19. Zigler Leopold, Novo mesto, 18 let 20. Zwitko (Cvetko) Jožef, Šentjernej, 18 let 1834 1. Arko Janez, Sodražiea, 18 let 2. Baltic Bernard, Vrh Krke, 19 let 3. Dolenc Luka, Poljane, 19 let 4. Erjavec Janez, Višnja Gora, 19 let 5. Honigmaan Janez, Sodražiea, 18 let 6. Koša k Janez, Bela Cerkev, 18 let 7. Lauter Mihael, Skotja Loka, 18 let 8. Markovič Janez, Novo mesto, 18 let 9. Puhek Matija, Črnomelj, 17 let 10. Rudolf Lovrenc, Šentvid, 18 let 11. Semen Janez, Šentrupert, 16 let 12. Skubic Martin, Sv. Maria, 19 let 13. Šutej Matija, Vinica, 18 let 14. Zhibaschek (Čebašek) Anton, Smlednik, 19 let 1835 1. Boner Jožef, Novo mesto, 17 let 2. Dovžan Jernej, Sv. Križ, 19 let 3. Germ Ignac, Novo mesto, 16 let 4. Majntinger Franc, Šmihel pri Novem mestu, 18 let 5. Marolt Matija, Sv. Gregor, 19 let 6. Osrcdkar Jakob, Češnjice, 19 let 7. Rogellia Janez, Illyrus, ex Temniza, 19 let 8. Schakel (Žakel) Anton, Dole, 1S let 9. Smolič Franc, Dobrnič, 19 let 10. Steiner Avgust, Mekinje, 16 let 11. Setina Jožef, Mokronog, 17 let 1836 1. Irkič Janez, Idrija, 18 let 2. Keše Silvester, Šempeter, 19 let 3. Klančar Andrej, Smarjeta, 18 let 4. Klemenčič Janez, Trebnje, 19 let 5. Križaj Andrej, Matenja vas, 18 let 6. Krombholz Jožef. Kočevje, 17 let 7. Maček Avguštin, Radovljica, 17 let 8. Marolf (Marout) Jakob, Lašče. 19 let 9. Pevec Janez, Vojnik, 19 let 10. Skedl Janez, Šentrupert, 17 let 11. Smajdek Janez, Soteska, 17 let 12. Tomše Janez, Čatež, 19 let 13. Urlaub Matija, Vransko, 18 let 1837 1. Agnesi Adolf, Reka, 17 let 2. de Garzarolli Rajmund, Ljubljana, 15 let 3. Gruden Jakob, Velike Lašče, 19 let 4. Knoblehar Ignac, Skoejan, 17 let 5. Kolarič Florjan, Prevorje, 20 let 6. Nakuš Matej, Kamnik, 20 let 7. Novak Franc, Šentvid, 20 let 8. Novak Janez, Ljubljana, 20 let 9. Pečnik Jožef, Koprainiz, 18 let 10. Scaria (Škarja) Jožef, Kranj, 16 let 11. Schega (Šega) Janez, Litija. 19 let 12. Schinik Janez, Višnja Gora, 20 let 13. Skubic Janez, Šmarje, 19 let 14. Sorzizh (Zorčič) Jožef, Brežice, 18 let 15. Staudacher Ferdinand, Moravče, 18 let 16. Terček Danijel, Žužemberk, 17 let 17. Triller Janez, Stara Loka, 19 let 18. Vidmar Franc, Novo mesto, 20 let 1838 1. Albrccht Leopold, Idrija, 17 let 2. Auchmann Janez, Vuzeniea, 18 let 3. Bratanič Janez, Brežice, 18 let 4. Bresar Franc, Žužemberk, 18 let 5. Brušič Jožef, Illyrus ex Veglia (Krk), 18 let 6. Graul Franc, Višnja Gora, 19 let 7. Graul Ignac, Višnja Gora, 17 let 8. Hočevar Jožef, Podbrezje, 16 let 9. Krischinizhka Karel, Brod, 18 let 10. Kugler Jurij, Ncuhof, 18 let 11. Malnerič Janez, Semič, 19 let 12. Preuz (Preveč) Martin, Stara Oslica, 19 let 13. Reich Janez, Novo mesto, 16 let 14. Rihar Jakob, Pristava, 19 let 15. Schaffer Karel, Ljubljana, 16 let 16. Urbas Anton, Idrija, 17 let 17. Zupančič Bernard, Šentvid, 19 let 18. Zupančič Jožef, Šentrupert, 19 let 1839 1. Benedikt Janez, Novo mesto, 18 let 2. Haller Janez, Kozje, 19 let 3. Marzolla Jakob, Illyricus, Sedulle, 19 let 4. Novak Jože, Videm na Štajerskem, 19 let 5. Peer Jakob, Idrija, 19 let 6. Penko Janez, Mautersdorf, 19 let 7. Podreka Jože, Sv. Križ, 17 let 8. Schiffrer Janez, Novo mesto, 17 let 9. Schkrem Adolf, Novo mesto, 17 let 10. Schuler Janez, Mirna, 19 let 11. Tandler Henrik, Novo mesto, 17 let 12. Terdin Martin, Moravče, 19 let 13. Zvvanziger Ignac, St. Maria am Moos, 16 let 1840 1. Barthol Baltazar, Sodražica, 18 let 2. Fine Anton, Višnja Gora, 18 let 3. Friihauf Edvard, Praga, 19 let 4. Gitschthaier Jožef, Celovec, 17 let 5. Goezl Kajetan. Kranj, 18 let 6. Gregorevčič Jože, Pišece, 18 let 7. Habian Jože, Polica, 17 let 8. Haring Anton, Illyrus Ranzan, 19 let 9. Ivane Martin, Rajhenburg, 10. Jakšič Anton, Kostel, 19 let 11. Kavšek Franc, Stična, 19 let 12. Kopač Janez, Novo mesto, 18 let 13. Košar Franc, Braslovče, 16 let 14. Peterlin Štefan, Ribnica, 19 let 15. Ramovš Anton, Frata, 19 let 16. Reich Henrik, Novo mesto, 16 let 17. Sadnik (Zadnik) Simon, Ribnica, 19 let 18. Schlaker Jožef, Kamnik, 17 let 19. Stancer Rudolf, Mirna, 18 let 20. Trefalt Franc, Videm, 18 let 21. Wart ho I (Bartol) Peter, Semič, 17 let 1841 1. Blagnič Ivan, Ljubljana, 17 let 2. Fink Jože, Polom, 19 let 3. Fruhauf Edvard, Praga, 20 let 4. Glaser Ferdinand, Staatz, 17 let 5. Janežič Maksimilijan, Črnomelj, 17 let 6. Jenko Jurij, Skofja Loka, 19 let 7. Jereb Jožef, Vodice, 18 let 8. Jevnikar Anton, Ljubljana, 19 let 9. Kastelic Janez, Horjul, 19 let 10. Križanič Anton, Novo mesto, 16 let 11. Markel Janez, Šentvid, 18 let 12. Plaper Janez, Novo mesto, 20 let 13. Resen Ferdinand, Gorica, 17 let 14. Rutar Lovrenc, Krn 18 let 15. Staudecher Jožef, Krašnja, 18 let 16. Tschobez (Čobec) Anton, Kast ran iz, 19 let 17. Uranič Franc, Kranj, 18 let 18. Vovk Anton, Šentlenart, 18 let 1842 1. Bruner Janez, Žužemberk, 15 let 2. Dollhoph Wilhelm, Novo mesto, 16 let 3. Fabiani Karel, Komen 4. Kalin Fran, Kostanjevica, 17 let 5. Kisoviz (Kisovec) Henrik, Mokronog, 17 let 6. Križan Henrik, Pilštajn, 16 let 7. Lepp Martin, Rečica ob Savinji, 19 let 8. Marc Ivan, Ljubljana, 19 let 9. Meglic Jože, Vrh Krke, 18 let 10. Pižman (Pizhmann) Janez, Žužemberk, 17 let 1 L Presker Ivan, Podsreda, 19 let 12. Princig Stefan, Illyrus iz Leron, 19 let 13. Rizzoli Dominik, Novo mesto, 15 let 14. Selak Anton, Illyrus, Kircheim, 16 let 15. Kurbos Jožef, Negova, 18 let 16. Ulepie Jožef, Ljubljana, 18 let 17. Wochinz (Bohinc) Matej, Kamna Gorica, 19 let 1843 1. Bobek Janez, Ježica, 19 let 2. Gern Janez, Velike Lašče, 18 let 3. Golf Martin, Šentvid, 19 let 4. Honigmann Matej, Stara Cerkev pri Kočevju, 19 let 5. Hočevar Matija, Lašče, 18 let 6. Kurbos Jožef, Negova, 18 let 7. Lavter Anton, Stara Loka, 18 let 8. Makuc Anton, Idrija, 18 let 9. Metelko Ignac, Raka, 18 let 10. Navratil Ivan, Metlika, 17 let 11. Pretner Gašper, Novo meto, 19 let 12. Strucel (Struzel) Matija, Črnomelj, 17 let 13. Volčič Janez, Škofja Loka, 17 let 14. Vončina Leo, Novi (Novi v H. Primor-ju), 17 let 1844 1. Arko Andrej, Sodražica, 18 let 2. Gašperin Jožef, Srednja vas, 18 let 3. Jazbec Janez, Brežice 4. Jugovie Jurij, Stara Loka, 18 let 5. Ivane (Ivanec) Janez, Velike Lašče, 19 let 6. Kapler Jožef, Veliki Trn, 18 let 7. Karolnik Simon, Kamnik, 20 let 8. Korban Ivan, Vinica, 19 let 9. Malnerič Matija, Semič, 20 let 10. Miillcr Janez, Črnomelj, 18 let 11. Prijatelj (Perjatel) Štefan, Velike Lašče, 18 let 12. Pleničer Simon, Tržič, 18 let 13. Pibernik Anton, Mokronog, 17 let 14. Pramberger Janez, Novo mesto, 16 let 15. Roje (RoijO Jožef, Žužemberk, 18 let 16. Scholer (Šolar) Ivan, Kropa, 15 let 17. Smukavec (Smukauz) Janez, Srednja vas, 19 let 18. Sparovic Ludvik, Fala, 18 let 19. Stermee Jožef, Trebnje 20. Tschofen Rudolf, Oenipont, 16 let 21. Vesel Ignac, Ljubljana, 16 let 22. Weiss Jožef, Črnomelj, 18 let 23. Wiest Anton, Soteska, 19 let 1845 1. Bervar Valentin, Kolovrat, 18 let 2. Bruner Ferdinand, Kočevje, 18 let 3. Brunskule Matija, Semič, 18 let 4. Burger Vincenc, Dole, 18 let 5. Griuz (Grivec) Franc, Ajdovec, 17 let 6. Jenko Edmund, Istran iz CIana, 17 let 7. Jerman Jožef, Škocjan, 18 let 8. Klein Andrej, Semič, 17 let 9. Marinka Josip, Brezovica, 19 let 10. Meintinger Janez, Šmihel pri Novem mestu, 11. Novak Andrej, Ribnica, 20 let 12. Novak Martin, Dobrnič, 18 let 13. Novoljan (Noulan) Jurij, Višnja Gora, 18 let 14. Pauli Alojz, Sv. Križ, 17 let 15. Planovšek Anton, Nazaret, 19 let 16. Plesiz (Plesee) Janez, Metlika, 19 let 17. Prevodnik Andrej, Škofja Loka, 18 let 18. Rom Frane, Smihel pri Novem mestu, 17 let 19. Rosina Anton, Šentvid, 18 let 20. Schribar (Šribar) Janez, Celje, 19 let 21. Skola (popravljeno v Schkola) Ernest, Gmiind, 19 let 22. Sehweiger Jurij, Črnomelj, 19 let 23. Sparovie Edvard, Višnja Gora, 18 let 24. Sparovie Henrik, Višnja Gora, 16 let 25. Tome Franc, Ljubljana, 21 let 26. Trontel Anton, Žalna, 18 let 27. Umek Anton, Stopičc, 18 let 28. Vovk Florian, Loka, 18 let 29. Wonzhina Janez, Novi (Novi-Vinodol-ski), 17 let 1846 1. Čebular (Zhebular) Martin, Trebnje, 20 let 2. Fajdiga Franc, Postojna, 17 let 3. Gusič Sigmund L.B., de, Tešin, Slezija, 17 let 4. Hrovat Anton, Smihel pri Novem mestu, 21 let 5. Juvane Jernej, Velike Lašče, 18 let 6. Kastelic Janez, Škocjan, 16 let 7. Miklavč (Miklauzh) Franc, Škofja Loka, 19 let 8. Mohorčie Ignac, Novo mesto, 16 let 9. Nadrah Anton, Višnja Gora, 16 let 10. Pauer Henrik, Metlika, 16 let 11. Polak Albert, Tržič, 18 let 12. Rožič Valentin, Kovor, 17 let 13. Saiz (Zaje) Ivan, Stopičc, 20 let 14. Senica Jernej, Prečna. 18 let 15. Stefe Jožef, Sv. Gregor, 19 let 16. Tscliofen Karel, Oenipontanus, 16 let 17. Zupančič Anton, Mokronog, 17 let 1847 1. Bruner Gottfried, Kočevje, 18 let 2. Erjavec Janez, Višnja Gora, 18 let 3. Fux Karel, Gradec, 16 let 4. Honigmann Marko, Semič, 18 let 5. Jcršič Franc, Škocjan, 18 let 6. Knaus Janez, Gora, 18 let 7. Komat Mihael, Sv. Križ, 17 let 8. Mcisel (Majzcl) Jožef, Šentjernej, 19 let 9. Oblak Jurij, Sv. Gregor, 20 let 10. Rad kovic Jožef, Šentjernej 11. Rome Janez, Polica, 18 let 12. Schvvet Janez, Višnja Gora, 19 let 13. Seidl Franc, Novo mesto, 16 let 14. Starič Jožef, Šentrupert, 20 let 15. Strach Januarius, Sv. Križ, 18 let 16. Wasehnituis (Waschnitnis?) Henrik, Prem, 15 let 1848 1. Andolše k An d rej. R i bn ica, 19 let 2. Babnik Jernej, Sora, 19 let 3. Brodnik Anton, Dobro polje, 16 let 4. Gerbec Janez, Velike Lašče, 16 let 5. Gracer Karel, Krško, 17 let 6. Grebene Anton, Velike Lašče, 20 let 7. Grošelj Gašper, Preska, 20 let 8. Hribar Ignac, Šentvid, 18 let 9. Jaki Janez, Mokronog, 20 let 10. Klemenčič Mihael, Prečna, 17 let 11. Kolar Anton, Stična, 17 let 12. Lovšin Simon, Sodražica, 18 let 13. Pinter Jožef, Kranjska Gora, 18 let 14. Picigas (Pizigas) Matej, Postojna, 18 let 15. Rozman Janez, Mavčiče, 18 let 16. Saulig Friderij, Postojna, 16 let 17. Stricel Janez, Koprivnik, 21 let 18. Teršinar Jožef, Škocjan, 17 let 19. Thelian Alois, Kočevje, 17 let 20. Tomšič Mihael, Knežak, 17 let 21. Wiest Viktor, Soteska, 16 let 1849 1. Bernard Jožef, Šmarjcta, 20 let 2. Gadner Feliks, Nova vas, 16 let 3. Gerkmann Janez, Kamnik, 19 let 4. Grebene Mihael, Ribnica, 20 let 5. Hlebec Ignac, Šentrupert, 19 let 6. Kalčič Anton, Novo mesto, 16 let 7. Kotnik Franc, Šentvid pri Podpeči, 19 let 8. Kovač Janez, Žužemberk, 20 let 9. Krušnik (Krushnik) Anton, Moravče, 20 let 10. Kulavec Matija, Mchovo pri N. mestu, 17 let 11. Lesjak Franc, Šentvid, 20 let 12. Lovšin (Louschin) Luka, Ribnica, 17 let 13. Medic Jožef, Koprivnik, 16 let 14. Metelko Jurij, Šentjernej, 17 let 15. Milač Anton, Smihel pri Novem mestu, 17 let 16. Navratil Anton, Metlika, 16 let 17. Simončič Vineenc, Sava, 18 let IS. Skubic Mihael, Dol. Toplice, 19 let 19. Vrabič Matija, Mirna, 20 let 1850 1. Barbaric Franc, Šempeter, 17 let 2. Gerdešič Janez, Črnomelj, 20 let 3. Gnidovec Anton, Ajdovec, 17 let 4. Jarc Jernej (Bartholom.), Ajdovec, 17 let 5. Kuntarič Jožef, Kostanjevica, 18 let 6. Laser Franc, Dobrnič, 19 let 7. Oblak Anton, Moravče, 18 let 8. Priboushizh (Priboušič) Janez, Videm, 18 let 9. Rozmann Janez, Novo mesto, 17 let 10. Shurbi (Zurbi) Jože, Žužemberk, 21 let 11. Staudachcr Janez, Metlika, 18 let 12. Sterniše Franc, Dol. Toplice, 21 let 13. Supan (Zupan) Mihael, Breznica, 18 let 14. Surz (Zure) Karel, Šmihel pri Novem mestu, 19 let 15. Šepic (Shepiz) Karel, Mirna, 16 let 16. Treo Franc, Novo mesto 17. Windischer Jakob, Šmartno, 17 let 18. Zorko Franc, Novo mesto, 16 let 1851 1. Dolinar Janez, Mokronog, 18 let 2. Gorišek Franc, Stična, 17 let 3. Gregorič Franc, Sodražica, 19 let 4. Kulavec Andrej, Mehovo, 17 let 5. Noulan (Novljan) Štefan, Višnja Gora, 17 let 6. Planinšek Janez, Višnja Gora, 19 let 7. Porenta Franc, Stara Loka, 21 let 8. Pribičevie Karel, Gradiška, 17 let 9. Rakoše Mihael, Dolenjske Toplice, 19 let 10. Samida Franc, Dolenjske Toplice, 20 let 11. Turk Janez, Šentjernej, 18 let 1852, 1. Arko Anton, Sodražica, 17 let 2. Deržanič Anton, Videm, 18 let 3. Grablovec Matija, Višnja Gora, 17 let 4. ITochmeyer Ubald, Novo mesto, 15 let 5. Jaklič Janez, Škocjan, 18 let 6. Klemenčič Jožef, Sentlovrenc, 19 let 7. Lehen Jakob, Horjul, 19 let 8. Loger Ludvik, Ribnica, 18 let 9. Luser Karel, Novo mesto, 16 let 10. Marmozi Karel Freiherr von, Istran iz Odolina, 18 let 11. Mauer Damjan, Zagradee, 19 let 12. Nadrah Anton, Stična, 17 let, 13. Planinšek Jožef, Šentvid, 17 let 14. Zupančič (Supančič) Anton, Trebnje 1853 1. Aiger Jožef, Brežice, 18 let 2. Fabiani Jožef, Novo mesto, 16 let 3. Haberle Matija, Srednja vas, IS let 4. Jenko Simon, Maučiče, 16 let 5. Kresse Jožef, Prečna, 18 let 6. Kuchel Matija, Žužemberk, IS let 7. Kuhn Janez, Novo mesto, 16 let 8. Kulavec Franc, Mehovo, 17 let 9. Petek Andrej, Ribnica, IS let 10. Sajovic Frane, Šentjur, 18 let 11. Schetina Janez, Ljubljana, 15 let 12. Surz (Zure) Anton, Žužemberk, 18 let 1854 Sedmi razred 1. Aigner Jožef, Brežice, 19 let 2. Bergant Franc, Šentvid, 20 let 3. Deržanič Anton, Videm, 19 let 4. Fabiani Jožef, Novo mesto, 17 let 5. Haberle Matija, Srednja vas, 19 let 6. Kuhn Janez, Novo mesto, 17 let 7. Loger Ludvik, Ribnica, 19 let 8. Lusar Karel, Novo mesto, 18 let 9. Planinšek Jožef, Šentvid, 18 let 10. Šarabon Valentin, Tržič, 20 let 1855 Prvič osmi razred 1. Fabiani Jožef, Novo mesto, 18 let 2. Haberle Matija, Srednja vas, 20 let 3. Kuhn Johan, Novo mesto, 18 let 4. Loger Ludvik, Ribnica, 20 let 5. Lusar Karel, Novo mesto, 20 let 6. Planinšek Jožef, Šentvid, 20 let 7. Šarabon Valentin, Tržič, 21 let S. Surz (Zure) Anton, Žužemberk, 20 let To leto sta samo dva učenca maturirala, ostali na maturo niso šli. 1856 1. Grill Matija, Črmošnjice, 21 let 2. Jereb Jakob, Vodice, 21 let 3. Krese Jožef, Prečna, 21 let 4. Kuhel (Kuchel) Matija, Žužemberk, 22 let 5. Kulavec Franc, Mehovo, 20 let 6. Moli Gustav, Ljubljana, 19 let 7. Sterbenc Jurij, Stari trg, 21 let 1857 1. Bogalin Mihael, Leskovec, 24 le! 2. Czech (Ceh) Alojz, Ajdovščina, 21 let 3. Gerdešič Jožef, Črnomelj, 23 let 4. Knez Franc, Sentrupert, 20 let 5. Kuralt Didimus, Ljubljana, 18 let 6. Papesch (Papež) Franc, Mokronog, 19 let 7. Režek Peter, Metlika, 19 let 1858 L Bartel Jožef, Mirna Peč, 19 let 2. Bišean Franc, Samobor, 19 let 3. Deu Edvard, Novo mesto, 17 let 4. Golobic Anton, Semič, 21 let 5. Jelene Anton, Bršljin, 18 let 6. Knific Heinrich, Novo mesto, 19 let 7. Legan Franc, Šentvid, 18 let 8. Vov k Jakob, Podbrezje, 21 let 1859 1. Biščan Emil, Samobor, 21 let 2. Fischer Ferdinand, Ljubljana, 20 let 3. Koračin Ludvik, Mirna, 20 let 4. Kuhn Anton, Novo mesto, 19 let 5. Mogolič Janez, Novo mesto, 21 let 6. Richter Anton, Koprivnik, 19 let 7. Schager (Zager) Ludvik, Novo mesto, 18 let 8. Spendal Jožef, Mirna Peč, 18 let 9. Sporu Jožef, Mekinje, 19 let 1860 L Brodar Jožef, Smihel pri Novem mestu, 20 let 2. Brus Franc, Logatec, 20 let 3. Furlani Ignac, Žužemberk, 22.3.1841 4. Hoenig Janez, Kanal, 22.3.1841 5. Jelovčan Jakob, Poljane, 31 let 6. Kalin Janez, Kostanjevica, 18 let 7. Kraus Adalbert, Novo mesto, 18 let 8. Moli Leopold, Krawald, 20 let 9. Skrabar Viktor, Šentvid, 19 let 10. Velikanje Janez, Idrija, 19 let 11. Strueel Jurij, Črnomelj, 20 let 12. Terček Friderik, Celje! 18.7.1841 13. Unterlugauer Jože, Novo mesto, 18 let 1861 1. Cesar Janez, Mirna Peč, 21.9.1838 2. Gorene Leopold, Šentrupert, 5.11.1840 3. Gostenčnik Peter, Sela, junij 1839 4. Gutli Julij, Žužemberk, nov. 1836 5. Kadunc Matija, Žužemberk, 24.2.1839 6. Ljubic Jožef, Prečna, 29.1.1841 7. Pire Ignac, Šentjernej, 4.6.1841 8. Taboure Jožef, Postojna, 30.8.1842 9. Vasic Ludvik, Škrljcvo, 30.7.1842 10. Venedig Herman, Novo mesto, 18 let 1862 1. Absec Matija, Semič, 20.2.1839 2. Engclman Leo, Kranj, 17.2.1841 3. Kljun Janez, Bistrica, 9.2.1842 4. Močnik Anton, Idrija, 10.7.1842 5. Ogulili Oskar, Krško, 9.2.1844 6. Povše Jožef, Zgornji Mokronog, 4.3.1841 7. Stergar Janez, Leskovec, 1.1.1840 8. Tomaževič Janez, Breznica, 25.4.1841 9. Žagar Franc, Mirna Peč, 30.12.1840 1863 1. Ambrožič Franc, Ribnica, 26.2.1843 2. Gerear Adalbert, Tržič, 27.3.1846 3. Hrovat Johan, Begunje, 3.9.1841 4. Končnik Martin, Nevelje, 3.11.1841 5. Klučevšek Ignac, Dole,' 18.7.1838 6. Kolenc Franc, Mirna, 1.11.1839 7. Lapajne Karel, Kranj, 18 let 8. Mažgon Janez, Ljubljana. 20.12.1842 9. Ogrinc VVilhelm, Trebnje, 27.4.1845 10. Pašič Matija, Semič, 1.1.1840 11. Pleskovič Janez, Mokronog, 19.1.1843 12. Prašnikar Franc, Mekinje, 11.1.1845 13. Schwingcr Albin, Šentjernej, 5.3.1843 14. Sterger Gustav, Šentjernej, 28,10.1844 15. Tomšič Anton, Višnja Gora (Dedni dol), 26.5.1842 16. Vašič Franc, Škrljevo, 28.11.1844 1864 1. Buttler Jožef, Novo mesto, 28.2.1844 2. Dergane Anton, Smihel, 12.12.1843 3. Dular Janez, Novo mesto, 11.10.1843 4. Gorenee Alojz, Sentrupert, 2.2.1843 5. Kalan Jakob, Radovica, 1.7.1843 6. Knaflič Jakob, Spodnje Gorje, 26.4.1841 7. Ljubic Franc, Bršljin, 3.12.1844 8. Nachtigall Raimund, Žužemberk, 6.6.1844 9. Narobe Janez, Terzin, 18.1.1843 10. Oražen Jožef, Kostanjevica, 25.2.1841 11. Petric Janez, Suhor, 4.5.1844 12. Potokar Jožef, Mokronog, 13.2.1845 13. Pregelj Valentin, Sv. Lucija, 21.1.1840 14. Schvvini^er Raimund, Šentjernej, 31.12.1845 15. Skabernc Franc, Novo mesto, 29.11.1845 16. Stamcar Janez, Novo mesto, 18.1.1842 17. Šemrov Matej, Logatec, 4.9.1838 18. Zajec Janez, Sodražica, 13.12.1842 1865 1. Basaj Janez, Brnik, 4.5.1840 2. Božja Jožef, Podgorica, 25.1.1842 3. Derganc Jakob, Semič, 21.7.1843 4. Jelens Alojz, Bršljin, 7.6.1844 5. Kalan Jakob, Radovica, 1.7.1843 6. Koren Ignac, Sentrupert, 6.6.1839 7. Krištof Rudolf, Črnomelj, 16.4.1843 8. Lapajne Janez, Kranj, 30.12.1845 9. Lichtnegel Jožef, Dunaj, 19.11.1846 10. LuŠin Anton, Ribnica, 19.9.1842 11. Roblek Andrej, Radeče, 10.11.1845 12. Schvveiger Franc, Čromelj, 15.3.1845 13. Valentinčič Ignac, Šmarje, 31.7.1842 14. Vidic Franc, Ljubljana, 27.9.1842 1866 1. Boehm Avgust, Grič, 15.8.1847 2. Dolenec Jakob, Višnja Gora, 16.7.1846 3. Gandini Wieikhard, Skofja Loka, 5.8.1846 4. Jančigaj Karel, Žužemberk, 20.1.1846 5. Linhart Wilhelm, Losensteinleitcn, 18.5.1846 6. Piskar Franc, Krško, 14.9.1848 7. Podboj Anton, Ribnica, 25.8.1846 8. Roethel Matija, Koprivnik, 9.11.1843 9. Stanič Jožef, Novi grad, 26.12.1843 10. Stariha Janez, Semič, 15.5.1845 11. Šobar Mihael, Dol. Toplice, 29.9.1844 12. Trene Ferdinand, Šentjernej, 11.7.1846 13. Vari Tomaž, Kropa, 12.12.1845 14. Vončina Filip, Spodnja Idrija, 16.4.1843 1867 1. Barbo Mihael, Mirna Peč, 14.9.1846 2. Bukovec Franc, Soteska, 26.9.1848 3. Dekleva Blaž, Zarečje, 3.2.1844 4. Goreč Franc, Šentvid, 15.1.1848 5. Hrovat Andrej, Begunje, 24.10.1845 6. Komljanec Janez, Skocjan, 4.11.1844 7. Kramarič Martin, Radovica, 3.6.1847 8. Kutil Jožef, Novo mesto, 18.3.1848 9. Marešič Franc, Kostanjevica, 15.6.1847 10. Mcrvec Janez, Vodice, 21.1.1846 11. Pazlar Matija, Grad, 16.2.1847 12. Plevanč Janez, Leskovec, 16.6.1845 13. Rostohar Janez, Leskovec, 1.1.1846 14. Sitar Anton, Dolenjske lop I ice, 1.11.1845 15. Steklasa Janez, Sentrupert, 10.10.1846 16. Šenica Janez, Dolenjske Toplice, 19.2.1844 17. Šalchar Ignac, Sentrupert, 13.10.1841 18. Šuflaj Sigmund, Žakanje, 24.12.1845 19. Siti ar Franc, Mirna, 17.10.1847 20. Tramtc Anton, Skocjan, 6.5.1846 21. Vovk Janez, Višnja Gora, 9.12.1846 1868 1. Bahovec Jožef, Žalna, 19.11.1846 2. Bartel Janez, Mirna Peč, 6.6.1847 3. Ferlin Ignac, Zagradec, 9.7.1844 4. Golia Ludvik, Metlika, 18.8.1846 5. Gomilšek Jožef, Leskovec, 13.8.1846 6. Grivec Janez, Ajdovec, 26.3.1847 7. Hrovat Janez, Šentlovrenc, 26.10.1846 8. Ivanetič Franc, Tržič, 2.12.1849 9. Jančar Franc, Skocjan, 2.12.1846 10. Jevnikar Ignac, Žužemberk, 31.7.1848 11. Kinski Janez, Novo mesto, 27.1.1847 12. Koprivec Anton, Kopanje, 3.3.1846 13. Omejie Franc, Ljubljana, 15.9.1846 14. Pajek Anton, Višnja Gora, 2.2.1847 15. Pogačnik Jožef, Brcznica, 4.3.1846 16. Rozina Jožef, Novo mesto, 19.12.1849 17. Russ von Edvin, Moravče, 14.5.1848 18. Stepic Anton, Trebnje, 22.4.1845 19. Zajec Ansclm, Sodražica, 21.4.1845 1869 1. Bartel Janez, Mirna Peč, 6.6.1847 2. Baudck Janez, Ljubljana, 14.3.1845 3. Ferjančič Jakob, Slap, 9.7.1847 4. Germ Franc, Novo mesto, 25.12.1850 5. Kaspret Anton, Pilštajn, 22.4.1850 6. Kersnik Janez, Novo mesto, 24.7.1851 7. Korbič Anton, Smlednik, 13.6.1847 8. Korsič Mihael, Solkan, 29.9.1847 9. Leskovec Franc, Spodnja Idrija, 3.10.1846 10. Linhart Herman, Losensteinleitcn, 6.4.1850 11. Mikoli Franc, Metlika, 18.6.1848 12. Molek Martin, Hinje, 17.9.1845 13. Pučnik Mihael, Kranj, 30.9.1847 14. Skcdelj Franc, Šmihel pri Novem mestu, 23.9.1849 15. Stergcr Stanislav, Šentjernej, 8.4.1850 16. Stermole Franc, Stična, 24.3.1848 17. Vidic Teodor, Novo mesto, 7.11.1850 18. Haderlap Filip, Železna Kapla, 4.4.1849 19. Kristan Martin, Stražišče pri Kranju, 23 let 20. Kom lanec Janez, Bučka, 22.8. LS48 1870 1. Fabčič Anton, Šentvid pri Vipavi, 9.1.1848 2. Fuchs Jakob, Semič, 20.8.1849 3. Gapp v. Tamerburg Janez, Novo mesto, 16.4.1851 4. Gerzin Matija, Črnomelj, 16.7.1848 5. Ilcc Janez Krst., Ribnica, 27.1.1849 6. Ilec Janez Nep., Ribnica, 24.6.1849 7. Jošt Jožef, Novo mesto, 8.11.1847 8. Klein Janez, Šmihel pri Novem mestu, 25.11.1850 9. Ogrinec Jožef, Ljubljana, 5.3.1853 10. Omahcn Gustav, Stična, 16.7.1851 11. Petrič Jožef, Semič, 10.3.1850 12. Pire Jurij, Kropa, 19.4.1847 13. Šuflaj Danijel, Žakanje, 12.7.1850 14. Trene Franc, Šentjernej, 29.11.1851 15. Slokar Janez, Kamanje na Primorskem, 4.6.1844 16. Zhuber Emil v.Okrog, Šmartno pri Litiji, 21.5.1851 1871 1. Bervar Jakob, Kolovrat, 30.4.1850 2. Gertscher Kari, Haasberg, 16.1.1853 3. Gogala Janez, Kranj, 29.8.1850 4. Ipavec Teobald, Novo mesto, 21.6.1852 5. Leinmiiller Edmund, Zwetl, Spodnja Avstrija, 11.11.1847 6. Modie Matija, Velike Lašče, 24.4.1849 7. Paulič Franc, Glogovec, 6.10.1849 8. Pfferrer Adolf, Mokronog, 13.12.1853 9. Plantan Janez, Kočevje, 2<>.4.1853 10. Potočnik Benjamin, Kranj, 6.4.1849 11. Smola Albin, Grm pri Novem mestu, 12.3.1853 12. Vodir Marko, Spodnja Besnica, 24.4.1850 13. Zerzer Liberij, Steyeregg v Avstriji, 30.12.1852 14. Zhuber Anion v. Okrog, Ljubljana, 2.12.1852 15. Gressl Kari, Trebnje, 8.10.1852 1872 1. Bartel Anton, Mirna Peč, 27.11.1853 2. Bervar Janez, Novo mesto, 23.6.1853 3. Endlicher Avgust, Lož, 8.7.1853 4. Gelder Martin, Šempeter pri Judenbur-gu, 11.11.1849 5. Kersnik Jožef, Podpee, 20.12.1853 6. Ravber Franc, Novo mesto, 5.3.1853 7. Simec Alojz, Tržič, 12.4.1852 8. Schvveiger Franc, Črnomelj, 27.10.1854 9. VVilfan Janez, Škofja Loka, 30.1.1848 10. Živo j novic, Karlovae, 9.8.1853 1873 1. Borštner Jožef, Mokronog, 13.6.1850 2. Bratkovič Kazimir, Ptuj, 24.12.1854 3. Kovač Jožef, Žužemberk, 19.9.1851 4. Ku m p Jože, Črnomelj, 14.3.1853 5. Paulin Alfons, Turn pri Krškem, 13.9.1853 6. Roh r man n Adolf, Bučka, 15.6.1852 7. Samide Jožef, Cvišlarji, Kočevsko, 25.11.1852 8. Sekula Franc, Novo mesto, 17.7.1854 9. Vovk Franc, Gotna vas, 1.5.1852 10. Wachsl Jožef, Leskovec, 4.10.1852 11. Zalokar Ferdinand, Metlika, 25.1.1853 1874 1. Bajec Jakob, Ilruševje, 17.7.1851 2. Černe Viktor, Kočevje, 5.9.1855 3. Lavtižar Mihael, Gozd pri Kranjski Gori, 26.9.1853 4. Mostl Franc, Gradec, 8.2.1854 5. Oresnik Janez, Hrastenik, 16.10.1854 6. Režek Jurij, Krasni Vrh pri Metliki, 4.9.1854 7. Seidl Ferdinand, Novo mesto, 10.3.1856 8. Smolej Karel, Planina pri Jesenicah, 16.1.1850 9. Zaman Andrej, Škocjan, 23.12.1853 1875 1. Anžiček Ferdinand, Straža, 21 let 2. Bobek Alojz, Kranjska Gora, 18 let 3. Jošt Ludvik, Weixelstein, 21 let 4. Malenšek Martin, Semič, 21 let 5. Rohrmann Jožef, Bučka, 20 let 6. Rohrmann Rudolf, Novo mesto, 19 let 7. Rosi na Viktor, Novo mesto, 19 let 8. Starič Jožef, Lukovek, 20 let 9. Zamida Matija, Uršna sela 10. Zoreč Franc, Šentlovrenc, 20 let 1876 1. Bučar Julij, Novo mesto, 20.4.1857 2. Foršek Janez, Kandija, 7.5.1856 3. Frankovič Heinrich, Novo mesto, 7.7.1858 4. Honigmann Franc, Ribnica, 4.4.1854 5. Novak Jožef, Šentrupert, 18.4.1854 6. Novak Stanislav, Bost an j, 7.4.1856 7. Pirpar Franc, Dobrnič, 2.3.1855 8. Rizzoli Emil, Novo mesto, 12.6.1858 9. Wurzbach Jožef, Ljubljana, 1.4.1855 1876/77 1. Golf Janez, Šentvid pri Stični, 14.9.1856 2. Jakše Franc, Šentvid pri Stični, 7.11.1858 3. Kukman Franc, Cegelnica pri Novem mestu, 21.3.1857 4. Ncmanič Janez, Drašiči, 9.9.1855 I877/7S 1. Hudovernik Aleksander, Stična, 17 let 2. Hudovernik Ludvik, Stična, 19 let 3. Kulavee Gustav, Gradec, 18 let 4. Lavrenčič Janez, Planina pri Vipavi, 21 let 5. Ram rot h Jožef, Krško, 20 let 6. Šolar Jožef, Mirna, 19 let 1878/79 1. Clariči Karel, Maasberg, 13.5.1861 2. Grebene Karel, Novo mesto, 2.2.1860 3. Kutschera Gustav, Dunaj, 14.9.1858 4. Šašelj Ivan, Mokronog, 13.5.1859 5. Terbuhovič Evgen v. Schlachtenschw-ert, Funfkirchen, 1.9.1857 6. Terbuhovič Teodor v., Schlachten-schvvert, Zagreb, 16.4.1860 7. Žitnik Ignac, Fužine pri Zagradcu, 24.11.1857 8. Napotnik Franc, Konjice, 2.7.1859 1879/80 1. Germ Gustav, Novo mesto, 11.1.1862 2. Judnič Martin, Semič, 16.10.1860 3. Kessler Alojz, Ponoviče pri Litiji, 26.4.1861 4. Košak Avguštin, Družinska vas, 18.1.1859 5. Marok Jožef, Kostanjevica, 18.2.1860 6. Mak Matija, Radovljiea, 20.10.1861 7. Zavodnik Feliks, Žužemberk, 17.5.1861 1880/81 1. Berglez Jakob, Dramlje, 3.7.1858 2. Bernik Valentin, Stražiščc, 9.2.1861 3. Božič Franc, Podraga, 2.9.1860 4. Cerjak Franc, Leskovee, 30.1.1859 5. Dereani Jurij, Žužemberk, 20.12.1860 6. Hudoklin Franc, Zgornja Stara vas pri Šentjerneju, 6.11.1863 7. Pehani Alojz, Žužemberk, 7.4.1861 8. Pfefferer Alojz, Kočevje, 9.2.1862 9. Rot h I Jožef, Kočevje, 13.3.1862 10. Trco Karel, Mala vas pri Trebnjem, 9.4.1863 11. Žnidarič Alojz, Maribor, 22.6.1862 1881/82 1. Hudoklin Franc, Stara vas pri Šentjerneju, 6.11.1863 2. Hudovernik Janez, Stična, 8.12.1863 3. Kos Jožef, Žabja vas, 6.11.1861 4. Kovač Janez, Tahovec, 12.7.1861 5. Picigas Leopold, Novo mesto, 30.1.1863 6. Zupančič Janez, Podlimi, 6.7.1859 1882/83 1. Bcrvar Franc, Novo mesto, 23.12.1863 2. Defranceschi Peter, Ajdovščina, 26.10.1863 3. Fur lan Viktor, Mokronog, 18.5.1865 4. Knaus Jožef, Šentrupert, 22.1.1862 5. Mihalkovič Jožef, Frankolovo, 9.3.1862 6. Pajnič Jožef, Vrhnika, 30.10.1864 7. Pire Jožef, Ljubljana, 17.4.1865 8. Pirec Rupert, Zrkovei, 17.9.1863 9. Podgoršek Franc, Ponikve na Štajerskem, 27.8.1861 10. Tikvič Janez, Sakošak, 16.8.1862 1883/84 1. Bervar Franc, Novo mesto, 23.12.1863 2. Ekel Karel, Novo mesto, 11.12.1865 3. Avsec Franc, Gotna vas, 20.10.1863 4. Schifferer Alojz, Ljubljana, 9.5.1862 5. Tekstor Konrad, Tržič, 17.2.1864 6. Zamik Tomaž, Kropa, 20.9.1864 1884/85 1. Bojanec Anton, Šempeter, 17 1.1864 2. Grcgorič Jože, Amburs, 30.4.1864 3. Moravcc Franc, Velika Nedelja, 7.8.1864 4. Munda Janez, Frankovci, 10.6.1864 5. Papež Oto, Mokronog, 16.4.1867 6. Stranzar Jožef, Uhanje, 9.8.1864 7. Žagar Jožef, Brezje pri Trebelnem, 28.1.1865 1885/86 1. Felderbauer Rupert, Sv. Janez na Štajerskem, 21.3.1863 2. Ivanetič Janez, Metlika, 17.6.1866 3. Koren Janez, Metlika, 23.9.1867 4. Praunseis Alojz, Sevnica, 20.3.1866 5. Rudež Vladimir, Tolsti Vrh, 25.12.1866 6. Šuklje I lenrik, Brestanica, 10.7.1866 7. Venšek Anton, Štefan pri Trebnjem, 15.6.1864 8. Berglez Frane, Ponikve na Štajerskem, 22.1.1867 9. Sigi Jožef, Slatina, 13.5.1865 10. Lutz Alfred, Čakovae, 3.7.1866 1886/87 1. Češarek Franc, Nemška vas pri Ribnici, 8.9.1866 2. Globevnik Janez, Škocjan, 11.2.1865 3. Hafner Janez, Hrastje, 17.5.1867 4. Jakelj Valentin, Dolge Poljane, 14.2.1865 5. Kropivnik Frane, Grad pri Cerkljah, 7.11.1866 6. Lutz Alfred, Čakovae, 3.7.1866 7. Povše Henrik, Kraji pri Marienthal, 15.7.1866 8. Rupnik Janez, Črni Vrh pri Idriji, 27.11.1867 1887/88 1. Bo h m Ferdinand, Ljubljana, 15.4.1869 2. Dereani Emanuel, Žužemberk, 29.3.1867 3. Dev Oskar, Planina, 2.12.1868 4. Dornik Karel, Tržič, 23.1.1870 5. Gregorič Viktor, Novo mesto, 4.4.1869 6. Hrašovec Henrik, Sv. Jurij pri Ščavnici, L3.7.1864 7. Kerin Martin, Sv. Križ, 21.8.1869 8. Kolnik Leopold, Ljubljana, 13.11.1868 9. Korošak Jernej, Sv. Jurij pri Ščavnici, 14.8.1866 10. Kos Matej, Lapuhnik v Šentjanški dolini, 14.8.1867 11. Kovačič Anton, Postojna, 3.2.1869 12. Mihalič Anton, Mala Nedelja, 19.5.1867 13. Mihalič Jožef, Mala Nedelja, 2.2.1869 14. Ploj Ivan, Ptuj, 25.11.1870 15. Požek Ferdinand, Metlika, 26.5.1870 16. Raktelj Leopold, Ribnica, 12.11.1867 17. Šamperl Martin, Polenšak, 21.10.1866 18. Šijanec Alojz, Sv. Križ pri Ljutomeru, 10.6.1868 19. Wakonig Janez, Zagorje, 21.11.1867 20. Wirth Janez, Šoštanj, 22.6.1868 21. Zabukovšek Viktor, Kostanjevica, 11.4.1868 22. Zanoškar Jožef, Podkoren, 1.4.1869 23. Janežič Anton, Ljubljana, 10.5.1868 24. Klopčič Franc, Jesenice, 8.12.1867 25. Dougan Janez, Šambija pri Trnovem, 19.11.1867 1888/89 1. Dimnik Franc, Jarše pri Ljubljani, 8.2.1867 2. Germ Josip, Adlešiči, 22.2.1869 3. Germ Matej, Adlešiči. 17.1.1867 4. Hrašovec Henrik, Sv. Jurij ob Ščavnici, 13.7.1864 5. Kokalj Alojz. Srednja vas pri Kranju, 22.6.1869 6. Krevs Franc, Biška vas, 13.11.1868 7. Malerič Jožef, Vojna vas pri Črnomlju, 3.11.1867 8. Meznarič Matej, Babinci pri Ljutomeru, 31.8.1868 9. Oražen Ivan, Kostanjevica, 9.2.1869 10. Postružnik Anton, Brežice, 5.6.1869 11. Rošker Martin, Drvanje, 10.11.1866 12. Šaloven Franc, Velenje, 9.9.1869 13. Thurn Evgen, Šmarje pri Jelšah, 17.11.1868 14. Urankar Jožef, Jastroblje pri Metliki, 7.2.1865 15. Vilman Anton, Koroška Bela, 16.1.1866 16. Vojska Anton, Novo mesto, 25.12.1870 17. Wilfan Pavel, Trst, 13.11.1869 18. Zbašnik Jožef, Dolenja vas pri Ribnici, 17.3.1867 19. Zrimšek Jožef, Pilštajn, 23.1.1867 1889/90 1. Bleivveis Demeter, vitez Trsteniški, Ljubljana, 3.4.1871 2. Bo h m Kamilo, Kočevje, 15.1.1871 3. Hočevar Matija, Velike Lašče, 28.2.1870 4. Jankovič Franc, Vitanje, 14.7.1871 5. Janžekovič Jožef, Polana pri Ptuju, 28.2.1868 6. Krajec Andrej, Loški Potok, 3.5.1870 7. Lavrin Jožef, Semič, 17.2.1869 8. Medved Janez, Velike Dole pri Šentvidu, 26.12.1868 9. Picek Edvard, Dvor, 19.3.1869 10. Schlambcrger Lovrenc, Gerečja vas pri Ptuju, 28.7.1S67 11. Strgar Vincenc, Leskovec, 11.11.1870 12. Terstenjak Ernest, Cezanjevci pri Ljutomeru, 23.12.1870 13. Verk Franc, Zibika pri Jelšah, 8.3.1869 14. Vodušek Jožef, Šentlovrenc na Dravskem polju, 9.1.1870 15. We i bi Rudolf, Metlika, 17.4.1871 16. Zettel Leopold, Čatež pri Kostanjevici, 15.11.1870 17. Žužek Franc, Velike Lašče, 12.11.1867 18. Majciger Janez, Maribor, 23.2.1871 19. Nerat Friderik, Ribnik, 2.3.1872 1890/91 1. Božja Jožef, Kočevje, 12.5.1870 2. Colarič Martin, Slinovice pri Kostanjevici, 25.9.1871 3. Debevc Maksimilijan, Kamnik, 11.10.1870 4. Dokler Anton, Višnja vas pri Celju, 11.6.1871 5. Gnjezda Ivan, Jeličin Vrh pri Idriji, 22.9.1871 6. Hladnik Oskar, Soteska, 1.7.1873 7. Hoc h re i ter Emil, Debrecen, 27.12.1871 8. Knaus Valentin, Smihel pri Novem mestu, 13.2.1872 9. Kobe Jakob, Dolenje Sušice pri Dolenjskih Toplicah, 24.7.1870 10. Langer Jurij, vitez od Podgore, Poganci pri Novem mestu, 9.3.1873 11. Loger Friderik, Novo mesto, 5.3.1874 12. Mayr Karel, Ljubljana, 13.1.1870 13. Mencinger Milan, Bled, 15.9.1872 14. Mlejnik Vilhelm, Novo mesto, 5.6.1871 15. Pajnič Edvard, Novo mesto, 19.10.1872 16. Pavlinič Andrej, Rucmanec pri Sv. Tomažu, 21.11.1866 17. Rudež Anton, Ilirska Bistrica, 21.7.1871 18. Rudež Karel, lolsti Vrh, 29.9.1871 19. Šolar Jožef, Kropa, 12.3.1871 20. Tekavčič Jožef, Ljubljana, 1.12.1871 21. Vasic Viktor, Skrljevo, 22.6.1873 22. Vodošek Jožef, Šentlovrenc na Štajerskem, 9.1.1870 23. Benedik Janez, Bled, 24.9.1868 24. Kalin Tomaž, Ajdovščina, 21.12.1869 25. Galle Anton, Mokronog, 2.8.1873 1891/92 1. Dolenc Vincenc, Planina, 4.1.1867 2. Gnidovec Janez, Veliki Lipovec, 29.9.1873 3. Hladnik Oskar, Soteska, 1.7.1873 4. Jaklič Jožef, Dobrepolje, 12.8.1872 5. Kosci Franc, Brežice pri Ptuju, 9.3.1869 6. Kragel Anton, Marijina vas pri Planini, 20.5.1870 7. Leonhard Albert, Ptuj, 25.3.1873 8. Lorbek Janez, Šentlenart v Slov. goricah, 26.8.1870 9. Medic Ferdinand, Hrib, 18.12.1872 10. Mihelčič Janez, Vrtača pri Semiču, 4.10.1872 11. Miklič Anton, Dobrepolje, 28.7.1869 12. Muhič Franc, Sinja Gorica pri Črnomlju, 15.9.1873 13. Papež Emil, Krško, 19.11.1873 14. Rozman Janez, Artiče pri Brežicah, 9.5.1870 15. Zupane Janez, Šentrupert, 27.10.1871 16. Žnidaršič Anton, Zdenska vas, 28.2.1869 1892/93 1. Dijak Jožef, Ljutomer, 24.2.1873 2. Dolenc Metod, Slap pri Vipavi, 19.12.1875 3. Erzar Franc, Šentjur pri Kranju, 13.4.1871 4. Ferlan Jakob, Poljane pri Škofji Loki, 27.4.1875 5. Geršak Milan, Ormož, 26.7.1874 6. Jarc Anton, Novo mesto, 1.1.1875 7. Komljanec Josip, Škocjan, 16.3.1873 8. Kragel Anton, Marijina vas pri Planini, 20.5.1870 9. Meteljko Janez, Šentjernej, 7.9.1873 10. Panič Josip, Salovci pri Središču ob Dravi, 5.3.1871 11. Povoden Josip, Lobnica, 12.3.1871 12. Rant Alojz, Šturje, 1.6.1874 13. Rosman Franc, Kostanjevica, 12.10.1873 14. Šešek Aleksander, Ilirska Bistrica, 7.4.1872 15. Škerlj Milan, Ljubljana, 4.9.1875 16. Šumcr Franc, Šentvid pri Ponikvi, Štajerska, 31.10.1873 17. Zabukošck Janez, Ponikva na Štajerskem, 6.5.1871 18. Ritter v. Wolf Orest, Trst, 20.9.1873 1893/94 1. Antončič Josip, Šentvid pri Stični, 2.3.1873 2. Čeh ase k Jakob, Trboje pri Smledniku, 12.4.1873 3. Franke Franc, Stopičc, 26.11.1874 4. Ga I le r Franc, Ljutomer, 19.7.1874 5. Hude Jože, Mirna Peč, 29.7.1875 6. Jan Jakob, Gorje pri Bledu, 24.4.1874 7. Jane Janez, Novo mesto, 19.4.1874 8. Jeršinovič Anton, Črnomelj, 5.12.1876 9. Kari in Franc, Šentjur ob juž.žel., 23.12.1874 10. Knol Adolf, Ribnica, 4.10.1873 11. Lovrelič Jakob, Stari trg pri Poljanah, 19.11.1873 12. Lukan Friderik, Šentvid pri Stični, 26.6.1875 13. Mulej Anton, Potok pri Brežicah, 15.1.1872 14. Perko Leonard, Tblčana pri Zagradcu, 13.7.1870 15. Plemelj Josip, Grad pri Bledu, 11.12.1873 16. Possl Maksim, Dunaj, 10.8.1874 17. Ratejc Anton. Gorenja Radolja pri Bučki, 29.12.1873 18. Režek Valentin, Podgrad pri Lučah, 3.2.1872 19. Roger Rudolf, Ljubljana, 5.3.1873 20. Schauer Avgust, Poljane pri Črmošnjicah, 17.1.1872 21. Štupica Franc, Ribnica, 14.8.1873 22. Vodošek Štefan, Šentlovrenc na Dravskem polju, 4.12.1872 23. Zega Valentin, Kandija, 28.12.1873 24. Zore Janez, Vinja Gorica pri Trebel-nem, 19.12.1875 25. Bader Janez, Gorica, 29.12.1868 26. Pustoslemšek Anton (Rasto), Luče ob Savinji, 26.5.1875 1894/95 1. Bartel Janez, Mihovo, 16.1.1877 2. Brajec Jožef, Gorje pri Bledu, 11. i0.1874 3. Cervar Jurij, Poreč, 25.11.1876 4. Demšar Janez, Češnjice, 6.12.1871 5. Dereani Ernest, Žužemberk, 9.1.1877 6. Dovgan Franc, Sembija, 2.11.1873 7. Globevnik Josip, Škocjan, 9.10.1874 8. Guzelj Aleksander, Škofja Loka, 4.10.1875 9. Ilovar Franc, Temenica, 12.11.1874 10. Kalan Franc, Prečna, 17.10.1875 11. Kleindienst Jakob, Predtrg pri Radovljici, 16.4.1873 12. Kramar Janez, Kamni Potok, 25.10.1872 13. Novak Ivan, Prebačevo pri Kranju, 19.8.1873 14. Ogoreutz Robert, Novo mesto, 13.7.1876 15. Rossitseh Herman, Ljutomer, 12.6.1875 16. Risavy Hubert, Glažuta, 23.11.1874 17. Suša Franc, Senožeče, 1.9.1873 18. Škerlj Vladimir, Črnomelj, 17.3.1877 19. Traven Janez, Tacen, 5.1.1874 20. Wester Alojz. Bled, 6.5.1873 21. Zajec Jakob, Plužna, 15.7.1869 22. Zorko Franc, Cerklje oh Krki, 30.1.1873 1895/96 1. Adlasnik Franc, Ljubljana, 23.12.1876 2. Avsec Anton, Mala Cikava pri Novem mestu, 8.1.1875 3. Dobrovec Jožef, Žlabor, 30.7.1873 4. Gnidovec Karel, Veliki Lipovec pri, Ajdovcu, 26.10.1877 5. Kohlbescn Leopold, Črnomelj, 22.10.1876 6. Medic Rihard, Hrib pri Koprivniku, 4.4.1877 7. Pirnat Ferdinand, Podsreda, 24.5.1875 8. Poznik Viktor, Vipava, 23.8.1876 9. Rachovy Jožef, Judendorf pri Lcobnu, 14.2.1875 10. Rziha ed.v. Artur Franc, Košice, 22.10.1876 11. Suša Franc, Senožeče, 1.9.1873 12. Škerlj Ljubivoj Amat, Črnomelj, 28.4.1878 13. Teršan Jakob, Šentvid pri Ljubljani, 30.4.1875 14. Uranšck Franc, Spodnje Libuče pri Pliberku, 13.4.1874 15. Winkler Freiherr von Max Jožef, Dunaj, 31.1.1877 16. Zaplotnik Janez, Letenica pri Kranju, 17.7.1877 17. Štrukelj Mihael, Tolmin, 2.9.1874 1896/97 1. Andres Jožef, Velike Lašče, 24.5.1879 2. Bernik Anton, Sv. Barbara pri Škotji Loki, 10.1.1877 3. Germ Gabrijel, Adlešiči, 5.3.1877 4. Hočevar Kruno, Črnomelj, 26.5.1878 5. Jarc Evgen, Novo meto, 7.12.1878 6. Ken da Robert, Ajdovščina, 31.5.1878 7. Lampe Jožef, Metlika, 1.4.1876 8. Lomšek Janez, Cerklje pri Krškem, 3.7.1876 9. Mogolič Jože, Novo mesto, 18.5.1877 K). Pernuš Frane, Lož, 17.11.1876 11. Pire Matija, Kropa, 21.5.1875 12. Stampfl Matija, Inlavf, 17.3.1877 13. Vavpotič Ivan, Kamnik, 21.2.1877 14. Vidmar Franc, Spodnja Idrija, 21.3.1877 15. Vidmar Franc, Ajdovec, 21.10.1875 16. Zupanič Niko, Griblje, 1.12.1876 17. ŽitekEgon, Ptuj, 29.4.1877 1897/98 1. Bevec Albin, Bela Cerkev, 6.3.1878 2. Demšar Gregor, Kovski Vrh pri Poljanah, 13.3.1876 3. Ferjančie Herman, Goče pri Vipavi, 18.2.1878 4. Ferlan Frane, Poljane pri Škofji Loki, 4.4.1S77 5. Gregorc Jurij, Novo mesto, 5.4.1879 6. Kette Karel, Prem, 19.1.1876 7. Mogolič Jožef, Novo mesto, 18.5.1877 8. Penič Anton. Spodnja Pirošiea, 2.3.1877 9. Pregelj Viktor, Stari trii pri Trebnjem, 13.9.1879 10. Rupnik Janez, Črnomelj, 12.2.1879 11. Šajn Jožef, Male Lašče, 30.10.1878 12. Šali Karel, Češča vas, 12.9.1876 13. Šapla Anton, Šturje pri Vipavi, 6.7.1877 14. Škarja Janez, Mirna, 10.5.1879 15. Testen Lovrenc, Loka pri Mengšu, 10.8.1875 16. Vehovec Alojz, Raka, 5.7.1878 17. Zevnik Mihael, Dolenja Skopica, 21.4.1877 18. Zeleznikar Julijan, Slovenska Bistrica, 3.7.1878 19. Hliš Franc, Družmirje pri Šoštanju, 3.12.1875 20. Trene Ferdinand, Novo mesto, 28.9.1879 21. Kenda Jožef, Ajdovščina, 5.3.1880 1898/99 1. Češarek Albin, Ljubljana, 24.2.1880 2. Kandare Franc, Postojna, 31.1.1879 3. Kinski Rudolf, Celovec, 2.5.1880 4. Koletič Jožef, Krško, 24.1.1877 5. Kozina Janez, Breg (Wilingrain), 30.12.1877 6. Kozina Pavel, Ljubljana, 6.1.1878 7. Kune Karel, Novo mesto, 27.2.1879 8. Leban Albert, Prvačina, 2.1.1878 9. Malnar Jože, Malin išče pri Osilnici, 15.3.1876 10. Marolt Vinko, Trška Gora pri Krškem, 16.1.1880 11. Perne Henrik, Col pri Vipavi, 12.7.1878 12. Podlogar Leopold, Podlog, 14.11.1878 13. Prezelj Oskar, Tolmin, 10.8.1878 14. Šešek Franc, Senožeče, 30.9.1880 15. Šukije Vladimir, Kandija, 29.9.1878 16. Urbas Janez, Šentlovrenc na Dravskem polju, 10.5.1877 17. Vodopivec Jože, Postojna, 18.9.1878 18. Zupančič Jože, Dolsko, 26.12.1876 1899/1900 1. Andree Leopold, Novo mesto, 14.11.1879 2. Bartel Bertold, Mehovo pri Novem mestu, 20.6.1879 3. Bergmann Rihard, Žalec, 6.2.1881 4. Bračko Teodor, Šentilj, 29.10.1S77 5. Dežman Janez, Lancovo, 27.10.1877 6. Jarc Baldomir, Novo mesto, 5.12.1881 7. Kolenc Franc, Velika Sevnica, 20.11.1879 8. Komar Franc, Kobarid, 29.1.1880 9. Kosturie Stanislav, Jaška, 7.10.1878 10. K revs Matija, Mirna Peč, 18.2.1880 11. Krkoč Frane, Selo pri Černičah, 2.5.1880 12. Kune Jožef, Novo mesto, 16.2.1882 13. Lavter Jože, Jesenice, 18.2.1878 14. Lokar Janko, Črnomelj, 15.8.1881 15. Rataj Janez, Mačkovec, 11.12.1877 16. Roscher Tomaž, Eis pri Velikoveu, 11.4.1879 17. Vasič Ivan, Trebnje, 2.11.1882 18. Volavšek Martin, Pišece, 27.9.1880 19. Zamar Ciril, Barbana pri Biljani, 3.10.1878 20. Zorko Anton, Novo mesto, 14.12.1880 21. Zupančič Ivan, Otavec pri Črnomlju, 10.2.1881 22. Ribnikar Adolf, Čeviee pri Logatcu, 17.6.1880 1900/01 1. Boh m Franc, Pilsting, 8.1.1878 2. Cerk Jože, Cerkovska vas pri Logatcu, 24.11.1881 3. Detcla Anton, Ljubljana, 25.9.1883 4. Hauptman Janez, Zgornji Duplek, 19.12.1877 5. Kalan Veneel, Dolenjske Toplice, 26.10.1882 6. Kamenšek Oskar, Metlika, 2.7.1883 7. Kanz Hermann, Gradec, 1.2.1881 8. Kostelee Martin, Drašiči, 5.8.1879 9. Kralj Frane, Kropa, 20.9.1881 10. Malnerie Ignac, Črnomelj, 21.7.1881 11. Orehek Andrej, Kraška pri Moravčah, 20.11.1878 12. Planinšek Anton, Mirna, 21.12.1880 13. Podkrajšek Rudolf, Zgornja Šiška, 6.4.1881 14. Prešeren Jože, Smolenja vas, 25.2.1880 15. Stopar Frane, Novo mesto, 22.7.1882 16. Wolf Josef, Leichenbach, Hessen, 4.3.1882 17. Woves Fritz, Dunaj, 26.4.1880 18. Žnidaršič Jožef, Dobrepolje, 2.8.1879 19. Mandelje Karel, Stari trg pri Ložu, 17.12.1880 1901/02 L Barle Gustav, Podzemelj, 6.8.1881 2. Gandini Weikhard, Žužemberk, 3.1.1884 3. Golia Vladimir, Trebnje, 15.10.1882 4. Komljanee Alojz, Zloganje pri Skoc-janu, 13.6.1882 5. Marinko Vincenc, Preska, 2.1.1884 6. Mikuš Ludvik, Mokronog, 4.12.1882 7. Mole Rudolf, Kanal, 20.1.1883 8. Planinšek Anton, Mirna, 21.12.1880 9. Poznik Aleksander, Novo mesto, 13.10.1881 10. Schweiger Jože, Trebnje, 18.11.1883 11. Smola Albin. Šentvid pri Podpeei. 20.9.1883 12. Šeničar Frane, Smolenja vas, 6.7.1883 13. Škerlj Ivan, Kranj, 8.4.1884 14. Tancig Egon, Krška vas, 3.11.1883 1902/03 1. Benetek Anton, Griže pri Celju, 19.5.1877 2. Malnerič Martin, Črnomelj, 5.3.1885 3. Prijatelj Karel, Kamnik, 22.10.1883 4. Raitharek Friedrich, Tržič, 18.10.1882 5. Rodič Friderik, Šentjurij ob Kumbergu, 13.7.1884 6. Sevnik Leopold, Vransko, 1.9.1883 7. Vuščič Otmar, Ptuj, 9.3.1884 8. Zidar Franc, Trstenik pri Šcntrupcrtu, 4.1.1883 1903/04 1. Božiček Franc, Buče, 6.10.1880 2. Cvetko Jurij, Imeno, 12.4.1879 3. Dular Jože, Vavta vas, 20.11.1885 4. Golob Franc, Spodnja Straža, 11.6.1885 5. Ivanetič Franc, Metlika, 6.11.1883 6. Je rue Oto, Kamnik, 12.11.1883 7. Kambič Janez, Dragumlja vas pri Metliki, 15.7.1883 8. Kaste lie Anton, Žužemberk, 9.12.1883 9. Kos Mihael, Jesenice ob Krki, 7.10.1883 10. Kosjek Jakob, Sentlovrenc pri Mariboru, 3.7.1880 11. Krajec Janko, Novo mesto, 21.7.1883 12. Kupnik Edmund, Podplate pri Poljčah, 20.11.1884 13. Lipoid Franc, Celje, 23.3.1885 14. Lončar Janez, Tržič, 17.12.1885 15. Mastnak Leopold, Slivnica pri Celju, 14.11.1882 16. Miklie Matija, Čatež pri Trebnjem, 1.2.1883 17. Novak Anton, Mala vas pri Dobrepolju, 21.1.1882 18. Omahen Ignac, Mali Gaber, 13.9.1883 19. Pire Franc, Novo mesto, 24.2.1884 20. Podobnik Jože, Velika Dobrava pri Stični, 10.3.1883 21. Praznik Janez, Rašica pri Velikih Laščah, 15.10.1883 22. Reich Alojz, Gomilsko, 25.4.1883 23. Reže k Josip, Krasni Vrh pri Metliki, 5.3.1883 24. Sketa Johann, Orla vas pri Braslovčah, 7.5.1882 25. Šuklje Janez, Ljubljana, 1.4.1884 26. Vandot Ivan, Kranjska Gora, 17.1.1882 27. Vavpotič Karel, Kamnik, 27.10.1882 28. Venta Jakob, Formin pri Ptuju, 24.7.1882 29. Vesenjak Anton, Samušane pri Ptuju, 5.1.1885 30. Vuščič Otmar, Ptuj, 9.3.1884 1904/05 1. Černugelj Anton, Grabrovee pri Metliki, 13.1.1883 2. Darovec Jože, Ločna pri Novem mestu, 22.11.1885 3. Gnidovee Jože, Sela pri Ajdovcu, 26.1.1885 4. Klopčič Rudolf, Šempeter ob Savinji, 29.1.1885 5. Klun Jože, Ribnica, 8.8.1886 6. Kobe Ernest, Novo mesto, 12.1.1886 7. Kuhar Anton, Brstje pri Ptuju, 12.1.1885 8. Kurmann Moritz, Klosterneuburg, 29.8.1886 9. Mikolič Jakob, Novo mesto, 6.10.1886 10. Onierza Franc, Zupeča vas pri Krškem, 28.3.1885 11. Perme Leopold, Dolenje Kamence, 8.7.1884 12. Pintar Jurij, Vizora pri Novi Cerkvi, 23.4.1882 " 13. Šetina Teodor, Črnomelj, 26.10.1884 14. Vandot Alojz, Kranjska Gora, 18.6.1885 15. Vandot Josip, Kranjska Gora, 15.1.1884 1905/06 1. Baznik Ivan, Gorenja Pirosica, 14.10.1885 2. Hrovat Alojzij, Veliki Podljuben, 21.6.1885 3. Kapš Rudolf, Uršna sela, 13.5.1886 4. Komlanec Anton, Sv. Križ pri Kostanjevici, 18.2.1884 5. Leveč Egidij, Sevnica, 27.11.1884 6. Lozar Franc, Črnomelj, 10.12.1885 7. Mole Herman (Vojeslav), Kanal, 14.12.1886 8. Možina Ivan, Novo mesto, 29.7.1888 9. Murgel Ervin, Kranj, 5.9.1886 10. Ogulin Ivan, Cerovee pri Semiču, 16.11.1882 11. Panjan Jože, Dragovanja vas pri Dragatušu, 6.2.1887 12. Sober Jakob, Koprivniea pri Rajhen-burgu, 10.7.1885 13. Sok Venceslav, Moškanjci pri Ptuju, 2.12.1884 14. Travner Vladimir, Logatec, 8.12.1886 15. Verce Jožef, Korita pri Doberniču, 7.7.1887 1906/07 1. Durini Viktor, Novo mesto, 17.7.1886 2. Fux Rihard, Metlika, 23.3.1887 3. Golia Adolf, Trebnje, 28.6.1889 4. Hacin Lovrenc, Trata pri Velesovem, 23.8.1886 5. Hartman Robert, Velike Lašče, 9.5.1888 6. Jundie Janez, Kot pri Semiču, 27.1.1886 7. Kodre Anton, Gorenja Branica 8. Miklič Matija, Stari trg pri Trebnjem, 15.2.1889 9. Poljšak Vladimir, Šmarje pri Gorici, 31.8.1886 10. Rus Martin, Podvinei pri Ptuju, 25.10.1885 11. Preinfalk Anton, Litija, 31.7.1888 12. Sclnveiger Vladimir, Stična, 13.7.1888 13. Skale Otmar, Novo mesto, 7.8.1889 14. Zunkovič Janez, Zupečja vas pri Ptuju, 3.2.1885 1907/08 1. Barle Vid, Podzemelj, 14.4.1889 2. Bučar Julij, Črnomelj, 23.3.1889 3. Čuček Ernest, Spodnje Vcličc, 7.1.1887 4. Čuš Martin, Mezgovec pri Moškanjcih, 4.11.1885 5. Debeljak Anton, Šegova vas pri Loškem Potoku, 25.10.1887 6. Eppich Egidij, Črnomelj, 1.9.1888 7. Frankovič Vladimir, Kostanjevica, 25.6.1888 8. Gorše Franc, Dupliea pri Kamniku, 4.8.1887 9. Hrovat Henrik, Mokronog, 15.6.1887 10. Ivanetič Martin, Črešnjevec pri Semiču, 2.10.1884 11. Kambič Mihael, Dragovanja vas pri Črnomlju, 14.9.1887^ 12. Kapsch Jožef, Opčice pri Poljanah, 17.2.1888 13. Kobe Viktor, Novo mesto, 19.7.1887 14. Luscher Janez, Srednja vas pri Črmošnjicah, 28.8.1887 15. Merstavič Janez, Jereslavci, 6.1.L886 16. Mezek Franc, Trata pri Poljanah, 25.9.1888 17. Mramor Frane, Novo mesto, 18.7.1890 18. Pintar Rihard, Kandija, 17.7.1890 19. Pleško Franc, Prevola pri Kranju, 5.11.1887 20. Rue h Franc, Kostanjevica, 17.10.1887 21. Slapšak Vinko, Pijavice pri Mokronogu, 24.8.1887 22. Vidmar Franc, Lopata pri Žužemberku, 10.10.1885 23. Zavrnik Franc, Zgornje Veliče, 12.11.1888 24. Zdolšek Franc, Hotunje pri Ponikvi na Štajerskem, 26.11.1886 1908/09 1. Arselin Avguštin, Lubcn pri Radovljici, 23.12.1889 2. Čercck Feliks, Gradec, 14.1.1890 3. Fabijančič Franc, Bučka, 6.4.1891 4. Grandovec Ignac, Velike Ponikve pri Trebnjem, 18.11.1888 5. Gregorc Jožef, Novo mesto, 18.2.1887 6. Mutter Janez, Blocton, 4.10.1889 7. Jakša Aleksander, Žužemberk, 6.1.1891 8. Kambič Mihael, Preloga pri Semiču, 7.3.1888 9. Krajec Pavel, Novo mesto, 23.6.1888 10. Legat Ivan, Brdo pri Podpeči, 23.12.1889 11. Lenarčič Janez, Pristava pri Podgradu, 31.12.1888 12. Lokar Franc, Dobliče pri Črnomlju, 18.6.1890 13. Majcen Franc, Polje pri Mokronogu, 9.4.1889 14. Meršolj Franc, Radovljica, 7.11.1889 15. Murel Julij, Kranjska Gora, 21.7.1889 16. Petrič Maks, Novo mesto, 10.2.1889 17. Pibernik Leopold, Suhor pri Metliki, 25.9.1890 18. Schvveiger Stanko, Novo mesto, 8.2.1891 19. Turk Karel, Novo meto, 21.10.1887 20. Verce Franc, Korita pri Dobrniču, 10.2.1890 21. Weselko Otmar, Wattendorf pri Gradcu, 28.9.1888 22. Grum Alojz, Mali Lipoglav pri Ljubljani, 28.4.1887 1909/10 1. Betjan Mihael, Potok y>ri Favi, 23.7.1886 2. Brežnik Pavel, Ljubljana, 1.2.1892 3. Jurkovič Jože, Čolnarji pri Novem mestu, 7.3.1888 4. Kaisersberger Leo, Črnomelj, 18.7.1892 5. Lovrenčič Janez, Speharji pri Vinici, 9.2.1889 6. Medved Anton, Ločna pri Novem mestu, 27.6.1888 7. Mlakar Ladislav, Dinjan, 7.1.1892 8. Perko Ignac, Tolčanc pri Zagradeu, 5.4.1889 9. Petrič Alojz, Bcreča vas pri Suhorju, 25.10.1890 10. Rus Jože, Ribnica, 20.3.1888 11. Salloker Robert, Metlika, 8.6.1890 12. Sever Nikolaj. Kostanjevica, 5.11.1889 13. Vaupotič Vladimir, Črnomelj, 8.7.1888 14. Žgajnar Janez. Mokronog, 26.8.1890 15. Miku s Rudolf, Gornji Grad, 24.1.1890 16. Šturm Janez, Košana pri Sv. Petru, 17.12.1888 17. Šavelj Anton, Rudnik pri Kamniku, 18.1. i 889 1910/11 1. Borovička Ludvik, Pulj, 26.7.1893 2. Brežnik Viktor, Ljubljana, 26.8.1893 3. Hladnik Stanislav, Novo mesto, 3.5.1893 4. Klemenčič Lovrenc, Šentvid pri Stični, 9.8.1891 5. Kunst Alojz, Polzela. 3.4.1890 6. Kunst Edvard, Polzela, 12.10.1891 7. Majerle Anton, Jelševnik pri Črnomlju, 6.10.1891 8. Pucelj Janez, Gorenja vas pri Ribnici, 28.8.1890 9. Schweiger Ciril. Novo mesto, 19.3.1893 10. Stefanovič Emil, Novo mesto, 16.5.1891 11. Škerlj Stanislav, Novo mesto, 7.2.1893 12. Turk Viktor, Podhosta pri Dolenjskih Toplicah, 13.10.1891 13. Učakar Franc, Špitalič, 27.3.1889 14. Zalokar Vinko, Škocjan pri Turjaku, 4.1.1892 15. Zupin Ludvik, Vel. Brusnice, 24.8.1891 16. Pagon Frane, Selce-Bukovo, 9.1.1888 17. Šuštar Lovrenc, Stob pri Domžalah, 5.9.1889 18. Safošnik Jakob, Pleterje pri Ptuju, I.7.1888 19. Jelačin Vladimir. Ljubljana, 19.11 1892 20. Glovacki Kazimir, Dubravica, II.8.1890 21. Zaletel Rudolf, Ljubljana, 8.4.1890 22. Selan Anton, Dobrunje, 30.3.1891 1911/12 1. Bukovec Martin, Mrzla Luža pri Veliki Loki, 11.11.1890 2. Frančič Ivan, Dolenja Stara vas, 21.8.1891 3. Fux Ludvik, Metlika, 26.4.1891 4. Gajski Martin, Ponikve pri Veliki Dolini, 11.8.1890 5. Geršič Matija, Rožane pri Črnomlju, 29.5.1891 6. Golob Konstanc, Metlika, 13.8.1892 7. Gorše Martin, Zamostec pri Sodražici, 20.7.1892 8. Gruntar Viktor, Šmarje pri Gorici, 4.11.1891 9. Kramarič Janez, Radovica pri Metliki, 8.7.1892 10. Kres Jožef, Škofja Loka, 6.3.1892 11. Meršol Ferdinand, Postojna, 8.5.1893 12. Mevžel Janez, Gabrnik pri Škocjanu, 12.11.1891 13. Pečnik Anton, Struge pri Dobrepolju, 17.1.1892 14. Rak Ignac, Bukovščica pri Selcih, 2.2.1892 15. Rosina Viktor, Mokronog, 1.4.1893 16. Schweiger Ciril, Novo mesto, 18.3.1893 17. Širaj Franc, G rad išče-Rob, 1.4.1890 1912/13 1. Anion Jožef, Slake na Štajerskem, 6.3.1889 2. Cirman Ciril, Poljane, 29.6.1892 3. Gorenc Franc, Bučka, 15.12.1894 4. Mostni k Jožef, Lukovec, 19.10.1891 5. Jerin Jurij, Zagorje ob Savi. 18.1.1892 6. Kambič Bogomir, Ustje pri Vipavi, 11.9.1893 7. Kljun Janez, Ribnica, 18.9.1890 8. Komljanec Janez, Bučka, 24.6.1892 9. Kunstelj Alojz, Fužina, 14.6.1891 10. Mrgole Matija, Telče pri Škocjanu, 18.1.1892 11. Pakiž Franc, Dane pri Ribnici, 4.5.1893 12. Schneider Albert, Hmeljnik, 25.2.1895 13. Smola Jožef, Metlika, 9.9.1895 14. Springer Bogomir, Mirna Pee, 2.10.1893 15. Škofic Alojzij, Stari trg, 14.6.1895 16. Vali ter Mihael, Mengeš, 10.9.1889 17. Zupančič Franc, Kalce, 14.12.1891 1913/14 1. Ajdič Avguštin, Cegelnica pri Novem mestu, 23.1.1895 2. Andolšek Rudolf, Pluska pri Trebnjem, 16.4.1893 3. Cvar Alojz, Zamostec, 22.7.1891 4. Eršte Janez, Novo mesto, 26.8.1895 5. Gerčar Jakob, Dupljane pri Kamniku, 25.7.1889 6. Gregorc Albin, Novo mesto, 3.9.1894 7. Guzclj Stojan, Kandija pri Novem mestu, 20.3.1896 8. Hočevar Janez, Dvorska vas pri Velikih Laščah, 31.7.1892 9. Jakša Jožef, Žužemberk, 30.10.1895 K). Krhne Štefan, Vipava, 17.8.1890 11. Kuder Milan, Ljubljana, 21.10.1893 12. Lavrič Jože, Lokve pri Prečni, 10.2.1894 13. Lobe Feliks, Ljubljana, 14.10.1894 14. Logar Jožef, Jesenice, 8.4.1891 15. Petrič Emanuel, Novo mesto, 6.3.1895 16. Pirec Andrej, Ravno pri Krškem, 22.6.1891 17. Rifelj Franc, Cilpah pri Trebelnem, 12.6.1891 18. Skuk Anton, Križ pri Sv. Trojici, 151.1893 19. Srimšek Janez, Mokronog, 26.3.1892 20. Struna Alojz, Hrib pri Toplicah, 29.6.1893 21. Škoda Jože, Sv. Štefan pri Trebnjem, 12.10.1889 22. Trost Vladimir, Šentjernej, 2.9.1895 23. Turk Alojz, Verdun pri Stopicali, 6.6.1893 24. Zupančič Martin, Perovo pri Grosupljem, 9.11.1894 1914/15 1. Budna Kazimir, Ljubno, 8.7.1897 2. Cesar Ivan, Dolenja Težka Voda, 6.10.1896 3. Cvelbar Jože, Dol. Prekopa, 8.2.1895 4. Dular Vinko, Jurka vas, 27.12.1895 5. Gebauer Wilhclm, Šmarjcta pri Beli Cerkvi, 3.4.1897 6. Jarc Bogomir, Radeče, 23.9.1897 7. Kozoglav Franc, Šcntjošt, 2.9.1895 8. Macele Ferdinand, Dunaj, 19.5.1897 9. Mlaker Franc, Žužemberk, 16.5.1895 10. Orešek Ignac, Spodnje Vodale, 1.2.1895 11. Poljanec Franc, Šmarjeta, 21.8.1896 12. Prah Jožef, Vrhovska vas, 23.11.1895 13. Rant Jožef, Godešice, 15.4.1896 14. Skušek Valentin, Jeprjek pri Škocjanu, 22.1.1894 15. Stemberger Jože, Gočc, 25.8.1891 16. Štukclj Jože, Ručetna vas, 29.9.1894 17. Zakrajšek Jože, Dvorska vas, 18.3.1896 18. Žlajpah Anton, Žužemberk, 19.12.1892 19. Rogina Mira, Novo mesto, 16.4.1896 1915/16 1. Artič Franc, Dobovec, 6.8.1895 2. Lončar Franc, Ljubljana, 23.10.1897 3. Markič Viktor, Novo mesto, 9.1.1895 4. Mervar Alojz, Cvibel pri Žužemberku, 28.3.1895 5. Mušič Jurij, Kandija pri Novem mestu, 8.8.1898 6. Oblak Rafael, Novo mesto, 30.11.1895 7. Režen Fran, Polje, 11.10.1894 8. Saje Jože, Vrhnika, 14.9.1897 9. Smolik Franc, Novo mesto, 7.10.1897 10. Bele Jože, Stična, 23.1.1894 11. Ropaš Milan, Novo mesto, 27.7.1897 12. Kit Janez, Rogaška Slatina, 3.3.1896 13. Pintar Viktor, Novo mesto, 17.10.1896 14. Turk Jože, Verdun pri Stopicali, 12.9.1895 15. Režen Franc, Polje pri Tržišču, 11.10.1S94 16. Eržen Anton. Podgorje, 4.4.1895 17. Pristav Alojz, Ljubljana, 14.8.1893 18. Ogrin Anton, Novo mesto, 21.6.1896 19. Žužek Franc, Kompolje pri Dobre-polju, 25.1.1895 20. Hvala Bogomir, Sv. Ivan pri Trstu, 8.11.1895 21. Kvas Ferdinand, Kočevska Reka, 1.4.1896 22. Jerman Franc, Naklo pri Črnomlju, 27.1.1896 1916/17 1. Bele Jože, Kandija pri Novem mestu, 18.12.1898 2. Dular Metod, Novo mesto, 12.6.1899 3. Kvas Friderik, Novo mesto, 4.3.1899 4. Matko Karel, Dolenjske Toplice, 3.10.1898 5. Medic Jože, Birčna vas, 19.2.1899 6. Mušič Karel, Kandija pri Novem mestu, 3.10.1899 7. Segula Maria Helena, Novo mesto, 26.6.1897 8. Turk Jože, Novo mesto, 23.7.1897 9. Kirar Franc, Šmarjeta, 13.10.1895 10. Korctič Franc, Orehovec pri Kostanjevici, 2.10.1897 11. Lovšin Anton, Ribnica, 20.11.1894 12. Baškovič Ivan, Žejen pri Čatežu, 21.5.1898 13. Gerden Anton. Martinja vas, 14.12.1893 14. Konečnik Vladimir, Gradac, 15.5.1898 15. Šproc Anton, Tolmin, 1.2.1899 16. Kramarič Alojz, Radovica, 31.5.1898 17. Banovec Matija, Dobljče, 29.7.1896 18. Schvveiger Dragotin, Črnomelj, 20.3.1898 19. Kordiš Jože, Brod pri Novem mestu. 11.4.1894 20. Dular Jože, Novo mesto, 26.5.1896 21. Horvat Stanislav, Ljubljana, 21.10.1894 22. Zobec Ivan, Prigorica pri Ribnici, 11.3.1897 23. Kuder Stanislav, Ljubljana, 17.7.1898 24. Žlindra Otokar, Dobe pri Kostanjevici. 14.11.1897 25. Ereigoj Ferdinand, Kostanjevica, 27.5.1897 26. Zupančič Jakob, Otovec pri Črnomlju, 1.10.1895 1917/18 1. Jarc Miran, Črnomelj, 5.7.1900 2. Ju reči č Franc, Vel. Mraševo, 31.7.1898 3. Puc Anton, Žužemberk, 8.2.1898 4. Šproc Stanislav, Tolmin, 6.5.1900 5. Teply Bogomir, Velika Loka, 10.1.1900 6. Žmavec Pavel, Krško, 25.3.1900 7. Podbevšek Anton, Grm pri Novem mestu, 13.6.1898 8. Kovačič Anton, Mali Vrh pri Mirni Peči, 1.2.1898 9. Kamin Mihael, Dolenja vas pri Veliki Loki, 20.9.1898 10. Plot Karel, Ratje pri Žužemberku, 7.12.1898 11 Sehweiger Viktor, Novo mesto, 25.9.1898 12. Pegan Frane, Gabrje pri Štanjelu, 1.10.1897 13. Kek Frane, Prudof pri Trebnjem, 20.8.1895 14. lopo ris Ivan, Črnomej, 24.3.1900 15. Jarc Alojz, Radeče pri Zidanem mostu, 17.6.1899 16. Absee Matija, Mihelja vas pri Črnomlju, 15.9.1898 17. Gabrijelčič Friderik, Avče, 19.2.1899 18. Marjetic Jože, Skocjan, 26.2.1894 19. Smrke Alojz, Dolenja Straža, 30.6.1896 20. Pehani Pavel, Trebnje, 12.4.1899 21. Knafelj Janez, Mošnje, 7.6.1896 22. Krašovec Franc, Šentvid pri Stični, 6.1.1895 23. Stukelj Leon, Kandija pri Novem mestu, 12.11.1898 24. Šerko Edvin, Maribor, 1.8.1899 25. Judnič Jože, Dol. Toplice, 13.7.1895 1918/19 1. Gebauer Friderik, Šmarjeta pri Krškem, 13.1.1901 2. Grum Bolcslav Ignac, Šmartno pri Litiji, 2.8.1901 3. Herman Franc, Gradac, 30.4.1899 4. Pehani Hubert, Trebnje, 1.11.1900 5. Sila Anton, Trst, 6.5.1900 6. Rozman Albina, Šiška, Ljubljana, 24.2.1900 7. Vasic Nada, Pulj, 20.4.1899 8. Abram Leon, Zagreb, 23.9.1897 9. Hrovat Silverij, Žužemberk, 17.7.1898 10. Jelene Franc, Velike Lašče, 24.8.1897 11. Poka de Pokafalva Dagobert, Žužemberk, 23.12.1896 12. Ramor Makso, Kandija pri Novem mestu, 2.9.1894 13. Tomšič Ignac, Vrhnika, 11.5.1896 14. Kovačič Jožef, Martinja vas pri Mokronogu, 18.1.1898 15. Medic Franc, Dol. Toplice, 6.3.1895 16. Stefanovič Ljubomir, Novo mesto, 5.6.1895 17. Žužek Alojzij, Velike Lašče, 10.6.1896 18. Drganc Anton, Metlika, 15.1.1897 19. Pureber Emil, Žabja vas pri Novem mestu, 17.3.1898 20. Ausec Adolf, Škocjan pri Mokronogu, 17.3.1898 1919/20 1. Berus Nikolaj, Kandija pri Novem mestu, 4.12.1899 2. Košir Ivan, Škofja Loka, 21.12.1901 3. Kukar Jakob, Ručetna vas pri Semiču, I.2.1900 4. Malerič Boris, Črnomelj, 8.4.1901 5. Pehani Ernest, Žužemberk, 11.1.1900 6. Picek Janko, Ribnica, 7.8.1899 7. Pleiweis Karel, Višnja Gora, 16.6.1902 8. Polenšek Marjan, Vipava, 8.11.1902 9. Premru Vladimir, Boštanj, 25.1.1902 10. Rems Maks, Nevelje pri Kamniku, II.7.1900 11. Rezelj Josip, Ivanja vas pri Mirni Peči, 23.2.1900 12. Šepic Alojzij, Žabja vas pri Novem mestu, 20.7.1900 13. Teply Ermin, Velika Loka, 29.3.1902 14. Zukovec Franc, Vavpčja vas pri Žužemberku, 3.9.1899 15. Pleiweis Lea, Radeče pri Zidanem Mostu, 19.3.1901 16. Jazbec Vladimir, Šmihel pri Žužemberku, 4.7.1898 17. Kastelic Robert, Novo mesto, 14.5.1899 18. Rauh Metod, Krupa pri Semiču, 14.8.1899 1920/21 1. Bradač Josip, Podhosta, 10.3.1900 2. Bučar Josip, Srebrniče, 3.2.1902 3. Dancu Anton, Opčine pri Trstu, 14.1.1902 4. Dietz Zorislav, Šturje pri Ajdovščini, 14.6.1901 5. Fajdiga Franc, Temenica, 4.10.1901 6. Furlan Anton, Vrhnika, 26.8.1903 7. Horvath Ivan, Žižek v Prekmurju, 26.4.1899 8. lic Ivan, Dolenji Lazi, 12.7.1901 9. Klemenčič Ivan, Gor. Lokviea, 25.10.1899 10. Kopitar Metod, Petrova vas, 14.4.1901 11. Skalieky Zdenko, Novo mesto, 11.7.1903 12. Skebe Silvester, Hinje, 14.12.1899 13. Šuštar Franc, Grmada, 11.1.1901 14. Mervar Franc, Žužemberk, 4.11.1897 1921/22 1. Bajuk Hugon, Trbiž, 9.12.1903 2. Čudovan Alojzij, Gorenja vas pri Šmarjeti, 3.6.1902 3. Hrovatin Vinko, Opčine pri Trstu, 8.1.1901 4. Jarc Janko, Črnomelj, 25.12.1903 5. Nahtigal France, Vrhovo pri Žužemberku, 18.3.1900 6. Pavček Jože, Cegelnica pri Novem mestu, 5.1.1901 7. Poropat Milovan, Pulj, 9.9.1901 8. Rozman Jožef, Gor. Podboršt pri Mirni Peči, 17.3.1902 9. Stariha Matija, Calumet, 16.9.1902 10. Strašek Josip, Brežice, 30.1.1904 11. Sušnik Ivan, Novo mesto, 15.6.1903 12. Vatovec Josip, Trst, 16.6.1901 13. Vehovec Feliks, Žužemberk, 17.5.1901 14. Zoreč Stanislav, Škofja Loka, 22.1.1902 15. Prime Mihael, Vrbica pri Ilirski Bistrici, 28.9.1901 16. Žen Jožko, Češnjica pri Bohinjski Srednji vasi, 23.3.1900 17. Martelanc Franc, Tolmin, 26.4.1900 1922/23 1. Jarc Alfonz, Ajdovec pri Žužemberku, 30.7.1904 2. Koče Jurij, Stari Irg pri Črnomlju, 15.6.1902 3. Koklič Ivan, Novo mesto, 24.2.1904 4. Mušič Marijan, Kandija pri Novem mestu, 16.11.1904 5. Prosen Ciril, Javoru i k pri Jesenicah, 14.7.1902 6. Štukelj Alojzij, Denver, 21.4.1903 7. Šauli Hieronim, Kobarid, 28.9.1903 8. Sesek Stanislav, Hrušiea pri Jesenicah, 17.11.1903 9. Strajnar Franc, Verdun pri Stopicali, 21.6.1903 10. Tomšič Franc, Trebnje, 20.3.1905 i I. Tomšič Josip, Raka pri Krškem, 21.8.1903 12. Udouč Herman, Gostling, 27.3.1904 13. Vajdetič Josip, Gorenja Podgora pri Črnomlju, 26.7.1902 14. Zakrajšek Viktor, Ponikve pri Trebnjem, 9.5.1903 15. Žlindra Leon, Dobe pri Kostanjevici, 11.5.1901 16. Kremžar Ljudmila, Ljubljana, 10.2.1904 17. Svetee Vida, Novo mesto, 4.6.1903 18. Damiš p. Henrik, Zgornji Porčič pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, 25.2.1883 19. Dernovšek Karel, Kandija pri Novem mestu, 14.11.1903 1923/24 1. Anžič Srečko, Stari trg pri Trebnjem, 20.1.1904 2. Baškovič Anton, Žejno pri Čatežu, 26.6.1904 3. Blažon Franc, Novo mesto, 5.2.1905 4. Celar Mirko, Dunaj, 30.1.1903 5. Delak Ferdo, Gorica, 29.6.1905 6. Lazar Josip, Lokve pri Dobrniču, 4.3.1903 7. Papež Karel, Ratje pri Hinjah, 7.11.1898 8. Perko Alojz (Slavko), Novo mesto, 17.8.1905 9. Rak Maks, Šempeter pri Novem mestu, 8.6.1905 10. Rozman Rudolf, Šentjanž na Dolenjskem, 17.5.1905 11. Skalieky Bogoslav, Novo mesto, 18.11.1905 12. Stefanovič Danilo, Novo mesto, 15.7.1905 13. Škrbe Stanislav, Žužemberk, 2.11.1903 14. Šproc Dragotin, Novo mesto, 14.10.190-f 15. Vončina Niko, Krško, 28.11.1905 16. Web le Demetrij, Črnomelj, 3.6.1906 17. Zvvitter Fran, Bela Cerkev na Dolenjskem, 24.10.1905 18. Ahazhizh Marija, Novo mesto, 16.12.1904 19. Kozina Marija, Mokronog, 18.3.1905 1924/25 1. Demšar Franc, Kranj, 3.12.1905 2. Hlede Štefan. Kojsko pri Gorici, 7.7.1904 3. Jarc Josip, Dolnje polje, 4.3.1906 4. Kalan Zdravko, Mot ni k, 5.2.1906 5. Kozina Marijan, Novo mesto, 4.6.1907 6. Krambcrgcr Robert, Litija, 11.6.1907 7. Kravanja Vladimir. Opčinc pri Trstu, 27.4.1904 8. Mihclič Peter, Sodevci, 27.3.1905 9. Mrak Peter, Pečine, 24.10.1906 10. Savli Karel, Gorica, 3.11.1906 11. Skulea Alojzij, Znojile pri Krki, 19.1.1906 12. Tomšič Karel, Postojna, 20.11.1906 13. Turk Janko, Gaberje pri Vipavi, 9.8.1906 14. Arh Marija, Gradac, 17.1.1907 15. Dolinšek Blažena, Novo mesto, 15.3.1906 16. Lojk Marija, Trst, 2.1.1906 17. Mušič Marta, Kandija pri Novem mestu, 19.3.1907 18. Ogoreutz Anica, Novo mesto, 14.12.1905 19. Skrabl Rozalija, Novo mesto, 16.2.1906 20. Zvvitter Lidija, Mokronog, 21.2.1907 1925/26 Razrednik: Čemažar Franc 1. Bergant Frane, Podreber pri Semiču, 19.10.1903 2. Colarič Franc, Slivje pri Sv. Križu, 29.6.1906 3. Derganc Josip. Osojni k pri Semiču, 7.5.1902 4. Fischinger Alfred, Gradec, 11.9.1906 5. Hrovatin Serafin, Opčine pri Trstu, 19.9.1906 6. Jarc Andrej, Novo mesto, 1.6.1907 7. Jenko Rudolf, Celovec, 9.6.1907 8. Jericijo Henrik, Podgora pri Gorici, 27.1.1905 9. Kos Jože, Novo mesto, 27.7.1908 10. Malcrie Josip, Črnomelj, 8.3.1906 11. Mišic Anton, Čcšča vas pri N. mestu, 11.9.1906 12. Pečenko Vladimir, Rihemberk, 22.10.1906 13. Povšič Josip, Dobrava pri Skocjanu, 6.3.1907 14. PrežeIj Vinko, Novo mesto, 30.12.1907 15. Rabič Alojz, Bršljin pri Novem mestu, 7.9.1903 16. Sosič Milan, Opčinc pri Trstu, 7.6.1908 17. Spendal Franc, Mleščevo pri Stični, 6.1.1907 18. Vogrine Franc, Novo mesto, 10.12.1907 19. Žbogar Oskar, Gorica, 10.1.1906 20. Gunde Marija, Ribnica, 24.7.1906 21. Deisinger Ema, Podgora pri Kamniku, 6.1.1901 1926/27 Razrednik: Kranjec Rudolf 1. Berkopec Oton, Vinica pri Črnomlju, 6.12.1906 2. Bunc Stanislav, Kobdilje, 30.10.1907 3. Butina Mihael, Ajbelj pri Banja Loki pri Kočevju, 13.12.1907 4. Dolenc Boris, Buzet, 18.2.1909 5. Globcvnik Jože. Novo mesto, 16.10.1908 6. Golobic Rudolf, Vavpčja vas pri Črnomlju, 16.4.1904 7. Gorkič Ivan, Opčinc pri Trstu, 13.3.1908 8. Grahek Bruno, Novosielice v Bukovini, 4.5.1907 9. Kerin Alojz, Brod pri Kostanjevici, 12.2.1906' 10. Križnic Edvard, Opčinc pri Trstu, 11.10.1908 11. Mihelčič Alojz, Vavpčja vas pri Črnomlju, 21.8.1907 12. Misjak Franc, Novo mesto, 16.12.1908 13. Modic Stanko, Grožnjan pri Poreču, 27.7.1906 14. Pahulje Franc, Rakitnica pri Ribnici, 8.10.1906 15. P faff Jožef, Blejska Dobrava pri Radovljici, 27.7.1907 16. Pretnar Stojan, Bovec, 23.1.1909 17. Saje Baldomir, Novo mesto, 26.1.1909 18. Smolič Anton, Sela pri Mirni Peči, I.3.1905 19. Stariha Ivan, Sadinja vas pri Črnomlju, 4.4.1907 20. Vintar Leopold, Gornja Straža pri Novem mestu, 29.10.1907 21. Zupan Anton, Spodnja Šiška pri Ljubljani, 24.10.1906 22. Gunde Hedviga, Ribnica pri Kočevju, 28.5.1908 1927/28 Razrednik: Zobec Ivo 1. Gruden Pavel Ivan, Gladbeck, 12.1.1906 2. Jug Stanko, Trst, 6.5.1910 3. Korošec Leon, Kamnik, 22.6.1906 4. Lavrič Julij, Kandija pri Novem mestu, 20.1.1909 5. Mejak Feliks, Novo mesto, 20.9.1909 6. Mejak Karel, Novo mesto, 7.9.1910 7. Potočnik Branko, Ljubljana, 18.9.1908 8. Saje Julij, Šmihel pri Novem mestu, 26.2.1906 9. Schvveiger Jožef, Calumet, 13.8.1904 10. Škoda Ignac, Zaplaz, 1.2.1909 11. Tomšič Janez, Postojna, 16.3.1909 12. Ursič Alojzij, Krka, 20.10.1908 13. Uršič Andrej, Kobarid, 17.10.1908 14. Vovk Alojzij, Kandija pri Novem mestu, 27.5.1907 15. Zaje Ludvik, Šentvid pri Stični, 17.8.1906 16. Zika Ivan, Kamnik, 17.9.1908 17. Žlcbnik Ernest, Volosko, 22.5.1909 18. Vales Zora, Bilje, 15.4.1907 19. Križnič Edvard, Opčinc pri Trstu, II.10.1908 1928/29 Razrednik: Koštial Ivan 1. Andrijanič Boris, Novo mesto, 8.12.1910 2. Bele Anton, Žabja vas pri N. mestu, 10.1.1907 3. Fink Ivan, Smolenja vas pri N.m., 17.1.1907 4. Germ Jožef, Praga, 10.2.1911 5. Grebenšek Edvard, Buje, 11.7.1909 6. Hrašovec Gvido, Razvanje pri Mariboru, 23.7.1911 7. Hrovat Ivan, Žužemberk, 24.5.1909 8. Jamnik Jožef, Malcnska vas pri Mirni Peči, 14.1.1909 9. P faff Alojz, Spodnja Šiška pri Ljubljani, I.4.1904 10. Pirkovič Ivo, Šentjernej, 26.6.1909 11. Prešeren Jožef, Smolenja vas pri N.m., 4.2.1909 12. Šesek Franc, Jesenice, 15.12.1910 13. Turk Alojz, Bršljin, 21.11.1909 14. Vodnik Franc, Novo mesto, 16.10.1909 15. Vojska Danilo, Novo mesto, 11.9.1911 16. Vraničar Martin, Slanina vas pri Metliki, 18.9.1908 17. Zupan Franc, Kanfanar, 2.12.1908 18. Žen Franc, Bohinjska Srednja vas, II.2.1909 19. Žnidar Anton, Javomik, 10.7.1909 20. Cibic Doroteja, Motovun, 21.11.1909 21. Dolenc Alda, Podgrad, 3.4.1911 22. Hrašovec Silvija. Novo mesto, 7.6.1910 23. Intihar Marija, Novo mesto, 25.10.1908 24. Kozina Vida, Novo mesto, 17.3.1910 25. Lozar Erna, Postojna, 3.10.1909 26. Misjak Antonija, Novo mesto, 28.6.1910 27. Saje Marija, Novo mesto, 4.12.1910 28. Soban Marija, Vrtojba, 8.1.1911 29. Vojska Zlata, Gradac, 19.2.1910 1929/30 Razrednik: Prosen Peter 1. Berkopec Jože, Klošter pri Gradcu, 22.8.1909 2. Erpič Jože, Šmihel pri Novem mestu, 12.2.1911 3. Finec Milan, Cerknica, 23.9.1909 4. Gunde Alojzij, Ribnica, 28.8.1910 5. Ipavec Viljem, Trst, 19.11.1910 6. Mehle Milan, Borovnica, 25.11.1909 7. Ogrin Bogomir, Novo mesto, 1.7.1910 8. Omahen France, Prudof pri Trebnjem, 2.11.1911 9. Saje Radoslav, Novo mesto, 18.10.1912 10. Šegedin Jože, Novo mesto, 19.3.1911 11. Škerlj Bogdan, Gotna vas pri Novem mestu, 8.1.1912 12. Škoberne Bogomil, Šoštanj, 26.2.1910 13. Vidmar Albin, Gumberg pri Novem mestu, 2.3.1907 14. Krall Gabrijela, Trst, 3.2.1909 15. Misjak Antonija, Novo mesto, 28.6.1910 16. Modic Danica, Trst, 25.7.1911 17. Strobl Avrelija, Novo mesto, 19.8.1912 1930/31 Razrednik: Kranjec Rudolf 1. Alilin Ignac, Novo mesto, 31.8.1910 2. Golob Miroslav, Čatež ob Savi, 19.8.1911 3. Klemenčič Jože, Novo mesto, 25.1.1911 4. Knafelje Anton, Šmihel pri Novem mestu, 3.6.1910 5. Krall Jože, Trst, 13.9.1910 6. Merhar Miroslav, Bistrica pri Tržiču, 19.5.1911 7. Mikec Mihael, Mali Slatnik pri Novem mestu, 11.1.1909 8. Misjak Karel, Novo mesto, 1.4.1912 9. Polenšek Ivo, Trebnje, 30.7.1913 10. Pucelj Emil, Ljubljana, 27.8.1912 11. Stroji n Franc, Mihovica pri Šentjerneju, 25.2.1911 12. Trenz Ferdinand, Trška Gora pri Krškem, 7.1.1913 13. Valentinčič Anton, Novo mesto, 6.8.1909 14. Verbič Miroslav, Mokronog, 17.12.1912 15. Ipavec Kornelija, Trst, 9.8.1912 16. Kerin Jožefa, Sv. Križ pri Kostanjevici, 13.1.1912 17. Čebule Josipina, Gorica, 19.3.1910 18. Strašek Vera, Novo mesto, 15.1.1912 1931/32 Razrednik: .Ažman Ciril 1. Bartolj Ludvik, Mirna Peč, 7.8.1913 2. Čepirlo Valter, Trst, 26.9.1912 3. Fajfar Vladimir, Črnomelj, 9.7.1911 4. Fargolja Ermin, Trst, 15.4.1911 5. Hočevar France, Ljubljana, 16.3.1913 6. Kobe Josip, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, 7.3.1912 7. Konvalinka Konstantin, Dolenjske Toplice, 4.5.1912 8. Košir Božidar, Novo mesto, 9.11.1913 9. Luznar Rado, Kostanjevica, 24.5.1912 10. Mihelič Marko, Sodevci v Beli krajini, 7.4.1912 11. Pervanje Anton, Gorenja vas pri Kanalu, 14.2.1912 12. Pfaff Viktor, Blejska Dobrava, 25.2.1910 13. Picek Jurij, Novo mesto, 15.5.1912 14. Pucelj Emil, Ljubljana, 27.8.1912 15. Skrabl Danilo, Novo mesto, 21.4.1911 16. Tinta Oskar, Trst, 24.1.1913 17. Uršič Andrej, Krška vas pri Krki, 2.2.1912 18. Vidmar Anton, Gumberg, 11.6.1913 19. Žagar Josip, Opčine pri Trstu, 25.6.1913 20. Dernovšek Hermina, Dunaj, 22.5.1914 21. Germ Ruža, Novo mesto, 26.4.1913 22. Kuder Avgusta, Novo mesto, 19.2.1913 23. Muser Ema, Novo mesto, 8.9.1914 24. Penea Viktorija, Novo mesto, 20.2.1913 25. Sehilich Hildegarda, Vinja Gorica, 13.6.1913 1932/33 I., Berkopec Anton, Vinica, 17.1.1914 2. Dodič Ana, Novo mesto, 27.6.1912 3. Drašler Slava, Kandija pri Novem mestu, 1.5.1914 4. Falkner Stanislav, Novo mesto, 2.11.1911 5. Falkner Vladimir, Novo mesto, 28.5.1913 6. Globevnik Marija, Novo mesto, 17.5.1913 7. Jereb Rudolf, Novo mesto, 12.4.1913 8. Kavčič Rajko, Vodice pri Kamniku, 3.9.1915 9. Koštial Elza, Gorica, 28.10.1912 10. Kulovec Stanislav, Vavta vas, 16.6.1912 II. Logar Edita, Dunaj, 20.4.1915 12. Misjak Marija, Novo mesto, 28.2.1914 13. Mohar Ivan, Potovrh pri Novem mestu, 15.8.1912 14. Muser Marija, Novo mesto, 29.7.1913 15. Novak Henrik, Mačji Hrib pri Žužemberku, 6.4.1912 16. Pav lie Elza, Gradec, 27.2.1914 17. Peče Jožef, Smolenja vas pri Novem mestu, 17.12.1912 18. Perko Božidara, Novo mesto, 26.11.1912 19. Podberšček Mihael, Deskle pri Gorici, 2.12.1914 20. Podbevšek Metod, Novo mesto, 4.5.1910 21. Polajnar Vincenc, Smihel pri Žužemberku, 12.1.1914 22. Premru Karel, Celovec, 25.2.1912 23. Pucelj Stanislav, Velike Lašče, 30.11.1910 24. Rozman Ivan, Biška vas pri Mirni Peči, 1.1.1915 25. Švajger Viktor, Črnomelj, 29.9.1913 26. SkrabI Danilo, Novo mesto, 21.4.1911 27. Smerdel Marija, Senožeče, 13.9.1914 28. Strašek Jožica, Novo mesto, 12.1.1914 29. Šetina Alojzij, Gotna vas, 12.8.1911 30. Trenz Janez, Trška Gora pri Krškem, 12.9.1914 31. Vodnik Irena, Novo mesto, 2.4.1913 32. Vrankovič Ivan, Ljubljana, 2.6.1912 33. Zorko Vinko, Družinska vas, 27.1.1913 34. Žbogar Bruna, Pevme pri Gorici, 18.9.1914 1933/34 1. Beguš Viljem, Trst, 22.2.1914 2. Beličie Vinko, Črnomelj, 19.8.1913 3. Dernovšek Martina, Dunaj, 30.11.1916 4. Dodič Ana, Novo mesto, 27.6.1912 5. Dodič Milan, Novo mesto, 30.11.1913 6. Erker Rihard, Stari Log pri Kočevju, 6.4.1912 7. Falkner Stanislav, Novo mesto, 2.11.1911 8. Jereb Rudolf, Novo mesto, 12.4.1913 9. Jug Albin, Novo mesto, 12.6.1915 10. Kambič Ana, Vinica pri Črnomlju, 10.2.1914 11. Kapš Stanislav, Potok pri Rožnem Dolu, 27.7.1913 12. Kastelic Anton, Muhaber pri Novem mestu, 4.1.1914 13. Kastelic Cirila, Novo mesto, 17.5.1914 14. Kastelic Marijana, Novo mesto, 6.1.1915 15. Merhar Bogomila, Novo mesto, 20.5.1913 16. Mervie Bojan, Povirje pri Sežani, 20.4.1916 17. Not Antonija, Novo mesto, 4.12.1913 18. Petaneič Franc, Šoštanj, 1.8.1915 19. Peterlin Josip, Vinji Vrh, 2.11.1911 20. Pintar Marija, Novo mesto, 26.3.1914 21. Plut Ivan, Pittsburg, 10.11.1912 22. Skalicky Ljudmila, Novo mesto, 7.4.1915 23. Torkar Radoslav, Dobe pri Kostanjevici, 1.6.1914 24. Trenz Alfred, Trška Gora pri Krškem, 26.7.1916 25. Vandot Bojan, Žužemberk, 28.9.1915 26. Vodnik Bogomir, Novo mesto, 8.2.1915 27. Vodnik Irena, Novo mesto, 2.4.1913 1934/35 1. Ahlfeld Ingeborg, Ljubljana, 18.1.1917 2. Bizjak Danica, Ljubljana, 5.9.1912 3. Borštnar Jože, Gabrovka pri Litiji, 8.11.1915 4. Brulc Franc, Hrušica pri Novem mestu, 11.8.1914 5. Erpič Franc, Smihel pri Novem mestu. 5.3.1914 6. Grgič Hermina, Ljubljana, 29.10.1916 7. Horvat Josip, Sebeborec, 8.1.1913 8. Jug Albin, Novo mesto, 12.6.1915 9. Kapš Stanislav, Potok pri Rožnem Dolu, 27.8.1913 11). Kastelic Anton, Muhaber pri Novem mestu, 4.1.1914 11. Kopač Ivan. Novo mesto, 15.12.1916 12. Lamut Branimir. Čatež ob Savi, 1.10.1916 13. Lamut Vladimir, Čatež ob Savi, 19.8.1915 14. Merhar Bogomila, Ljubljana, 20.5.1913 15. Mcrvič Branko, Povirje pri Sežani, 30.7.1917 16. Mežnaršič Silvester, Metlika, 5.12.1913 17. Misjak Štefanija, Novo mesto, 13.9.1916 18. Morel j Marjan, Zali Log pri Kranju, 16.4.1916 19. Not Stanislav, Ljubljana, 17.4.1915 20. Otavnik Leon, Rihenberk. 26.7.1913 21. Pire Stanislav, Žimarice pri Ribnici, 26.10.1916 22. Pirkovie Franc, Šentjernej, 25.3.1914 23. Plut Ivan, Pittsburg, 10.11.1912 24. Skrabl Silva, Novo mesto, 11.1.1914 25. Torkar Radoslav, Dobe pri Kostanjevici, 1.6.1914 26. Vasic Ivan, Novo mesto, 12.10.1916 27. Švent Marija Darinka, Ljubljana, 17.5.1913 1935/36 1. Erker Jožef, Stari Log na Kočevskem, 29.9.1915 2. Gunde Amalija, Novo mesto. 21.4.1917 3. Ipavcc Jerica, Trst, 8.12.1917 4. Ivanetič Mirjan, Novo mesto, 12.5.1918 5. Jakše Miroslav, Novo mesto, 25.6.1917 6. Kolčne Friderik, Mirna, 26.10.1916 7. Koželj Cvetka, Šempeter pri Novem mestu, 18.4.1918 8. Kranjc Teodor, Ljubljana, 20.3.1915 9. Malenšek Martin, Črmošnjiec pri Novem mestu, 28.9.1914 10. Mundschutz Ana, Novo mesto, 17.1.1918 11. Povše Leopold, Žužemberk, 15.8.1915 12. Skebe Venceslava, Preloka pri Črnomlju, 19.1.1917 13. Stepišnik Jože, Novo mesto, 27.7.1914 14. Strajnar Janez, Dolenje Gradišče pri Novem mestu, 24.7.1916 15. Tomšič Karolina, Novo mesto, 21.9.1916 16. Zorko Ljudmila, Družinska vas pri Novem mestu, 12.9.1916 1936/37 1. Hebar Jože, Mozirje, 11.9.1917 2. Hočevar Sonja, Ljubljana, 23.11.1917 3. Kalan Karel, Nadanje selo na Primorskem, 25.1.1916 4. Kambič Janez, Klošter pri Gradcu, 29.2.1916 5. Klemenčič Rudolf, Uršna sela, 27.10.1919 6. Komelj Bogomil, Novo mesto, 25.5.1915 7. Košir Ljudmila, Novo mesto, 3.4.1917 8. Malinger Bogdan, Brežice, 16.5.1919 9. Mejak Stanislav, Novo mesto, 10.9.1918 10. Mišjak Ivan, Novo mesto, 26.8.1918 11. PaderšiČ Vinko, Trst, 18.4.1916 12. Prešeren Miha, Smolenja vas pri Novem mestu, 12.7.1916 13. Sedlar Jožefa, Novo mesto, 10.7.1917 14. Savel j Marta, Ribnica, 23.9.1917 15. Sega Vinccnc, Grahovo pri Cerknici, 29.5.1917 16. Škoda Melhior, Zaplaz, 5.1.1916 17. Van do t Branko, Žužemberk, 14.11.1918 18. Vukšinič Dragan, Črnomelj, 30.12.1918 19. Vukšinič Marija, Črnomelj, 25.3.1917 20. Zdravič Emil, Umag, 29.4.1918 1937/38 1. Bizjak Miroslav. Pribišje pri Rožnem Dolu, 3.1.1920 2. Černuš Vera, Kočevje, 17.4.1919 3. Grom Dušan, Novo mesto, 28.2.1920 4. Jaree Samo, Laško, 26.12.1919 5. Jazbec Karlina, Šentlovrenc na Dolenjskem, 5.1.1920 6. Jurak Jožef, Dolnja Lendava, 26.12.1920 7. Kalan Stanko, Velike Brusnice pri Novem mestu, 25.8.1917 8. Kalčič Svetozar, Novo mesto, 23.9.1919 9. Kot ar Ivan, Moravče pri Litiji, 27.1.1916 10. Kralj Franc, Dobruška vas, 12.9.1917 11. Osoinik Bogdan, Borovnica, 13.5.1920 12. Plaper Marjan, Novo mesto, 25.8.1918 13. Premru Henrik, Gradae, 26.11.1916 14. Rozman Štefanija, Novo mesto, 16.7.1918 15. Skebe Ana, Preloka pri Črnomlju, 7.8.1919 16. Šefman Lovro, Grm pri Šentlovreneu, 15.4.1918 17. Tinta Ivanka, Novo mesto, 13.11.1919 18. Zakrajšek Jožef, Podsmreka pri Velikih Laščah, 1.1.1918 19. Zupane Franc, Krška vas, 17.3.1917 1938/39 1. Ape Rozalija, Kandija pri Novem mestu, 18.12.1919 2. Bernard Marija, Novo mesto, 18.12.1919 3. Guštin Jožef, Gornje Mokro Polje, 17.4.1919 4. Ipavec Andrejana, Novo mesto, 29.11.1920 5. Kacjan Anton, Bosanski Novi, 9.2.1921 6. Kapš Alojzij, Kot pri Semiču, 1.10.1919 7. Kobe Janez, Novo mesto, 5.5.1921 8. Malenšek Janez, Črmošnjice pri Novem mestu, 26.2.1920 9. Midofer Ljudmila, Taškcnt, 11.1.1920 10. Novak Zdravko, Metlika, 10.4.1920 11. Osterc Adolf, Sv. Jakob pri Celju, 1.11.1918 12. Ozimič Darinka, Vič pri Dravogradu, 9.2.1921 13. Papež Ana, Novo mesto, 27.9.1920 14. Pavčič Vera, Novo mesto, 18.10.1920 15. Pavlic Nikolaj, Novo mesto, 31.1.1921 16. Pcnea Ivan, Novo mesto, 9.1.1921 17. Planine Franc, Loka pri Črnomlju, 14.9.1920 18. Poljanšek Veljka, Ljubljana, 3.6.1920 19. Recelj Ciril, Šentjernej, 30.12.1919 20. Skebe Ciril, Preloka pri Črnomlju, 4.7.1918 21. Turk Martin, Velike Škrjanče pri Novem mestu, 12.9.1918 22. Ulčakar Cirila, Semič, 1.7.1920 23. Vidmar Jože, Šentjošt pri N.m., 14.9.1919 24. Virščck Andrej, Kandija pri Novem mestu, 26.10.1918 25. Zagorc Saša, Šentjernej, 26.3.1919 26. Zorko Ivan, Družinska vas, 3.4.1921 27. Zorko Roman, Družinska vas, 15.11.1918 28. Molitor Rudolf, Ptuj, 20.6.1920 1939/40 1. Ahačič Ivana, Črnomelj, 22.10.1921 2. Bukovec Viljemi na, Trebnje, 27.2.1920 3. Gartner Slavica, Češnjica pri Škot j i Loki, 25.4.1922 4. Gosak Elizabeta, Zavrli pri Celju, 12.11.1920 5. Gregorec Ana, Novo mesto, 27.7.1921 6. Gun de Milan, Novo mesto, 15.2.1922 7. Hebar Vera, Mozirje, 13.12.1921 8. Hočevar Albert, Črmošnjice pri N.m., 28.3.1920 9. Ivanetič Jurij, Novo mesto, 10.4.1921 10. Jevnikar Anton, Vrhovo pri N.m., 15.11.1918 11. Jug Ljudmila, Novo mesto, 2.7.1920 12. Kavčič Pavla, Irca vas pri N.m., 15.1.1922 13. Kiissl Smiljan, Črnomelj, 16.3.1920 14. Klemenčič Sonja, Novo mesto, 19.7.1920 15. Kočevar Frančiška, Trebnji Vrh pri Črnomlju, 23.9.1918 16. Lenček Radislav, Mirna, 3.10.1921 17. Mali Ana, Gorica, 6.1.1922 18. Marinčck Ivan, Nova vas pri Ptuju, 25.10.1922 19. Misjak Alojzij, Novo mesto, 17.12.1921 20. Ostreč Adolf, Sv. Jakob pri Celju, 1.11.1918 21. Planinec Frane, Loka pri Črnomlju, 14.9.1920 22. Poderžaj Franc, Ruperč Vrh pri N.m., 9.1.1921 23. Polajnar Ciril, Žužemberk, 9.6.1921 24. Povli Dušan, Novo mesto, 27.3.1921 25. Rechberger Viiibald, Maribor, 22.9.1917 26. Režek Borut, Novo mesto, 16.6.1922 27. Saje Franc, Podgora pri Prečni, 28.6.1921 28. Skebe Ciril, Preloka pri Črnomlju, 4.7.1918 29. Šile Dragotin, Vukovar, 2.1.1922 30. Šilih Nikolaj, Trebnje, 8.12.1919 31. Soulavy Ljudmila, Branjinji Vrh pri Batini, 16.1.1922 32. Štukelj Lovrencij, Gradae pri Črnomlju, 27.8.1920 33. Stukelj Anton, Ručetna vas pri Črnomlju, 22.9.1920 34. Vrtovšek Hugon, Kranj, 26.4.1918 35. Zagorc Saša, Šentjernej, 26.3.1919 36. Zgaga Maksimiljan, Mala Bučna vas pri N.m., 23.7.1921' 37. Zurc Jožef, Semič, 16.3.1921 1940/41 1. Avsee Vladimir, Gotna vas pri N.m., 15.7.1921 2. Barbič Mihael, Kandija pri N.m., 6.10.1922 3. Černuš Rajko, Laško, 21.12.1922 4. Dular Branimir, Vavta vas, 23.6.1921 5. Eržen Ncvenka, Kranj, 15.4.1919 6. Ivanetič Marko, Kandija pri N.m.. 31.10.1922 7. J ur ko Stane, Celje, 23.5.1923 8. Klemenčič Stane, Sela pri Luži, 27.2.1921 9. Kovač Ladislav, Volčje Njive, 17.1.1923 10. Lamut Anica, Čatež ob Savi, 1.5.1922 11. Maver Željko, Brežice, 29.4.1921 12. Metlika Cvetka. Novo mesto, 30.1.1921 13. Palčič Danijela, Novo mesto, 27.8.1922 14. Pire Alojzij, Kandija pri N.m.. 19.5.1921 ' 15. Povše Jožef, Dolenji Podboršt pri Novem mestu, 16.9.1920 16. Preželj Jože, Novo mesto, 20.8.1921 17. Saje Franc, Podgora pri Prečni, 28.6.1921 18. Saje Marija, Novo mesto, 18.11.1921 19. Slapničar Anton, Dolenji Podboršt, 13.6.1921 20. Smola Janez, Rakek, 30.8.1922 21. Stritar Jože, Sv. Križ pri Kostanjevici, 30.9.1923 22. Turk Vlasta, Ljubljana, 6.6.1922 23. Vasič Marjeta, Novo mesto, 12.8.1922 24. Verstovšek Boris, Ljubljana, 22.11.1922 25. Virt Antonija, Stranska vas, 13.7.1922 26. Vodopivec Darinka, Krško, 6.1.1922 27. Vrančič Miran, Metlika, 21.11.1922 28. Žeslin Vlasta, Šmarje pri Jelšah, 22.5.1922 29. Zibert Franc, Žabja vas pri N.m., 8.11.1921 30. Žigon Ivanka, Metlika, 25.5.1922 31. Kobe Tatjana, Trebnje, 11.9.1923 1941/42 Razrednik: Merhar Boris 1. Bernard Vida, Novo mesto, 28.5.1922 2. Bock Ernest, Dunaj, 18.9.1922 3. Borštnik Stojan, Novo mesto, 13.6.1922 4. Dolenc Gvido, Novo mesto, 15.5.1923 5. Erpič Terezija, Šmihel pri Novem mestu, 13.10.1922 6. Fik Milan, Ljubljana, 31.7.1922 7. Germovšek Cvetoslav, Murska Sobota. 13.10.1923 8. Goljub Alojzij, Trebnje, 1.6.1920 9. Hrovat Franc, Cerklje ob Krki, 20.10.1923 10. Jamnik Ludvik, Malenska vas pri Mirni Peči, 1.9.1921 11. Jenko Božidara, Bereča vas pri Metliki, 31.3.1924 12. Jurečič Anton, Veliko Mraševo, 21.9.1922 13. Klemene Zvonimir, Babno Polje, 6.11.1923 14. Lcnčck Ljubava, Črnomelj, 17.10.1923 15. Medveščck Ludvik, Žabja vas pri N.m., 13.4.1924 16. Oblak Bogomir, Novo mesto, 1.10.1922 17. Pakiž Odon, Ljubljana, 3.9.1923 18. Petrič Žarko, Novo mesto, 25.2.1923 19. Prijatelj Stanislav, Šentrupert pri Krškem, 3.3.1924 20. Rak Ivana, Gorenja vas pri Šmarjeti, 15.5.1923 21. Režek Gorazd, Novo mesto, 27.2.1924 22. Saje Ljudmila, Mirna Peč, 25.3.1922 23. Sbil Henrik, Vrbovsko, 10.6.1921 24. Sinkovič Jože, Rajhenburg, 7.9.1920 25. Smola Janez, Rakek, 30.8.1922 26. Suhadolnik Dušan, Celje, 8.5.1924 27. Sonc Alojz, Mirna Peč, 13.6.1920 28. Štukelj Leopold, Kot pri Semiču, 16.10.1922 29. S u t cj Jože, Ogulin pri Vinici, 21.11.1920 30. Travnik Ciril, Trebnje, 29.3.1924 31. Žnidar Ana, Mirna, 26.3.1923 32. Žukovec Marija, Novo mesto, 11.10.1923 33. Tomše Tugomir, Krška vas, 11.3.1923 34. Fux Gustav, Metlika, 17.1.1924 1942/43 Razrednik: Kek Franc 1. Ausec Albin, Ljubljana, 15.1.1924 2. Bernard Vida, Novo mesto, 28.5.1922 3. Boltar Jože, Birčna vas, 6.11922 4. Cerar Franc, Dobliče pri Črnomlju, 22.1.1922 5. Dolenšek Stanko, Dolenje Laknice pri N.m., 14.11.1923 6. Golobic Janez, Kal pri Črnomlju, 1.1.1920 7. Grabrijan Slavko, Metlika, 8.12.1923 8. Grilc Alojzij, Novo mesto, 1.2.1923 9. Jenko Božidara, Bereča vas pri Črnomlju, 31.3.1924 10. Jerele Viktor, Boštanj, 1.3.1924 11. Komelj Ivan, Novo mesto, 7.1.1923 12. Kovačič Stanislav, Črmošnjice, 13.11.1921 13. Kramberger Janez, Martinja vas pri N.m., 22.1.1922 14. Lapajne Zlatko, Novo mesto, 5.8.1923 15. Mikec Štefan, Mali Slatnik pri N.m., 28.10.1921 16. Mlakar Franc, Gornje Dole pri N.m., 25.2.1923 17. Močivnik Franc, Ljubljana, 17.3.1925 18. Oblak Bogomir, Novo mesto, 1.10.1922 19. Petrič Žarko, Novo mesto, 25.2.1923 20. Povše Alojzij, Goriška vas, 25.3.1923 21. Povše Florijan, Novo mesto, 21.2.1924 22. Rajer Simon, Hrib pri Trebnjem, 24.10.1923 23. Režek Gorazd, Novo mesto, 27.2.1924 24. Schwarz Dušan, Metlika, 4.10.1921 25. Smola Janez, Rakek, 30.8.1922 26. Smalc Anton, Gorenji Podboršt pri Žužemberku, 21.2.1923 27. Šonc Alojzij, Mirna Peč, 13.6.1920 28. Zgaga Božidar, Novo mesto, 14.12.1922 29. Željko Frančiška, Ccgelnica pri N.m., 4.10.1922 30. Žnidar Ana, Mirna, 26.3.1923 31. Krempl Anton, Nebova, 16.12.1922 32. Krajnik Pavel, Godešič pri Skofji Loki, 29.9.1922 1943/44 Razrednik: Turk Alojzij 1. Bernard Bronislava, Novo mesto, 4.9.1924 2. Brodar Franc, Ljubljana, 23.2.1925 3. Duh Dominik, Brezje pri Novem mestu, 10.6.1922 4. Duh Florijan, Brezje pri Novem mestu, 10.4.1925 5. Hrovat Marij, Cerklje ob Krki, 29.3.1925 6. Jordan Ignac, Šmalčja vas pri Šentjerneju, 15.9.1924 7. Jug Friderik, Čakovac, 30.6.1926 8. Meršol Ferdinand, Maribor, 29.1.1925 9. Vidmar Rudolf, Šentjošt pri N.m., 14.6.1924 1944/45 Razrednik: Kranjec Rudolf 1. Ahačič Albina, Črnomelj, 15.1.1925 2. Fabiančič Anatol, Ljubljana, 4.3.1927 3. Frančič Alojzija, Dolnja Stara vas pri Krškem, 1.5.1926 4. Grilc Ivan, Novo mesto, 20.2.1926 5. Had I Vera, Vukovar, 11.6.1925 6. Hudoklin Ignac Slavko, Šentjernej, 23.7.1925 7. Kovačič Stanislav, Metlika. 19.9.1924 8. Krašovec Zdenko, Tihaboj, 9.10.1925 9. Moretti Franc, Jesenice, 8.5.1925 10. Novina Franc, Kandija, 14.9.1925 11. Skobe-Radovič Leopoldina, Novo mesto, 28.8.1926 12. Šetina Helena, Novo mesto, 23.1.1926 13. Šivic Nikolaj, Martinja vas pri N.m., 6.12.1922 14. Pirnovar Boleslav, Ruperč Vrh pri N.m., 23.6.1924 1945 Tečajni razred 1. Ančik Dimitrij, Novo mesto, 23.9.1923 2. Bernard Bronislava, Novo mesto, 4.9.1924 3. Dolenc Gvido, Novo mesto, 15.5.1923 4. Duh Dominik, Brezje pri Jesenicah, 10.6.1922 5. Gostiša Miha, Ljubljana, 10.9.1924 6. Hočevar Jelena, Novo mesto, 15.4.1922 7. Hočevar Zdenka, Novo mesto, 25.1.1924 8. Ivkovič Vidosava, Bojanci pri Črnomlju, 20.5.1923 9. Kavčič Milena. Ljubljana, 2.6.1924 10. Kerin Danimir, Sevnica, 12.7.1922 11. Kermat Jožef, Limbuš pri Mariboru, 27.1.1924 12. Komelj Ivan, Novo mesto, 7.1.1923 13. Kozina Marija, Novo mesto, 4.4.1924 14. K revi Herman, Krško, 27.3.1925 15. Lavrič Sonja, Gorenji Logatec, 12.5.1924 16. Lipužič Marija, Brežice, 28.9.1924 17. Moretti Franc, Jesenice, 8.5.1925 18. Pavlin Danica, Zmajevec, 8.3.1926 19. Smerdelj Vida, Metlika, 23.12.1922 20. Špolar Ivan, Ljubljana, 4.7.1922 21. Trošt Neda, Gorica, 8.4.1924 22. Žeslin Ljudmila, Šmarje pri Jelšah, 26.3.1924 1945/46 Razrednik: Sorman Gabriela 1. Gande Vida, Črmošnjice pri N.m.t 16.11.1925 2. Gruden Milena. Celje, 11.9.1926 3. Hadl Drago, Novo mesto, 3.1.1928 4. Merčjak Helena, Konjice, 5.1.1928 5. Havliček Stojan, Ljubljana, 10.7.1925 6. Jelnikar Darja, Litija. 18,2.1928 7. Kovarik Bonom i r. Novo mesto, 2.2.1925 8. Lavrič Pavla-Luša, Kandija pri Novem mestu, 16.1.1927 9. Mohar Franc, Ljubljana, 5.4.1926 10. Nahtigal Ema, Irca vas pri N.m., 10.4.1926 11. Novak Aleksandra, Ljubljana, 24.5.1928 12. Perovšek Jožeta, Ljubljana, 22.2.1927 13. Pleško Viljem, Ljubljana, 27.5.1928 14. Razingar Aleksander, Ljubljana, 19.8.1927 15. Rogelj Sonja, Ljubljana, 6.7.1927 16. Rutar Stanislav, Ljubljana, 30.3.1926 17. Stanič Aleksander, Laško, 15.8.1928 18. Šetinc Ivan, Trbovlje, 10.6.1927 19. Štupar Pavlina, Metlika, 31.1.1928 20. Trojar Janez, Ljubljana, 20.2.1927 21. Ule Franc, Trbovlje, 1.9.1926 22. Vo v k Sergij, Trst, 21.7.1927 23. Kastelic Ivana, Črnomelj, 22.12.1927 24. Belingar Bojan, Ljubljana, 31.7.1927 25. Božičnik Zvonimir, Veliki Kamen pri Krškem, 2.3.1926 26. Čebulj Bojan, Jesenice, 6.1.1928 1946 Tečajni razred 1. Frančič Alojzija, Dolenja Stara vas pri Novem mestu, 1.5.1926 2. Jarec Miran, Stara vas pri Krškem, 17.1.1926 3. Košir Marija, Novo mesto, 21.7.1926 4. Krakar Lojze, Semič, 21.2.1926 5. Legan Jože, Žužemberk, 16.6.1924 6. Martelane Dušan, Studen pri Postojni, 27.3.1925 7. 1'irnar Jože, Novo mesto, 7.3.1926 8. Varšek Franc, Raka pri Krškem, 20.12.1925 1946 Sedmi razred Razrednik: Bačer Karel 1. Balžalorskij Vladimir, Kočevje, 27.9.1929 2. Barborič Boštjan, Ljubljana, 22.9.1927 3. Baškovič Milan, Dobrnie, 31.8.1929 4. Bernard Mercedes, Novo mesto, 15.10.1929 5. Bi žal Milan, Kočevje, 9.12.1925 6. Bi žal Saša, Kočevje, 4.3.1929 7. Devjak Oton, Gradac pri Črnomlju, 20.1.1929 8. Drašler Frančiška, Niževec pri Borovnici, 8.7.1928 9. Gorene Alojzij, Gorenja vas, 19.5.1929 10. Grobelšek Janko, Brežice, 17.6.1929 11. 11 age r Lelija, Maribor. 27.5.1929 12. Hanzelj Mladena, Metlika, 7.10.1929 13. Huber Mitja, Ljubljana, 30.5.1928 14. Ivanetič Tatjana, Novo mesto, 11.8.1929 15. Judnič Anica, Ručetna vas pri Črnomlju, 27.2.1929 16. Jurejevčič Anton, Skril je pri Črnomlju, 13.4.1929 17. Kastelic Darinka, Črnomelj, 7.5.1930 18. Keržan Emil, Novo mesto, 6.4.1930 19. Kočevar Antonija, Rožanec pri Črnomlju, 1.1.1929 20. Kravcar Ladislav, Mrzla Luža pri Trebnjem, 3.5.1927 21. Kukar Ljudmila, Ručetna vas pri Črnomlju, 1.10.1927 22. Pavlin Stanislav, Kostanjevica ob Krki. 16.8.1929 23. Prijatelj Sonja, Novo mesto, 21.2.1929 24. Reeelj Janko, Šentjernej, 23.4.1929 25. Rotar Janez, Kočevska Reka, 10.8.1928 26. Saje Alojzij, Novo mesto, 16.11.1927 27. Slak Stanislava, Gorenja vas pri Trebnjem. 6.5.1926 28. Stopar Ivan, Ljubljana, 29.4.1929 29. Tratnik Janez, Kozje, 28.6.1929 30. Turk Miloš, Ljubljana, 12.1.1930 31. Vrabič Zora, Verdreng pri Kočevju, 13.12.1930 32. Zupane Milan, Dolenjske Toplice, 23.7.1928 1947/48 Osmi razred Razrednik: Bačer Karel 1. Balžalorskij Vladimir, Kočevje, 27.9.1929 2. Barborič Boštjan, Ljubljana, 22.9.1927 3. Baškovič Milan, Dobrnič, 31.8.1929 4. Bernard Mercedes, Novo mesto, 15.10.1929 5. Bižal Milan, Kočevje, 9.12.1925 6. Bižal Saša, Kočevje, 4.3.1929 7. Devjak Oton, Gradae pri Črnomlju, 20.1.1929 8. Drašler Frančiška, Niževee pri Borovnici, 8.7.1928 9. Gorenc Alojz, Gorenja vas. 19.5.1929 10. Hanzelj Mladena, Metlika, 7.10.1929 11. Huber Mitja, Ljubljana, 30.5.1928 12. Hudoklin Ignac, Šentjernej, 23.7.1925 13. Ivanctič Tatjana, Novo mesto, 11.8.1929 14. Judnič Anica, Ručetna vas pri Črnomlju, 27.2.1929 15. Jurejevčič Anton, Škrilje pri Črnomlju, 13.4.1929 16. Kastclic Darinka, Črnomelj, 7.5.1930 17. Keržan Emil, Novo mesto, 6.4.1930 18. Knaflič Helena, Novo mesto, 3.6.1928 19. Kuhar Ljudmila, Ručetna vas pri Črnomlju, 1.10.1927 20. Pavlin Stanislav, Kostanjevica oh Krki, 16.8.1929 21. Prijatelj Sonja, Novo mesto, 21.2.1929 22. Recelj Janko, Šentjernej. 23.4.1929 23. Rotar Ivan, Kočevska Reka, 10.8.1928 24. Saje Alojzij, Novo mesto, 16.11.1927 25. Stopar Ivan, Ljubljana, 29.4.1929 26. Tratnik Janez, Kozje, 28.6.1929 27. Turk Miloš, Ljubljana, 12.1.1930 28. Vrabič Zora, Verdreng pri Kočevju, 13.12.1930 1948/49 Razrednik: Fabian Viktor 1. Barborič Tatjana, Ljubljana, 28.8.1928 2. Bevec Florijan, Bela Cerkev, 11.4.1930 3. Briški Matija, Ruševo pri Slavonski Požegi, 9.11.1929 4. Hajder Terezija, Ljubljana, 13.5.1930 5. Jurčec Milena, Ljubjana, 20.7.1929 6. Kaplan Ivan, Bela Cerkev, 21.3.1929 7. Kuntarič Breda, Varaždin, 29.7.1930 8. Lapajne Danilo, Celje, 30.5.1931 9. Lutman Milan, Novo mesto, 19.9.1928 10. Marinček Sonja, Ptuj, 21.8.1931 11. Mušič Boris, Novo mesto, 25.3.1930 12. Obrez Ivan, Novo mesto, 29.11.1930 13. Palčič Bernarda, Novo mesto, 8.5.1930 14. Pavec Vladimir, Šmihel pri Novem mestu, 26.5.1930 15. Petrič Zdenko, Novo mesto, 6.7.1929 16. Repar Marjan, Loška vas, 25.2.1931 17. Štrunihelj Franc, Uršna sela, 7.6.1930 1