imv
KURIR
NOVO MESTO 14. maja 1979 leto Vlil. * št.5
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Bohinjsko srečanje ob 40. letnici ustanovitvene seje centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije je bilo hkrati najlepša osrednja jugoslovanska prvomajska proslava, katere se je udeležil tudi tovariš Tito, ki ga na sliki vidimo sredi razigranih članov gorenjskih kulturnih skupin. Sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je v slavnostnem govoru med drugim dejal, da se je v štirih desetletjih oblikovala revolucionarna partija marksističnega tipa, organizirana na načelih demokratičnega centralizma, ki je postajala hkrati tudi čedalje bolj sodobna in samostojna. Zdaj so pred ZKJ, pred 1,750.000 jugoslovanskimi komunisti velike in odgo-
vorne naloge. Jasno jih je določil enajsti kongres ZKJ. Dosledno jih moramo uresničiti, še pogumneje moramo spodbujati veliko ustvarjalno moč milijonov delovnih ljudi — svobodnih in zavednih samoupravljalcev.
Šestdesetletnici KPJ oz. ZKJ smo v današnji številki KURIRJA posvetili tudi daljši sestavek. Uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjih 40 letih z izredno ustvarjalno močjo, so enkratnega in zgodovinskega pomena. Družbena vsebina, zgodovinski smisel in smeri preobrazbe naše družbe so trajen vrelec, ki nas navdihuje pri nadaljnjem osvobajanju dela in
Človeka.	(foto: Jooo Žnidaršič)
V

S planom določamo smeri našega razvoja
Sprejeli smo program dela za pripravo in sprejetje srednjeročnega plana za obdobje 1981 — 1985
Priprava srednjeročnega piana, opredeljena z zakonom o sistemu družbenega planiranja, poteka po planskih dokumen-
tih, ki srr.o jih že sprejeli ali pa jih še bomo. Oglejmo si njihov vrstni red, ki nas seznanja hkrati s temelji gospodarjenja.
Planski dokumenti so:
1.	Sklep o pripravi in sprejetju srednjeročnega plana za obdobje od leta 1981 - 1985. 1.1. Sklep pripravi poslovodni organ ob sodelovanju strokovne službe DO.
1.	2. Predmet sklepa je določitev organa, ki je odgovo-
(Nadaljevanja na 2. str.)
Naš „DA"
—	za samoprispevek
—	za nove Šole,
—	za naše otroke,
—	za njihov lepši
—	jutrišnji dan!
VOLIŠČE
V četrtek, 17. maja, se bomo na voliščih v naših temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti na referendumu odločali za „šolski dinar”, za samoprispevek za zgraditev prepotrebnega šolskega prostora v novomeški občini. Sedanji samoprispevek se konec maja izteče, z novim, ki ga nadaljujemo, pa naj bi v prihodnjih petih letih rešili največje težave osnovnih šol in zgradili nov center usmerjenega izobraževanja. Oboje je izredno pomembno tudi za razvoj IMV, saj brez šol našim otrokom ne bomo mogli zagotoviti ustreznega dela!
ren za pripravljanje plana in rok, v katerem mora biti predlog plana izdelan.
1.	3. Rok za sprejemanje sklepa je marec 1979.
1.	4. Sklep o pripravi in sprejetju srednjeročnega plana sprejme delavski svet DO.
2.	Analiza razvojnih možnosti v
letih 1981 - 1985.
2.	1. Analiza razvojnih možnosti je osnova za sestavo smernic DO; analizo pripravijo ob strokovnem usmerjanju dela poslovodnega organa strokovne službe, za koordinacijo dela in sintezo analiz po posameznih področjih pa je odgovoren plansko ekonomski sektor.
2.	2. Analiza razvojnih možnosti zajema vsa temeljna vprašanja razvoja TOZD, ki morajo po določilih III. poglavja zakona o sistemu družbenega planiranja biti vsebovana v srednjeročnem planu.
2.	3. Rok za izdelavo analize je junij — september 1979.
2.	4. Analizo razvojnih možnosti obravnavajo organi upravljanja v DO.
3.	Priprava in sprejetje smernic
za srednjeročni plan.
3.	1. Smernice za srednjeročni plan pripravi ob strokovnem usmerjanju dela poslovodnega organa ustrezna strokovna služba.
3.	2. S smernicami za srednjeročni plan TOZD in DO se ob upoštevanju analize razvojnih možnosti opredeli zasnovo temeljnih ciljev, okvir ekonom-
ske politike in interese združenih delavcev, ki naj bi jih v planskem obdobju dosegli z izvajanjem svoje dejavnosti.
3.	3. Rok za pripravo smernic za srednjeročni plan je avgust 1979.
3.	4. Smernice za srednjeročni plan določajo delavci temelj-
nih organizacij združenega dela z osebnim izjavljanjem na način, ki ga opredeljuje statut.
4.	Priprava in sprejetje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
4.	1. Pripravi ga strokovna služba o strokovnem usmerja-
nju dela poslovodnega organa.
4.	2. Rok: september 1979.
4.	3. Elemente določajo delavci z osebnim izjavljanjem na način, ki ga opredeljuje statut.
5.	Priprava in sprejetje samoupravnega sporazuma o določanju medsebojnih obveznosti za usklajevanje plana DO s kooperanti.
5.	1. Pripravi ga sektor poslovnih odnosov na podlagi fizičnega obsega proizvodnje.
5.	2. Rok: julij - september 1980.
5.	3. Samoupravni sporazum o določanju medsebojnih obveznosti za usklajevanje plana DO s kooperanti sklene za DO njen delavski svet.
6.	Priprava in sprejetje samoupravnega sporazuma o temeljili plana.
6.	1. Pripravi ga odgovorna strokovna služba ob strokov-
(Nadal je vanje na 3. str.)
Hiter gospodarski razvoj novomeške občine mora zdaj dohiteti tudi razvoj družbenih dejavnosti — zato dajmo srednjemu šolstvu vso potrebno podporo in lastno pomoči Skupnost nam bo pomagala, če bomo tudi sami pokazali vso pripravljenost za napredek!
Kulturo med tovarniške zidove, s pesmijo med delavce! To je eno izmed gesel mladega mešanega pevskega zbora v IMV, na sliki pa vidite del hvaležnih poslušalcev ob enem izmed nastopov naših navdušenih pevcev. Takih srečanj z njimi si želimo še več!
S podaljšanjem plačevanja samoprispevka bomo prebivalci občine Novo mesto zbrali tudi del denaija za zgraditev novega centra tehničnih šol, v katerem bodo lahko nadaljevali šolanje naši otroci (fotokrožek OŠ Katja Rupena).
(Nadaljevanje z 2. str.)
nem usmernaju dela poslovodnega organa.
6.	2. Delavci TOZD sklenejo samoupravni sporazum z delavci drugih TOZD.
6.	3. Rok: maj 1980.
6.	4. SS o temeljih plana sklene za DO njen delavski svet.
7.	Priprava in sprejetje srednjeročnega plana.
7.	1. Srednjeročni plan pripravijo ob strokovnem usmerjanju dela poslovodnega organa posamezne strokovne službe v okviru svojega področja dela v TOZD, služba za planiranje pa opravlja koordinacijo dela med strokovnimi službami, ki pripravijo svoje plane dela, in med že sprejetimi obveznostmi v smer-nicaih in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana. Sledi priprava sinteze celotnega gradiva v enotno dogovorjeno vsebino srednjeročnega plana.
7.	2. Pravico in dolžnost sprejemati plane imajo: TOZD in DO.
Vsebina družbenega planiranja opredeljuje celovit interes delavcev v združenem delu za njegov vsestranski razvoj; kvalitetno pripravljeni srednjeročni plan DO upoštevajo gospodarski, socialni in prostorski vidik planiranja, ki se kaže v skladnosti investiranj, kakovosti tehnoloških rešitev, optimalizaciji kapacitet za planiranje proizvodnje, zagotavljanju surovin, izvozu, uvozu, ekonomičnosti poslovanja in smotrnosti pri uporabi sredstev. Prav tako upoštevajo pridobivanje dohodka in njegovo razporejanje, razvoj pogojev za dvig življenjske ravni delovnih ljudi, zagotavljanje potrebnega števila delavcev, dodatno izobraževanje, zagotavlja-
nje stanovanj, družbene prehrane, zdravstvenega varstva, rekreacije ter drugih delovnih in življenjskih potreb delavcev, potrebno zaščito okolja itd.
7.	3. Rok za pripravo srednjeročnega plana je drugo četrtletje 1980, za predložitev delavskemu svetu pa zadnje četrtletje 1980.
7.	4. Sr;Jnjeročni plan sklene za DO njen delavski svet.
8.	Spremljanje uresničevanja
planov in samoupravnega
sporazuma o osnovah plana.
8.	1. Analizo izpolnjevanja plana in analizo sprejetih obveznosti med DO in samoupravnega sporazuma o osnovah plana pripravijo ob strokovnem usmerjanju dela poslovodnega organa ustrezne strokovne službe.
8.	2. Delavci organizacij
združenega dela si s plani in samoupravnimi sporazumi o osnovah plana določajo cilje in smeri razvoja DO kakor tudi svoje in družbene interese. V obdobju uresničevanja načrtovanih obveznosti se nepretrgoma pojavlja vrsta motenj, ki jih je treba pravočasno ugotoviti ter sprejeti kvalitetne ukrepe, s katerimi se omogoča usmerjanje spleta vseh aktivnosti k plansko dogovorjenim ciljem. Zato morajo prikazati analize vsa pomembnejša odstopanja od plana in od samoupravnega sporazuma o osnovah plana. Ugotoviti je treba razloge in odgovornosti za odstopanje ter pripraviti program ukrepov, s
katerimi se opredelijo dodatne naloge, ki jih je treba uresničiti, da bi tako vendarle omogočili izpolnitev vseh planiranih obveznosti.
8.	3. O analizi gospodarjenja in programu ukrepov sklepa delavski svet DO na predlog poslovodnega organa, ki je neposredno odgovoren za pripravo in uresničitev plana in samoupravnega sporazuma o osnovah plana.
8.4. Rok za pripravo analize izpolnjevanje sprejetih obveznosti iz plana in samoupravnega sporazuma o osnovah plana je praviloma po posameznih obračunskih obdobjih med letom, najkasneje pa pri razpravi o zaključnem računu DO za preteklo leto.
Planje sestavni del široke aktivnosti naše celotne družbe
Ob sprejemanju analize moramo vedeti tudi tole:
— celotni program dela za pripravo srednjeročnega plana je sestavni del široke družbenopolitične aktivnosti v zvezi s pripravo vseh navedenin planskih dokumentov. Zato bo imenoval delavski svet DO za to zahtevno in odgovorno delo koordinacijski odbor iz vodstev
samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, ki bo ob aktivnem delu strokovnih služb in najširši angažiranosti sindikalnih organizacij omogočil pogoje za neposredno izražanje in usklajevanje samoupravnih interesov vseh združenih delavcev.
— Pri pripravi planskih dokumentov morajo vsi nosilci družbenega planiranja upoštevati zakonsko opredeljene zahteve, ki se kažejo v organizacijskem pristopu z načelom sočasnega planiranja. Po njem vsi nosilci družbenega planiranja v mejah svojih pravic in dolžnosti sočasno pripravljajo plane, jih med seboj usklajujejo in sprejemajo. Načelo sočasnega planiranja tudi obvezuje, da posamezne TOZD sprejmejo svoje planske dokumente v rokih, ki so navedeni v programih dela; ti roki morajo biti navzven usklajeni z občino, republiko in zvezo.
— Z organizacijskega vidika pripravimo srednjeročne plane po predhodno navedenih planskih dokumentih za TOZD in DO.
Šestdeset let boja ZKJ šestdeset let zvestobe
Smo sredi izredno pomembne obletnice v življenju naše partije. Marsičesa, kar se dogaja danes, ni mogoče razumeti, če ne poznamo preteklosti, posameznih obdobij naše revolucionarne poti. Takšno poznavanje revolucije, od njenega izvora do današnjega dne je pogoj za to, da si bomo vselej znali pravilno odgovoriti na vprašanje, zakaj je Z K kot celoti vselej in v vseh etapah naše revolucije uspelo ohraniti najpomembnejše družbeno vlogo. ZK je bila in ostala vodilna idejno politična sila v družbi.
Za celotno razumevanje nastajanja ZK so pomembne družbeno zgodovinske razmere njenega nastajanja. Za razvoj jugoslovanskih narodov na začetku 20. stoletja sta značilni dve dejstvi:
—	precejšnje zaostajanje v gospodarskem in družbenem razvoju v primerjavi z zahodno Evropo,
—	neenakomernost v razvoju med posameznimi jugoslovanskimi narodi in pokrajinami.
V teh okvirih je bila ustanovljena aprila 1919 Socialistična delavska partija. Že prvi, ustanovni kongres je opozoril na vsa pereča socialna vprašanja (armada brezposelnih, nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi) in poiskal odgovor v osvoboditvi delavskega razreda s političnim bojem. Junija 1920 je 2. kongres Socialistične delavske partije Jugoslavije in stranka se tedaj preimenuje v Komunistično partijo Jugoslavije. Na tem kongresu prvič sodelujejo tudi delegati iz Slovenije. Sprejmejo program KPJ, ki je strmel po osvajanju oblasti po revolucionarni poti in za diktaturo proletariata.
Ta kongres je bil v Vukovaru in v tem času je partija štela več kot 65.000 članov. 10. oktobra 1919 se je organizirala tudi mladina v SKOJ (Savez komu-
nističke omladine Jugoslavije), ki prevzame naloge širiti propagando, delo z množicami in organizirati mladino. Na prvem kongresu SKOJ v Beogradu od 10. do 24. aprila 1920 sprejmejo naloge Socialistične radničke partije Jugoslavije (SRPJ) in odločitev, da SKOJ pristopi h Komunistični mladinski internacionali. SKOJ je ves čas usklajeval svoj program in naloge s programom KPJ, tradicijo SKOJ pa danes nadaljuje ZSMJ.
Po vukovarskem kongresu zabeleži KP izredne uspehe na občinskih volitvah in na volitvah v ustavodajno skupščino novembra 1920 (59 poslanskih mest). Prav zaradi teh njenih
uspehov na volitvah sledi protiudarec buržoazije s tako imenovano „obznano" (30.	12.
1920), s katero je bila prepovedana dejavnost KPJ in ostalih revolucionarnih organizacij. Tako je nasilno prekinjeno legalno delovanje KPJ in SKOJ. Po prepovedi delovanja nadaljujeta KPJ in SKOJ svoje delo v ilegali. Teror režima je bil strahovit; vsakodnevne aretacije in preiskave; komunistično dejavnost so šteli kot kaznivo delo proti „narodu in državi". Nekateri komunisti so nasilje vlade vračali z nasiljem. To je dalo takratnemu režimu povod, da po hitrem postopku v avgustu 1921 sprejme „zakon o zaščiti
države". Za vsako komunistično dejavnost, ki bi propagirala državni prevrat, je bila predpisana smrtna kazen ali pa zaporna kazen 26 let. Tako je bila takrat v zaporu večina članov izvršnega odbora KPJ. Prepovedano delovanje KPJ je njene člane postavilo v še težji položaj.
OKOLI
JOSIPA BROZA - TITA SE JE ZBRALO ZDRAVO DELAVSKO JEDRO
Pri obnavljanju partijskega življenja in razbitih partijskih organizacij v ilegalnih pogojih političnega dela so nastale hude težave, ki so izvirale iz nesoglasij in različnih gledišč najvišjih vodilnih funkcionarjev partije (spori med levico in desnico KPJ). Zato skušajo na tretjem kongresu KPJ, 17. maja 1926 na Dunaju, poravnati spore med levico in desnico KPJ. Kongres obravnava štiri načelna vprašanja: nacionalno, kmečko, sindi-
(Nadaljevanje na 5. str.)
Letos mineva 60 let, odkar so na konferenci v Zagrebu 10. oktobra 1919 ustanovili zvezo komunistične mladine Jugoslavije — SKOJ, ki je štela v času vladine obznane, s katero so bile prepovedane njene organizacije, okoli 10.000 članov.
Josip Broz Tito na V. kongresu KPJ v Beogradu julija 1948
Josip Broz Tito: ,Sleherna resnična revolucija se obvezno vrača k svojim izvirom in izkušnjam. Danes se spominjamo dolge in'slavne poti naše partije, da bi še bolje in vsestransko spoznali svoje neposredne m prihodnje naloge, da bi še bolj utrdili enotnost svojih vrst v veličastnem boju za svobodo in neodvisnost narodov, za socialistično samoupravljanje v svoji domovini, za družbeni napredek in človekovo srečo. (19. aprila 1979)
kalno in organizacijsko. Ugotovijo, da sektaštvo ni pravilno in da škodi organizaciji. Znotraj KP začasno razreševati frakcijska trenja; nosilca te akcije sta bila Djuro Djakovič in Josip Broz — Tito. 26. februarja 1928 se Tito na 8. partijski konferenci v Zagrebu odločno zavzame za boj proti frakcionaštvu in za zbiranje zdravega proletarskega jedra partije.
4.	kongres KPJ je bil v Dresdenu leta 1928 in poteka v času stabilizacije kapitalizma. Parija bije tedaj bitko za delavsko večino v svojih vrstah in za trdno zvezo med proletariatom in kmečkim prebivalstvom. Postavijo začasno vodstvo, čigar organizacijski sekretar je Djuro Djakovič.
6. januarja 1929 nastopi „6. januarska diktatura" in s tem preganjanje komunistov. Del vodstva tedaj emigrira v tujino, del pa ostane doma. Zveze med CK in ostalim delom partije so bile vse slabše, dokler se leta 1930 niso domala v celoti pretrgale. V tem času je ubit tudi Djuro Djakovič. Pojavi se želja po ustanavljanju pokrajinskih organizacij KP, kar je glavna tema 4. partijske konference decembra 1934 v Ljubljani, kjer se vsebolj uveljavlja Titova linija: KP mora postati politična gibalna sila širokih
Fotografija tovariša Tita z anketnega lista kot delegata 7. kongresa Komunistične internacionale 1. 1935; takrat je imel psevdonim Fridrih Valter (Foto TANJUG)
množic, kateri so tuja frakcionaška nasprotja in predvsem usmerjenost KPJ k socialnim, političnim in nacionalnim problemom narodov Jugoslavije, ne pa le h Kominterni.
Da bi bil vpliv KPJ v narodni antifašistični fronti, v sindikatih, v delavskih stavkah in demonstracijah čimmočnejši, osnujejo v decembru 1936 na pobudo Josipa Broza Tita organizacijsko politični sekretariat CK KPJ. Tito je izvoljen za
Josip Broz Tito je kot prekaljen komunist in kot odličen poznavalec marksizma ter po drugi strani kot poznavalec domačih in mednarodnih razmer po svojem prihodu na čelo Komunistične partije Jugoslavije leta 1937, ob sodelovanju vodilnih jugoslovanskih komunistov utrdil partijsko vodstvo v domovini. Hkrati je usmeril delovanje KPJ na poglavitna vprašanja takratnega časa.
S sestavo centralnega komiteja KPJ s Titom na čelu v Bohinjski Bistrici, v Godčevi usnjarni, natanko pred 40 leti v pomladi 1939, je bilo zaokroženo organizacijsko utrjevanje naše Partije pred vojno. Z državnim partijskim posvetovanjem v Tacnu pri Ljubljani istega leta so bili sklepi iz Bohinja potrjeni na celotnem državnem ozemlju.
organizacijskega sekretarja tega sekretariata. KPJ tedaj organizira odhod mnogih svojih članov in simpatizerjev v Španijo, v boj proti fašizmu. Začne se tudi odločna borba za čiščenje partijskih vrst raznih sovražnikov — oportunistov, frakcionašev in agentov razrednega sovražnika.
POZIV NA ENOTNOST IN NACIONALNO ENAKOPRAVNOST 1940
V ozračju vojne napetosti je bila sklicana 5. državna konferenca KPJ od 19. do 23. oktobra 1940 v Zagrebu, ki si je postavila nalogo:	boj proti
imperialistični vojni in vključitvi Jugoslavije v vojno ter nadaljevati boj za nacionalno enakopravnost narodov in narodnosti in enotnost delavskega razreda.
Nemčija je 6. 4. 1941 napadla Jugoslavijo in že 17. 4. 1941 je vlada stare Jugoslavije podpisala kapitulacijo. V vrstah jugoslovanske buržoazije ni bilo niti ene skupinice, ki bi bila s svojo politiko oprta na lastno ljudstvo in na njegova osvobodilna prizadevanja. KP prevzame organizacijo in vodenje osvobodilnega gibanja naših narodov in narodnosti. Partija se v svojem boju ni oklepala dogmatskih vzorcev in šablon socialistične revolucije. Zato seje močno oprla na miljonske množice kmetov, delavcev in narodno zatiranih ljudi. Narodnoosvobodilni boj je okvir, v katerem se je v posebnih jugoslovanskih razmerah neizogibno razvijal tudi boj za revolucionarne spremembe, za razbijanje kapitalističnih in družbenih odnosov.
Konec 1942 sledi prvo zasedanje ANOJ (od 26. do 27.
novembra 1942 v Bihaču). Ustanovljen je prvi revolucionarni parlament delavskega razreda in delovnih ljudi. Kominterna takrat zahteva od CK KPJ ponovno proučitev politike, kar zadeva značaj NOB, vendar to ni bilo nič drugega kot pritisk na našo partijo, da NOB spremeni svoje revolucionarno bistvo.
Vendar KPJ ne odstopa od začrtane poti in že 29. do 30. 11. 1943 skliče 2. zasedanje AVNOJ v Jajcu. Tedaj postane AVNOJ ob svoji politični funkciji tudi zakonodajen in izvršni organ. Izvršen je dokončen prelom s starim in uzakonjen začetek graditve nove socialistične Jugoslavije. Izvoljena je prva začasna jugoslovanska vlada: nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NKOJ), za predsednika pa je izvoljen Josip Broz — Tito.
Konec vojne je prinesel partiji veliko zaupanje vseh narodov in vseh zatiranih slojev. Nacionalna izdaja jugoslovanske buržuazije je omogočila razlastitev nekdanjih lastnikov, specifični značaj revolucije pa je omogočil svojevrsten, enkraten razvoj nadaljnje usmeritve povojne Jugoslavije.
IZ LETA NAJVECJE PREIZKUŠNJE:
K NOVIM ZMAGAM
Leto 1948 je bilo leto preizkušnje za našo partijo v sporu z Informbirojem. V tem spopadu je Stalin poskušal opravičiti revizijo marksističnega nauka o vlogi države v prehodnem obdobju. V nasprotju z Engelsovim in Leninovim načelom o odmiranju države je Stalin razvil „teorijo" o nujnosti krepitve države, po drugi strani pa je močno
poudarjal vodilno vlogo Sovjetske zveze v mednarodnem delavskem gibanju. Jugoslavija je takrat in še danes zastopala stališče, da je sodelovanje med socialističnimi deželami lahko le na enakopravni podlagi in popolni neodvisnosti, graditev socializma v vsaki deželi pa v prvi vrsti upošteva konkretne razmere in pogoje svoje dežele.
KP ni podlegla Stalinovemu diktatu. 5. kongres KPJ v Beogradu (1948) je ocenil bistvo spora med našo državo in politiko KP ZSSR. Prva naloga partije je postala borba proti birokratskim odklonom, ki onemogočajo sodelovanje množic v izgradnji socialistične družbe. Po tem kongresu smo začeli pospešeno graditi svojo izvirno pot v socializem z znanim marksističnim geslom „tovarne delavcem — oblast ljudstvu".
Sledi 6. kongres KPJ, ki je bil novembra 1952 v Zagrebu. Kongres je zasedel še vedno v času močnega politično propagandnega in ekonomskega pritiska Sovjetske zveze in drugih komunističnih partij na našo deželo, vendar je bila očitna vsa jalovost tega pritiska. Kongres je jasno očrtal gledišča partije na vsa notranja in mednarodna
(Nadaljevanje na 6. str.)
„Na dolgi poti, ki smo jo prehodili, so bite težave in zastoji, ovire, ki so nam jih nastavljali drugi, in napake, ki smo jih delali sami. Toda ta pot je v svojem bistvu bita in ostala pravilna in svetla. Tako smo tudi lahko ustvarili temeljito preobrazbo naše domovine in, kar je še važnejše — naših ljudi. Krenili smo po poti samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije, ki postavlja v ospredje družbenih odnosov delovnega človeka kot proizvajalca in kot občana, njegovo vlogo in položaj v družbi:"
TITO - 19. 4. 1979
„Dolžnost nas vseh je, da tudi ob tej priložnosti izrazimo priznanje tistim generacijam v preteklosti, ki si niso prizanašale, ko so zvesto služile ciljem revolucije; da se z najglobljo hvaležnostjo spomnimo vseh revolucionarjev in borcev, ki so dali vse, tudi svoja življenja, za to, kar danes imamo."
TITO - 19. 4. 1979
„Naša partija — to lahko poudarimo s ponosom — je častno izpolnila svoj zgodovinski dolg do delavskega razreda, delovnih ljudi, narodov in narodnosti naše države, do socialističnih, osvobodilnih, naprednih in demokratičnih sil v svetu. Tako pa bo tudi v prihodnje."
TITO - 19. 4. 1979
„Naša država in Zveza komunistov Jugoslavije imata danes razvite in zelo dobre odnose skoraj z vsemi državami in vsemi naprednimi in demokratičnimi strankami in gibanji na svetu. Z naše strani si bomo prizadevali takšne odnose še naprej razvijati..."
TITO - 19. 4. 1979
(Nadaljevanje s S. str.)
vprašanja ter določil smernice za politično aktivnost zavestnih socialističnih sil v naslednjem obdobju.
6. kongres je v oceni notranjega razvoja ugotovil, da pomeni uvedba delavskega upravljanja prelomnico v razvoju socialističnih družbenih odnosov v Jugoslaviji. Enako sklene 6. kongres, da se ime Komunistične partije Jugoslavije spremeni v Zvezo komunistov Jugoslavije (ZKJ). Sprejet je tudi nov statut ZKJ, v katerem je posebej poudarjena večja javnost dela zveze in doslednejše uveljavljanje načel demokratičnega centralizma.
7. kongres ZKJ je bil aprila 1958 v Ljubljani in je sprejel dva izredno pomembna dokumenta: statut in program ZKJ. Program ZKJ je najvažnejši dokument, ki ga je kdajkoli sprejela naša partija: vsebuje
idejna in politična gledišča komunistov o vseh bistvenih vprašanjih mednarodnih in notranjih gibanj. Definira sistem socialistične demokracije, ugotavlja, da je družbena lastnina nedotakljiva podlaga socialnega reda, govori o Jugoslaviji kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti ter opredeljuje vlogo ZKJ v naši družbi. V času tega kongresa je bila sprejeta 1963. leta nova ustava, ki pomeni nadaljnjo krepitev samouprave v naši družbi.
SILA, KI NENEHNO SPODBUJA NAPREJ
8.	kongres ZKJ decembra 1964 v Beogradu je menil, da je idejna in akcijska enotnost ZK eden izmed bistvenih pogojev za uspešen boj pri razvijanju socialističnih družbenih odnosov.
9.	kongres ZKJ je bil marca 1969 v Beogradu; še bolje je opredelil razširitev materialne podlage samoupravljanja z boljšim gospodarjenjem in tudi za dosledno zmanjševanje obremenitve gospodarstva s strani različnih administrativnih prelivanj presežnega dela. ZKJ ni stroj oblasti, marveč instrument mobilizacije, sodelovanja množic v odločanju, vodenju družbe, sila, ki potiska naprej in razvija socialistično zavest in akcijo.
10.	kongres ZKJ marca 1974 v Beogradu sovpada s sprejema-
*******-*<++***+**+*++** ir	*
J TITO je poosebljenje naše * •krevolucije, ne pa mit; jek
*	dejavnik napredka, ki bo še k *leta osvetljeval pot, po £ k kateri bodo mlade generacije * J nadaljevale svojo revolu- *
*	cionarno ustvarjalnost. *
*	SO CIA LIZE M ne pomeni % k samo več kruha, temveč *
*	tudi več svobode, več kultu- k *re, več humanizma, več*
*	ustvarjalnega zadovoljstva J
*	Socializma ni mogoče izrazi- k k ti zgolj s številkami, zakaj * igre za problem novih od-J
*	nosov, to pa pomeni ukini-k
k tev vseh oblasti nad ljudmi. J i	FRANC ŠETINC^
njem našega velikega projekta — ustave iz leta 1974 in pokon-gresnega sistemskega zakona — zakona o združenem delu, ki že utrjuje delavčevo oblast od neposrednih oblik njegovega dela in življenja, TOZD in KS pa po delegatski poti vse do federacije.
11.	kongres ZKJ je potekal od 20. do 23. junija 1978 v Beogradu in predstavlja pomembno etapo v nadaljnjem razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti. Potrdil je enotnost v odnosu do glavnih vprašanj nadaljnjega razvoja naše države in ZK. Dogradili in utrdili smo sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V teh nenehnih akcijah se mora krepiti tudi ZK kot avantgardna sila, sposobna za uresničevanje svoje revolu-
(Nadaljevanje na 7. str.)
SKOJ — avantgarda mladih; mladi so bili vedno najmočnejša opora pri uresničevanju revolucionarne strategije ZKJ in tovariša Tita.
*
Delo, s katerim se ponašamo, je velikansko, toda ni neprekosljivo. V tem je vrednost in lepota revolucije, ki traja.
*
Komunistične in delavske partije ne morejo izpolniti svoje vloge, če jih ne bo vodila odgovornost pred lastnim delovnim razredom in ljudstvom.
*
Socialistično samoupravljanje je dragocena izkušnja in dosežek našega delavskega razreda pri uresničevanju njegove zgodovinske vloge, v ustvarjanju brezrazredne družbe.
*
Program ZKJ je zgodovinski dokument naše partije, ki bo še dolgo kažipot našega socialističnega samoupravnega razvoja.
		a 'm	
Predsednik ZKJ Josip Broz Tito z jugoslovansko delegacijo na konferenci komunističnih in delavskih partij Evrope v Berlinu junija 1976.
cionarne vloge. Naš zadnji kongres je potrdil linijo, da od besed preidemo na dejanja.
11. kongres je imenovan za kongres akcije, ki uresničuje dogovorjeno in sprejeto. Titovo geslo zadnjega kongresa je: krenimo naprej skupaj z vsemi delovnimi ljudmi, ki jim je globoko pri srcu nadaljnja krepitev naše skupnosti, kakršno danes imamo, in socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.
Šele z ustavo in zakonom o združenem delu so nastali pogoji, da delavci resnično postanejo subjekt odločanja o vseh vprašanjih družbene reprodukcije in da lahko preprečujejo komurkoli, da bi si nasilno prisvojil njihove pravice odločanja.
Stiska, stiska vsepovsod, kamor pogledaš ... Pa vendarle vsi hkrati tudi vemo, kaj vse pričakuje od naših rok domači trg in izvoz v tujino: še letos 52.000 vozil R-4, v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja pa moramo zagotoviti kupcem že 100.000 avtomobilov R-4. Zato si tako dosledno prizadevamo uresničiti sedanje investicije in s tekočo proizvodnjo izpolnjevati dnevne, tedenske in mesečne proizvodne plane v vseh naših TOZD. Po letu 1980 pa tudi stiske ne bi smelo biti več .. .
Vrata v IMV široko odprta
Naša delovna organizacija ima jasno začrtan razvojni program, zato posvečamo veliko pozornosti pridobivanju novih strokovnih sodelavcev. Organiziramo strokovno usposabljanje za delavce na delu, ki so se odločili, da preko rednih oblik priučevanja pridobijo kvalifikacijo ozkega profila poklica.
Že več let pa tudi uspešno usposabljamo mlade kadre za dosego strokovne kvalifikacije. V ta namen vsako leto sprejmemo v uk več kakor 150 kandidatov.
Za uresničevanje zastavljenih nalog pa so nam potrebni strokovni kadri, ki jih želimo pridobiti s štipendiranjem. Zato smo politiko štipendiranja zastavili tako, da vsem kandidatom, ki želijo študirati na srednjih, višjih in visokih šolah, podpremo njihova prizadevanja in jim omogočimo študij s štipendiranjem.
Razen sredstev, ki jih vlagamo v izgradnjo tovarne, namenjamo tudi znatna sredstva v izobraževanje in usposabljanje delavcev ob delu za njihovo strokovno izpopolnjevanje.
V	letu 1978 je kolektiv IMV izučeval 320 učencev v 16 poklicih. Štipendiramo 395 štipendistov na srednjih, višjih in visokih šolah. Ob delu se zaposleni delavci šolajo na delo-vodskih in tehničnih šolah ter v oddelku strojne fakultete Ljubljana, ki ima dislociarni oddelek v Novem mestu.
V	letu 1979/80 bomo sprejeli novo generacijo mladine. Razpisali smo 187 učnih mest, 136 štipendij za srednje in 132 štipendij za višje in visoke šole.
(Razpis objavljamo v posebnem okviru).
V	nadaljevanju vas želimo seznaniti še z pogoji, ki jih je potrebno izpolniti, in s postopkom, ki bo tekel v zvezi s sprejemom v uk ali štipendiranjem.
Podprimo načrt usmerjenega izobraževanja, po katerem bomo dobili 2000 novih učnih mest za našo mladino! Potrebujemo vrsto novih izobraževalnih smeri in poklicev! Druge slovenske pokrajine nam ne bodo izobraževale mladine — nasloniti se moramo na lastne sile!
Lani smo imeli v uku 320 učencev za 16 poklicev, na srednjih, višjih in visokih šolah pa smo štipendirali 395 mladih ljudi - Letos: 187 novih učnih mest za učence in 268 štipendij za dijake in študente
V_______________________________________________________J
Pogoji za sprejem v učno razmerje
Učenec mora biti fizično in umsko zdrav, kazati mora nagnjenost in veselje do izučit-ve poklica.
Pri sprejemu imajo prednost učenci, ki imajo boljši učni uspeh ter so pravočasno vložili potrebne dokumente, ki so potrebni za sklenitev učne pogodbe.
V času učenja opravlja učenec vsako leto 6-mesečno obvezno učno prakso v delovni organizaciji, preostali del pa obiskuje teoretični pouk v šoli.
Za čas dela je učencem zagotovljena brezplačna malica in delovna obleka.
Za čas učenja prejema učenec denarno nagrado, ki je odvisna od uspeha v šoli in na delu. Sedaj veljavne nagrade so:
letnik	začeten	prav dober uspeh	odličen uspeh
I.	1.110,00	1.250,00	1.450,00
II.	1.400,00	1.600,00	1.800,00
III.	1.700,00	1.900,00	2.200,00
Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji oz. samskimi sobami, ki bi bile na razpolago učencem.
Za sklenitev učne pogodbe so potrebni naslednji dokumenti:
1.	lastnoročno napisana prošnja, ki jih kadrovski oddelek že
sprejema, naj vsebuje točen naslov bivanja z občino, datum in kraj rojstva, polletni uspeh, poklic, ki se ga želiš izučiti; če boš vezan na prevoz IMV, tudi vstopno postajo in podatek, kdo bo podpisnik učne pogodbe (oče, mati, skrbnik, priimek in ime podpisnika in poklic).
„lA
Tudi Tvoj glas bo odločal, v kakšne šole bodo hodili otroci vseh naših delavcev. Dodej delavci IMV nikoli nismo zatajili, izkažimo se tudi 17. in 20. maja na obeh referendumih!
Prvi stiki z novim delovnim okoljem: najprej se spoznajmo ...
?
2.	Najpozneje do 20. junija pa je potrebno dostaviti še:
—	overjen prepis ali čitljivo fotokopijo spričevala o uspešno končanem osmem razredu osnovne šole,
—	rojstni list ali izpisek iz rojstne matične knjige.
3.	Na zdravniški pregled bomo kandidate poslali takoj po dostavi gornjih dokumentov.
4.	Izjave o pripravljenosti za sklenitev učne pogodbe bomo dajali po vložitvi dokumentov pod točko 1. in 2. Za zelo uspešne učence do 7. razreda osnovne šole bomo potrdila izdajali že ob vročitvi prošnje za sprejem v uk.
5.0 datumu podpisa učne pogodbe bomo kandidate obvestili naknadno.
Ob vročitvi prošnje učenca za sprejem v uk vabimo tudi starše, da se zglasijo v kadrovskem oddelku, kjer jih bomo podrobno seznanili z vsemi potrebnimi informacijami, ki so potrebne za sprejem učenca v uk.
Pogoji za sklenitev štipendijske pogodbe
Za ddenitev štipendijske pogodbe je potrebno, da kandidati predložijo naslednje dokumente:
1.	prošnjo za štipendijo, izpisano na obrazcu 1,65
2.	potrdilo o vpisu v šolo,
3.	overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih,
4.	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oziroma potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine),
5.	potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta; navedeni morajo biti vsi dohodki staršev iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1978.
6.	Potrdilo o višini otroških dodatkov članov družine prosilca za mesec december 1978.
7.	izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije. Za
kandidata, ki še ni izpolnil 18 let, podpišejo izjavo tudi starši ali skrbnik.
Dokumente za štipendijo pod točko 1, 4, 5, 6 in 7 sprejema kadrovski oddelek že od 10. 4. dalje do vključno 25. junija.
Dokumente pod točkama 2 in 3 bo potrebno predložiti v kadrovski oddelek takoj po končani šoli, to je do 25. 6. 1979.
Po tem terminu prošenj ne bomo več sprejemali in nekompletnih vlog ne bomo reševali.
O datumu sklenitve štipendijskih pogodb bomo prosilce naknadno obvestili.
Vse vloge za štipendiranje, ne glede na katero TOZD vlagate prošnjo, odpošljite ali vročite v kadrovski oddelek na Zagrebški cesti 18 v Novem mestu.
Letos: 187 novih učnih mest, 136 štipendij za srednje in 132 štipendij za višje in visoke šole
TOZD v Novem mestu (TOZD Tovarna avtomobilov, TOZD Tehnoservis, TOZD Razvojni inštitut, TOZD Commerce, TOZD Tovarna prikolic in Delovna skupnost skupnih služb) razpisujejo naslednja učna mesta in štipendije:
strojna fakulteta
—	tehnološka smer
—	energetska smer
—	konstrukcijska smer
FNT — kemija ekonomska fakulteta elektro fakulteta pravna fakulteta gradbena fakulteta FF — francoščina, angleščina FF — nemščina, angleščina FF — nemščina, francoščina FSPN — sociologija, novinarstvo BTF — lesna smer
VTŠ — strojna smer VTŠ — elektro smer VTŠ — energetska smer višja pravna šola VEKS
TSŠ — strojna TSŠ — elektro TSŠ — kemija TSŠ — kemija TSŠ — lesna TSŠ — gradbena ESŠ UAŠ PAŠ
avtomehanik industrijski klepar strojni ključavničar strugar orodjar
STIPENDIJE:
20
2
4
5
13 7 2 1 2 1 1 2 2
28
7
3
3
17
45
14
5 1 3 1
30
6 13
UČNA MESTA:
30
28
28
6
10
obratni električar avtoličar brusilec avtoelektričar pohištveni mizar rezka lec
vodovodni instalater toplovodni instalater splošni ključavničar prodajalec
16
20
2
1
10
2
2
4 2
5
TOZD IMV izven Novega mesta razpisujejo naslednje štipendije:
TOZD tovarna opreme Mirna:
TSŠ — strojna TSŠ — kemija ESŠ
strojni ključavničar
strugar
orodjar
mizar
TOZD Tovarna opreme Črnomelj:
BTF — lesna TSŠ — strojna TSŠ — lesna ostrilec orodja
TOZD „Podgorje" Šentjernej:
BTF — lesna VTŠ — energetska TSŠ — lesna ESŠ
brusilec orodja obratni električar mizar
2 štipendiji
1	štipendija
2	štipendiji 2 učni mesti 2 učni mesti 2 učni mesti
1 učno mesto
1 štipendija
1	štipendija
2	štipendiji
1 učno mesto
1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 učno mesto 1 učno mesto 3 učna mesta
TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice:
VTŠ—strojna	1	štipendija
višja pravna šola	1	štipendija
TSŠ — lesna	1	štipendija
TSŠ—strojna	1	štipendija
ESŠ	1 štipendija
PAŠ
1 štipendija
TOZD Tovarna oken in kovinarske galanterije Šmarjeta: strojna fakulteta
— tehnološka smer	1 štipendija
-energetska smer	1 štipendija
TSŠ	4 štipendije
>$<
Nadaljujmo s takim šolanjem!
Iz Sole za poslovodne kadre v Škofji Loki: praktično in prepotrebno usposabljanje
Hiter razvoj družbenih odnosov narekuje potrebo po nenehnem usposabljanju vseh činiteljev v čedalje bolj zahtevnih procesih delovanja na kateremkoli področju. Slednje velja zlasti za družbeno ekonomske odnose, ki prav v naši družbeni praksi doživljajo globoke revolucionarne spremembe v duhu marksističnega pojmovanja samoupravnega socializma.
Določila ustave in zakona o združenem delu posebej opredeljujejo položaj združenega dela in njegovih subjektov s poudarkom na delovnem človeku kot osnovnem nosilcu družbenega razvoja. Takšna vloga delovnega človeka zahteva sprotno usposabljanje za izvrševanje delovnih nalog, zlasti še, če posameznik opravlja odogo-vornejše delo, kot je na primer koordiniranje, organiziranje ali vodenje delovnih procesov. Zavedajoč se tega je bila pri Gospodarski zbornici Slovenije ustanovljena šola za poslovodne kadre v gospodarstvu s sedežem v Škofji Loki, ki deluje že približno dve leti in jo je doslej obiskovalo približno tisoč slušateljev.
Sola je seminarskega tipa in traja tri tedne intenzivnega študija, po katerem mora sleherni slušatelj izdelati seminarsko nalogo, jo zagovarjati in jo prezentirati vsem drugim slušateljem v skupini v tako imenovani panelni diskusiji.
V 41. skupini slušateljev (februar—marec 79) smo bili tudi štirje delavci iz našega kolektiva, in sicer:
Leopold Rebernik iz TOZD Tovarna oken in kov. galanterije Šmarjeta, Jože Gabrič, iz TOZD Podgorje Šentjernej, Franc Zupančič iz TOZD Tovarne prikolic Novo mesto in avtor tega članka.
Študijski program je zelo pester in obsega praktično vsa področja družbeno ekonomskih odnosov. Zaradi izredne zgoščenosti tem je težko govoriti o poglabljanju v^posamezna področja, kar pravzaprav niti ni namen. Gre bolj za to, da se slušatelj vsaj okvirno seznani s kompleksno problematiko, v seminarski nalogi pa konkretno obdela določeno področje ali reši praktičen problem.
Predavanja niso klasičnega tipa, pač pa se teži, da bi dobila značaj razmenjave mnenj in izkušenj po teoretičnem uvodnem delu, katerega so k vsaki temi podajali najbolj znani slovenski strokovnjaki oz. predavatelji na visokih šolah in fakultetah. Slušatelji skozi ocene in ankete med seminarjem direktno vplivajo na nadaljnje oblikovanje in organiziranje dela šole, ki si zelo prizadeva, da
bi se kar najbolj prilagodila dejanskim potrebam gospodarstva, pri čemer po splošni oceni dobro uspeva.
S programom dela so predvideni tudi obiski delovnih organizacij. Naša skupina je obiskala Iskro, TOZD Telekomunikacije v Kranju, in na povabilo vodstva delovne organizacije tudi IMV. Ni neskromno povedati, da so bili vsi dobesedno navdušeni nad tem, kar so videli pri nas, saj je to preseglo vsa njihova pričakovanja in predstave o našem kolektivu.
Zanimivo je tudi to, da je v programu tudi obvezni zdravniški pregled na Golniku, kjer statistično spremljajo bolezni poslovodnih krogov, v okviru teoretičnega dela pa je posebno predavanje na to temo.
Ob zaključku predavanj se slušatelji opredelijo za področje, katerega bodo obdelali v seminarski nalogi. Z mentorji se dogovorijo o konceptu, literaturi in okvirni problematiki s težnjo, da bi naloga imela čimbolj praktično in uporabno vrednost. Po uspešno opravlje-
nih zagovorih se slušatelji zberejo na dvodnevni panelni diskusiji, kjer razmenjavajo mišljenja in stališča o posameznih nalogah. Zadeva je zlasti zanimiva zaradi tega, ker odraža interdi-scipliniranost dela in pojmovanja poslovodnih kadrov, brez česar si je težko predstavljati njihovo uspešno delo v gospodarjenju.
Ne gre pozabiti, da šola v sodelovanju s podjetjem Alpetour organizira tudi krajše izlete v bližnjo okolico Škofje Loke ter poskrbi za možnost rekreacije v hotelskem objektu ali v bližini, kar prispeva k izboljšanju psihofizične kondicije in koncentracije slušateljev.
Na podlagi dosedanjih izkušenj bo šola v kratkem reorganizirala program dela, v teku pa so priprave za izgradnjo novega šolskega poslopja, ker
hotel, v katerem se šola nahaja, ne more zadostiti vsem potrebam sodobnega pouka. To je zlasti pomembno zaradi tega, ker mora šola spričo številnosti poslovodnega kadra v SR Sloveniji, teh je menda blizu štiri tisoč, povečati število slušateljev, da bi čimbolj skrajšala ciklus obnavljanja oz. dopolnjevanja znanja kadrov. Gre namreč za to, da bi v bodočnosti vsi poslovodni kadri vsakih nekaj let prihajali v šolo, kjer bi se seznanjali z najnovejšimi pridobitvami in dosežki na področju družbenoekonomskih odnosov in gospodarjenja.
Ob zaključku bi rad poudaril koristnost takšnih oblik usposabljanja kadrov v gospodarstvu in izrazil upanje, da bomo v našem kolektivu nadaljevali s to prakso v interesu dejanskega izboljšanja kvalitete dela poslovodnih kadrov in gospodarjenja v celoti.
SIMO GOGIC
V novem centru usmerjenega izobraževanja v Šmihelu bo 70 učilnic, 2 veliki predavalnici, telovadnica, knjižnica, metodični kabineti, razni večnamenski prostori in vrsta delavnic. Zazidana površina šolskega objekta bo znašala 12750 m2, delavnice pa bodo dosegale čistih 2330 m2 Investicija je ocenjena na 200 milijonov dinarjev, avgusta 1981 pa naj bi novi center odprli. V njem bo 2000 novih učnih mest, kar pomeni dolgotrajno rešitev našega usmerjenega izobraževanja
Lani smo v naši delovni organizaciji vzgajali 320 učencev v 16 različnih poklicih avtomobilske stroke. Letos je na novo razpisanih spet 187 učnih mest za vajence številnih poklicev, razen tega pa vabi IMV v svoje vrste kar 132 štipendistov za višje in visoke šole ter 136 dijakov za študij v srednjih šolah. Kdo hoče imeti lep kos kruha v domačem kraju, temu se ni težko odločiti za delo v največji dolenjski delovni organizaciji.
Ali smo res slepi za varstvo pri delu?
Čemu ne spoštujemo predpisov o obvezni uporabi zaščitnih sredstev pri delu? — Brez učinkovitega varstva pri delu ne bomo dosegli zadovoljive proizvodnosti, pa tudi ne potrebne gospodarske učvrstitve!
Vprašanje, ki smo si ga postavili in z njim naslovili današnji prispevek o problemih varstva pri delu, ni samo slučajno. Njegov nastanek so povzročili zadnji dogodki v nekaterih TOZD in pojavi zadnjih nesreč pri delu.
Naš namen je, da v nadaljevanju osvetlimo nekatere dogodke, ki so povzročili omenjene poškodbe delavcev in se ob njih tudi zamislimo.
krepim s primerom, ki se je dogodil na enem izmed zahtevnejših strojev. Na stroju se je obdelovanec zataknil, vendar pa je delavec, ki je bil odgovoren za delo v tem oddelku, mimo varnostne ograje splezal na stroj
Že vsak otrok zna povedati, kakšne nevarnosti nastanejo pri delu v karosernici odnosno obdelavi pločevine. Zato imamo tudi dokaj dobro zavarovanje: zaščitna očala. V besedah se vsi zavedamo: če hočemo zavarovati vid, moramo uporabljati zaščitna očala. Vendar pa je v praksi drugače. Na vse načine si prizadevamo, da bi sami sebe prepričali, da očal ni moč uporabljati osem ur, da niso potrebna itd. Kot protiod-govor moramo takoj zastaviti vprašanje: kako pa to store tisti, ki nosijo korekcijska očala? Res je, da očala ne povzročajo dodatne komoditete, vendar pa so zelo pomembna, saj nam preprečujejo poškodbe oči in nam zavarujejo vid.
Ni še dolgo, ko smo se začudili in sočustvovali z delavcem K. A., ki si je hudo poškodoval oko, že imamo nov primer poškodbe oči. Žalostno pri vsem tem je, da sta se obe poškodbi zgodili na enak način, zaradi enakih vzrokov. Razumljivo je, da ob vsaki taki poškodbi obstajajo tudi vzporedni vzroki, vendar pa je glavni vzrok obeh poškodb neuporab-Ijanje osebnih varovalnih sredstev, to je zaščitnih očal. Če že ob vsem tem mečemo slabo luč na uporabnike osebnih varovalnih sredstev, se moramo tudi vprašati, kaj delajo tisti, ki so po zakonu in internih aktih odgovorni za uporabo teh sredstev. Odgovor se nam ponuja nedvomno sam po sebi, vendar je bolje, da ga ne zapišemo.
Ugotovili smo, da se zavestno izpostavljamo nevarnostim, vendar pa na žalost za to ne najdemo pravega odgovora. Smo morda postali kamikaze moderne dobe?
Razen dejanj, s katerimi se zavestno izpostavljamo nesrečam pri delu, se pojavlja med nekaterimi delavci mnenje, da so „taki postopki nujni z ozirom na zahteve." To ne drži. Zakaj? Naj svojo trditev pod-
NE POZABIMO: vsi zaposleni občani občine Novo mesto bomo glasovali na referendumu za uvedbo samoprispevka za izgradnjo šolskega prostora v četrtek, 17. maja v svojih delovnih organizacijah, ostali (kmetje, obrtniki, upokojenci, gospodinje, dijaki, študentje in drugi) pa se bodo o tem izrekli v nedeljo, 20. maja 1979. — V nedeljo, 20. maja, pa bodo vsi delovni ljudje glasovali še enkrat na referendumu v svoji krajevni skupnosti, če so njeni občani sprejeli tak sklep za ureditev svojih komunalnih in drugih zadev.
Včasih je bila pot od podgorskega pastirčka do poklica v obrti, kaj šele v industriji, na Dolenjskem samo pobožno sanjaijenje mladih ljudi, saj delovnih mest sploh ni bilo. Zdaj so tudi v IMV široko odprta vrata za številne poklice. Delo z motorji, s stroji, s sodobnim orodjem in ob najmodernejših izdelkih avtomobilske industrije je ponoc lehemega mladega človeka.
in z roko posegel v nevarno območje, da bi odstranil zataknjeni obdelovanec. Pri posegu z roko v nevarno območje je prišlo do sprožitve dela stroja, s tem pa tudi do poškodbe delavčeve roke. Le srečnemu naključju se mora delavec zahvaliti, da se je končalo vse skupaj le s tremi šivi v bolnišnici in verjetno z mnogo strahu. Zakaj je to naredil? Razlage, ki jo je podal, da je „pač hotel, da ne bi stala proizvodnja," ne moremo sprejeti, kajti če bi to opravil varno, tako kot določajo zahteve varnega dela, bi porabil zato le nekaj minut več. Vsled poškodbe je delavec v bolniškem staležu, stroj pa je stal zaradi tega več kot eno uro. Kaj je bilo pametnejše in za vse cenejše, prepuščamo bralcu.
Take in podobne poškodbe resno opozarjajo predvsem na naslednje:
—	dosedaj delavci in odgovorni vodje še niso doumeli pomena osebne varnosti in varnosti sodelavcev na delovnem mestu;
—	še vedno se izpostavljamo nevarnostim na delovnem mestu, kar pa je pri tem najbolj žalostno, je dejstvo, da se izpostavljamo zavestno;
—	še vedno ne izpolnujemo nalog in obveznosti, za katere smo se dogovorili s samoupravnimi akti;
—	naša razmišljanja glede varnosti gredo predvsem v to smer: kolikokrat na leto bomo zamenjali na delovnem mestu delovno obleko, ne razmišljamo pa o dejanskih problemih varnosti;
—	še vedno mislimo, da je problem varnosti samo naloga varnostnega inžinerja in mogoče še inšpektorja dela, ne pa nas samih;
—	premalo pozornosti posvečamo uvajanja novosprejetih delavcev in pouku o varnosti na delovnem mestu.
Navedene ugotovitve naj ne izzvene kot kritika, temveč kot misli, ki so namenjene nadaljnjemu ukrepanju in vsakodnevni praksi. Pri vsem tem se moramo zavedati, da je varnost pri delu tudi eden izmed poglavitnih pogojev za dosego ustrezne stopnje produktivnosti in izboljšanja naše gospodarske stabilizacije.
Ing. BRANKO KOŠIR
Odprimo našim otrokom široko pot k znanju — na referendumu 17. maja za nov samoprispevek za izgradnjo šolskega prostora recimo „ZA"!
Nič nas ne sme presenetiti
Letos bo v Sloveniji potekala vsesplošna družbena akcija v preveijanju obrambno-vamostne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov ter vseh družbenih dejavnikov pod geslom „Nič nas ne sme presenetiti14. Akcija teče v okviru nadaljnje krepitve obrambno-varstvene pripravljenosti v Sloveniji, poglabljanja ter podružbljanja odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter široke aktivnosti vseh delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil.
Akcija bo imela predvsem družbene samozaščite v sleherni
politično-mobilizacijski pomen in bo poleg krepitve moralnopolitičnih vrednot in zavesti delovnih ljudi in občanov prispevala k nadaljnjemu poglabljanju zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter k njenemu podružb-ljanju. Osnovni organizatorji in nosilci akcije bodo organizacije Socialistične zveze skupaj z drugimi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter z drugimi dejavniki ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh ravneh njene organiziranosti. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bodo za pripravo, organizacijo ter izvedbo akcije posebej odgovorne organizacije zveze sindikatov.
Pomembno nalogo bodo v akciji imeli sindikati. Temeljne naloge, ki jih bo potrebno izvesti, so usmerjene predvsem v podružbljanje obrambnih priprav, v obveščanje delavcev za obrambo domovine in graditev samoupravnega socialističnega sistema. Vzpostaviti moramo take organizacijske oblike, ki bodo zagotavljale učinkovito delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter uresničevanje sklepov, sprejetih na nedavnem republiškem in zveznem kongresu sindikatov.
Preletimo na kratko naloge, ki nas čakajo v tej akciji. Obravnavati bo potrebno zamisel akcije, analizirati dosedanjo dejavnost in probleme s področja ljudske obrambe in
POJASNILO
Lani v jeseni nam jo je zagodel „tiskarski škrat": sredi izhajanja VII. letnika našega glasila je 30. 9. 1978 preskočil na VIII. letnik, napako pa smo opazili šele zdaj. Zatorej pojasnilo: lani smo izdajali sedmi letnik KURIRJA, letos pa izdajamo osmega, s čimer popravljamo tudi dosedanjo pomoto v oznaki letnika v „glavi" našega časopisa.
UREDNIŠTVO
TOZD in krajevni skupnosti.
Morali se bomo dogovarjati o izpopolnjevanju in vsklajevanju obrambnih načrtov, odvisno od sprememb, ki bodo sproti nastajale. Potrebno bo posvetiti veliko pozornost osveščanju in usposabljanju delavcev za delo v proizvodnji ter za organiziran boj in odpor. Sodelovati bomo morali pri formiranju finančnih sredstev za potrebe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, izdelati program dejavnosti na področju družbene samozaščite v občini in ga usklajevati. Sodelovati bo treba tudi pri uresničevanju nalog civilne zaščite.
Prav tako bo nujno treba organizirano delovati pri usposabljanju mlade generacije za ljudsko obrambo in samozaščito v šolah na vseh ravneh. Seznaniti moramo delavce z zasnovami splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter z obveznostmi v okviru izvajanja akcije. Namen akcije je namreč poleg splošnega preverjanja obrambne pripravljenosti in varnosti naše družbe tudi stalno usposabljanje delavcev, delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito.
Nalog je seveda še več, v taki ali drugačni obliki. Akcija bo toliko bolj uspešna, kolikor bolj bomo uspeli prepričati slehernega posameznika, da naj nihče ne misli, da bo v vojni znal tisto, česar se v miru ni naučil!
V treh novih šolskih centrih usmerjenega izobraževanja, v katerih naj bi do avgusta 1981 dobili 1800 novih učnih mest za učence in študente, bo mogoče izobraževati na Dolenjskem mladino že za 37 bodočih poklicev, medtem ko lahko zdaj izučujemo učence le za 18 poklicev. - Na referendumu, ki bo v četrtek, 17. maja, bomo z našim „ZA” odločali tudi o tem prepomembnem vprašanju!
Krajevni samoprispevek — spričevalo naše zrelosti in samoupravnega odločanja: glasujmo na referendumu z „ZA" za našo mladino, za njeno varno bodočnost!
Občani krajevnih skupnosti v Novem mestu že od leta 1967 s samoprispevkom pomagamo pri izgradnji šolskega prostora — tudi zdaj ne bomo zatajili!
Kanalizacija, vodovodi, nove poti, telefoni, urejenost pokopališč, astaltiranje cest in še in še — vse to je v načrtih, ki naj bi jih novi samoprispevki v posameznih krajevnih skupnostih pomagali uresničiti v prihodnjih 5 letih.
Karikaturist PAVLIHE sicer ni bil na našem turnirju, če pa bi videl naše prizadevne fante, bi jim lahko posvetil tudi gornjo karikaturo in jo podpisal „Z avtom nad okroglo usnje..
KARDELJEVE MISLI - VODNICE V POSEBNI KNJIŽICI
Do letošnjega dneva republike želijo pri Cenkaijevi založbi izdati v spomin velikega revolucionarja Edvarda Kardelja knjižico — miniaturko njegovih najpomembnejših misli iz različnih obodbij naše stvarnosti. Knjižica bo sestavljena tako, da nam bo podala Kardeljeve misli od knjige „Slovensko narodno vpašanje” do zadnjega dela o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Kardeljeva dragocena spoznanja, odkritja in razmišljanja o narodu, narodnostih in revoluciji, revoluciji in humanizmu, o zgodovini in slovenskem narodu, o človeku in svobodi, socializmu in vojni, pa o socializmu in človekovi sreči, o človeku—samoupravljalcu, o političnih monopolih in odločanju ljudi v socialistični družbi nam bodo tako predstavljene kot misli-vodnice za danes in jutri. S tem, da bomo v zgoščenem obsegu imeli v rokah njegova najtehtnejša razglabljanja o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, se bomo hkrati oborožiti z najboljšimi napotki za naše tekoče delo.
Knjižice „miniaturke”, ki jih izdaja Cankarjeva založba, so zelo priljubljene. To je pokazala zlasti miniaturka Tito; prav gotovo z nestrpnostjo lahko pričakujemo tudi novo napovedano knjižico Kardeljevih misli.
Urejena kanalizacija -osnovni pogoj higiene
Skrb za komunalno ureditev Novega mesta je zaostajala največkrat zaradi pomanjkanja denaija, saj smo vse sile vlagali predvsem v nove proizvodne zmogljivosti. Komunala je vsa ta leta ostajala „v senci“ večjih problemov: odvajanje odpadnih vod smo reševali kratkoročno in samo po koščkih, čiščenje teh voda pa je sploh ostalo šele pri prvih začetkih. Tako danes v Novem mestu niti eno izmed urbaniziranih naselij nima zgrajenega kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Večina kanalov prinaša povsem neprečiščeno umazano vodo v potoke in v Krko. Nekaj industrijskih čistilnih naprav le deloma skrbi za čistejšo odpadno vodo. Posledica: vedno več vodje onesnaženih.
Kje je rešitev za hitrejše reševanje najbolj perečih komunalnih vprašanj? Na prvem mestu je pri tem kanalizacijsko omrežje in ureditev čistilnih naprav. Skupnost KS vidi rešitev za ta dela v združevanju sredstev s samoprispevkom občanov. V 5 letih naj bi s samoprispevkom združili v 11 krajevnih skupnostih 50,118.000 din, od česar bi polovico vložili v izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrega, drugo polovico pa bi dobile krajevne skupnosti za reševanje komunalnih vprašanj po njihovih načrtih.
Prednost pri teh delih bo imel „kanal S“ ali „glavni sušni zbirnik". Potekal bo ob levem bregu Krke od Cegelnice skozi mestno jedro do centralne čistilne naprave, ki jo že gradijo oz. povečujejo v Ločni. Na ta kanal bodo priključeni primarni kanalizacijski vodi posameznih mestnih področij, razbremenjeni deževnih vod. V čistilno napravo bodo pri rajale torej samo sušne odplakr. Manjši del tega kanala je že zgrajen, to je odsek Novoteks — Stadion in del kanala v Ločni. Letos bomo hkrati z rekonstrukcijo Ceste herojev zgradili pribl. 600 metrov dolg odsek tega kanala, ki poteka vzdolž preurejene ceste.
Kljub temu pa tak način gradnje glavnega kanala ni rešitev zapletenega problema glavne mestne kanalizacije. Celoten kanal, dolg pribl. 6000 metrov s cevmi, ki imajo poprečni premer en meter, ima v načrtu dve črpališči (Stadion in Žaga), tlačni vod in dvojno povezavo kanalizacije, brez odseka ob Cesti herojev. Stroški za ta dela znašajo kar 62,400.000 dinarjev! Se 10 let pa Novo mesto ne more čakati na svoj centralni zbiralnik. Čas nas prehiteva in ko bo leta 1980 čistilna naprava v Ločni zgrajena, bo nanjo priključena le tovarna KRKA, novo stanovanj&o naselje ob Cesti herojev, Labod in del Mestnih njiv. Mesto pa se širi
predvsem na desnem bregu: Irča vas, Brod, Šmihel, Regerča vas, Cikava in IMV — vse to je eno samo veliko gradbišče. Vse odpadne vode iz teh predelov se zdaj stekajo v Krko neočiščene. Začasna mehanska čistilna naprava v Kandiji komaj še „diha"
in skorajda nima več pomena oz. učinka.
Vsa našteta dela bodo stala po zdajšnjih cenah 121,900.000 dinarjev. Od kod dobiti ta denar? Investitorji računajo s temle: investicijski del kanali-ščine, pristojbine od priključkov, dotacije Vodne skupnosti, del sredstev od stanovanjske izgradnje, soudeležba OZD, del prispevka iz dohodka TOZD za komunalo, bančni krediti in samoprispevek občanov KS Bučna vas naj bi dali 80 % potrebnega denaija, preostalih 20 %, to je 25,059.000 din, pa naj bi navrgel samoprispevek občanov Skupnosti KS v Novem mestu.
Za konec bi lahko rekli: da se ne bomo zadušili v umazanih, neprečiščenih vodah, moramo nujno vsi pomagati komunali, da čimprej zgradi to, kar smo leta in leta odlagali. V vseh 11 krajevnih skupnostih bomo 20. maja solidarno odločali tudi o tem nadvse pomembnem vprašanju.
Sedanja podoba novomeške kanalizacije: večina umazanije iz hiš, gospodinjstev, delavnic in podjetij neovirano odteka v Krko in jo zastruplja iz leta v leto... Doklej še? Z uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje temeljnega kanalizacijskega omrežja v Novem mestu naj bi v prihodnjih petih letih rešili tudi to važno vprašanje. (Foto Janez Pavlin)
Zveza socialistične mladine uveljavlja prostovoljno delo in mladinske delovne akcije kot sestavni, nujni in nepogrešljivi del učnovzgoj-nega procesa, idejnopolitičnega ter interesnega usposabljanja in delovanja mladih.
MDA
Brkini
79
Prizadeva si povezati udeležbo na mladinskih delovnih akcijah s procesom usposabljanja za delo in samoupravljanje ter za prenašanje idcušenj, usposobljenosti in ustvarjalnosti mladih iz združenega dela na delovne akcije.
Mladinske delovne akcije v celoti nudijo možnosti, hkrati pa tudi obveznosti, da se skupno življenje in delo v brigadirskih naseljih ureja na samoupravnih odnosih. Tako organizirano življenje in delo omogoča vsakemu brigadirju, da se po vrnitvi z delovne akcije na najhitrejši način vživi v samoupravno življenje in delo omogoča vsakemu brigadirju, da se po vrnitvi z delovne akcije na najhitrejši način vživi v samoupravno življenje sredine, kjer dela in živi. V to šolo samoupravljanja, tovarištva, bratstva in enotnosti se vsako leto zelo uspešno vključujejo tudi mladi iz naše občine. Udeležujemo se republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, kjer uspešno predstavljamo našo občino.
Pokroviteljstvo mladinskih delovnih brigad vsako leto prevzamejo delovne organizacije, ki omogočijo opremo brigade, da je le-ta lahko na delovišču kot na interesnih dejavnostih kar najbolj uspešna.
Letos organiziramo mladinsko delovno brigado Baza 20 na republiški mladinski delovni akciji Bikini 79.
Takole so se postavili mladi pevci osnovne šole Grm, katere pokrovitelj je IMV; pod vodstvom zborovodje Slavka Rauha so pokazali lep napredek in izrazit smisel za ubrano zborovsko petje (foto Janez Pavlin).
Jutrišnja šola je v naših rokah, z njo pa tudi usoda poklicev in znanja naših otrok!
Naš odnos do otrok-odnos do prihodnosti
S pesmijo v pomlad
V počastitev O F, praznika dela in 60-letnice ustanovitve KPJ, SKOJ in delavskih sindikatov Jugoslavije je zveza kulturnih organizacij Novo mesto pripravila revijo pevskih zborov 1979 z motom „S pesmijo v pomlad".
Sodelovalo je 13 otroških in mladinskih zborov in 10 mešanih in moških pevskih zborov. Zbori so se zvrstili v dveh dneh, od 19. aprila do 20. aprila Na reviji je nastopil tudi naš mešani . pevski zbor, ki ga je vodil | zborovodja Slavko Rauch. Pred- ! stavili so se s tremi pesmimi: Stanko Premrl: Zdravica, Karol Pahor: Naša nova zastava, Luka Kramolc: Sem se rajtov ženit.
Več o uspehu in delovanju našega zbora bomo napisali v eni izmed prihodnjih številk.
ZA KURIRJA
v vaši TOZD še niste izbrali svojega dopisnika, zato se danes spet jezite, ker v našem glasilu ni novic o vašem delu, uspehih in načrtih. Izberite ga iz svoje sredine, saj je KURIR vaše glasilo, zato se v njem tudi oglašajte in pogumno zapišite besedo samoupravljavcev!
UREDNIŠTVO
Pod pokroviteljstvom UNESCO je francoska televizija 28. januarja s posebno oddajo odprla mednarodno leto otroka, ki ga je pred dvema letoma prvič razglasila generalna skupščina Združenih narodov. Tovariš Tito je v svoji poslanici, namenjeni otrokom vsega sveta, poudaril, da je naš odnos do otrok odnos do prihodnosti človeka. Če hočemo ustvariti svet miru, prijateljstva, enakopravnosti in socialne pravičnosti, moramo to že zdaj zagotoviti našim otrokom.
Pri nas v Jugoslaviji se dejanja ne razlikujejo od besed, ko gre za srečo, zdravje, razvoj in prihodnost naših otrok. V vsakem delovnem okolju odvajamo ustrezen de! sredstev za vzgojo in varnost otrok, za njihov duševni in telesni napredek.
Ni pa povsod po svetu enako poskrbljeno za otroke, saj nad 500 milijonov otrok živi v skrajno slabih razmerah in nimajo tudi najnujnejšega kosa kruha. V deželah v razvoju je umrljivost otrok zaskrbljujoče visoka, saj umre vsak peti otrok pred doseženim 5. letom starosti.
Po podatkih, ki jih je zbrala mednarodna organizacija za de lo, mora danes delati v kapitalističnih državah sveta nad 52 miljonov otrok pod 15 leti starosti; ta mladina največkrat
ne konča osnovne šole. V deželah Bližnjega vzhoda, Azije in Latinske Amerike prodajajo otroke tujim družinam za prave sužnje, ki poznajo le garanje in ntrzpravno životarjenje Zanje mladost ni tako vesela in brezskrbna kakor mladost naših otrok.
In vendar bi morali nuditi vsem otrokom sveta človeka vredno življenje, dati bi jim morali brezskrbno, igrivo mladost, kos kruha, šole, predvsem
MEDNARODNO LETO OTROKA
pa srečo in mir. Zavedajmo se tega, da bi z miljardami in milijoni, ki jih razvite države porabijo za oboroževanje, vsem otrokom sveta lahko omogočili to, kar jim je za normalen razvoj potrebno.
Krajevne skupnosti v novomeški občini so zaživele: njihovi delovni načrti so tu za boljše in lepše življenje vseh krajanov. Podprimo jih na referendumu v nedeljo, 20. maja 1979, saj bomo glasovali za naš lepši jutrišnji dan!
Z udeležbo na referendumu bomo potrdili našo zavednost in pripravljenost, da mladini zagotovimo dovolj šolskega prostora, s tem pa predvsem znanja in odprtih vrat v bodočnost!
Varilec pri vsakdanjem opravilu (foto: Sandi Mikulan).
SPAIS 79 in
Tudi v letošnji zimi so IMV delavci — smučaiji sodelovali na zimskih smučarskih prireditvah, kot je bilo VM. smučarsko prvenstvo avtomobilske industrije Slovenije in delavske športne igre novomeške občine v veleslalomu.
Ker letos ni bilo nobene delovne organizacije naše branže, ki bi sprejela pokroviteljstvo in organizacijo VIII. SPAIS 79, se je formiral organizacijski odbor iz predstavnikov nekaterih delovnih organizacij, ki so vedno prisotni na teh srečanjih. Vse stroške takega tekmovanja so pokrile delovne organizacije glede na številčno udeležbo svojih predstavnikov.
Dvodnevno tekmovanje je bilo v Gozd Martuljku v smučarskih tekih in veleslalomu, katerega se je udeležilo tudi 22-člansko
DŠI za nami
zastopstvo IMV. Tekmovalni uspehi so bili primerni našim razmeram in pogojem, saj je bilo tekmovanje izvedeno že sredi februaija. Naše ekipne uvrstitve do danes še nismo prejeli.
V marcu pa so bile izvedene v Kranjski gori delavske športne igre 79 v veleslalomu, kjer je imela naša 15-članska ekipa precej več uspehov. Tekmovanje se je odvijalo v lepem vremenu na dveh progah, za različne starostne kategorije. Najboljši med našimi so bili Vida Kerin, ki je zasedla 4. mesto, in Jože Turk, ki je zasedel 1. mesto, vsak v svoji kategoriji. Ekipno so osvojile ženske 6. mesto, moški pa 4. mesto. To je hkrati tudi štart v celoletne delavske športne igre, katerih sestavni del je tudi smučanje.
JOŽE TURK
organizirati več tečajev v sezoni (tudi med zimskimi šolskimi počitnicami), kar bi mogoče ustrezalo našim delavcem, da bi se lahko te oblike rekreacije in dopusta udeležili v še večjem številu.
Vsi vemo, da je ta zdrava zvrst rekreacije že naj-masovnejša v Sloveniji, kar se kaže tudi v vrhunskih rezultatih naših najboljših smučarjev. Veliko izmed nas je bilo tudi takih, ki so se prvič ukvarjali z •rekreacijo in splošno mnenje je, da vsaka aktivnost na svežem zraku pripomore k večjemu* zdravju, boljšemu počutju in večjim delovnim sposobnostim.
VLADIMIRA RUPENA
SREČANJE PIONIRJEV ZGODOVINARJEV IN LIKOVNIKOV
Letošnji vtisi s Kanina
Udeleženci lanskoletne^ smučarskega tečaja IMV, ki je bil marca na Voglu, smo navdušeni pozdravili razpis letošnjega tečaja, ki je bil na Kaninu. Glede na razpis in ugodno ceno (1.760 din: penzion, žičnica) se nas je zbralo 17. marca ob 7. uri štirideset udeležencev, od katerih nas je bila slaba polovica lanskoletnih. Z našim avtobusom smo se odpeljali v Bovec. Ob prihodu in nastanitvi v hotelu nas je pozdravilo kislo in deževno vreme, ki ni obetalo nič dobrega. V družbi smo se kmalu ujeli, tako da ni bilo nobenemu dolgčas. Za marsikoga je bilo veliko doživetje peljati se preko pol ure v gondolski žičnici, ki je dolga skoraj 6 km, da smo prispeli na smučišča Kanina, ki se razprostirajo od 2300 m (postaja D in sedežnice) pa do postaje ŠKRIPI z okoli 1700 m nadmorske višine. Že prvi dan smo se razporedili v vrste po znanju in kvaliteti, kjer so nas prevzeli naši „tovariši11 - strokovnjaki Jože, Rajko, Darko in Miro.
Kljub temu, da nas je vseh sedem dni spremlj lo sneženje (v dolini dež), smo napredovali v smučarskem znar.ju vsak dan. K veselemu razpoloženju so prispevale tudi družabne igre v popoldnevih in večerih. Vse to družabnost in kolegijalnost vseh udeležencev ni mogel zamoriti niti izpad ene izmed naših sodelavk, ki si je enostavno privoščila „izginotje11, ne da bi kogarkoli od vodstva ali tečajnikov o tem obvestila. To je bila samo dodatna skrb za tiste, ki smo si prišli nabrat novih moči za svoje telo za še večji delovni elan, ko se vrnemo na svoja delovna mesta v vsakodnevni delovni ritem. To je hkrati opozorilo, da bomo take in podobne slučaje v prihodnje strožje obravnavali. Taki delavci ne bodo sprejeti k taki obliki dopusta in rekreacije.
Dnevi so potekali vse prehitro ob stalnem ponavljanju in popravljanju naših napak, ki so nam jih učitelji in vaditelji smučanja trobili na ušesa, kot so: pokrči kolena, ne vsedaj se,
kolena k bregu, smučarski odklon, razbremeniti itd. Le kdo
bi se spomnil vsega, saj smo se prišli le učit smučarskih veščin.
Napočil je tudi zadnji, 7. dan, ko smo odšli na smučišče, ki je bilo zavito v meglo, da se poslovimo od snega, od terenov, kajti zavedali smo se, da bo doma na Dolenjskem že prava pomad. Avtobus nas je ob dogovorjenem času spet naložil in nas odpeljal proti domu. Med potjo smo veselo zapeli in se dogovorili, da se bomo naslednje leto spet udeležili takih tečajev z željo, da bi se nam pridružili še drugi sodelavci in sodelavke.
Udeleženci menimo, da bi bilo morda v prihodnje smotrno
24. aprila 1979 je bilo v Novem mestu 10. sprečanje pionirjev zgodovinarjev in likovnikov Slovenije v športni dvorani Marof. Na srečanju so se pionirji pomerili v znanju zgodovine NOB, na temo partizansko zdravstvo. Pokroviteljstvo nad prireditvijo so prevzeli občinska skupščina Novo mesto, Tovarna zdravil Krka in Zdravstveni center Novo mesto.
Nagrade za najboljše ekipe, med katerimi je bila tudi ekipa osnovne šole Bršljin, so prispevale novomeške delovne organizacije, med njimi tudi IMV. V imenu naše DO je podelil nagrado eni izmed prvih ekip predsednik konference OOS Jože Turk.
SPAIS — del naše tekmovalne ekipe

NE POZABIMO:
vsi zaposleni prebivalci občine Novo mesto bomo glasovali za uvedbo samoprispevka za nove šole v četrtek, 17. maja 1979, na običajnih voliščih v svojih delovnih organizacijah!
Vsi drugi prebivalci novomeške občine — kmetje, obrtniki, nezaposlene gospodinje, upokojenci, študentje, dijaki in ostali pa se bodo o samoprispevku za šole izrekli na svojih voliščih v nedeljo, 20. maja 1979. — V nedeljo, 20. maja, bomo vsi delovni ljudje in občani novomeške občine hkrati glasovali tudi na referendumu svoje krajevne skupnosti, če je le ta razpisala svoj samoprispevek za komunalno urejanje mesta ali krajevne skupnosti.
IZPOLNJENA
OBLJUBA
Delavci IMV so še enkrat dokazali visoko delovno zavest, saj so v času od 20. 4. do 5. 5. 1979 dodatno proizvedli 1000 prikolic za potresno območje v Črni gori.
Obsežnejše poročilo o tem izrednem uspehu v prihodnji številki!
IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 6200 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik: Andrej Dular - Odgovorni urednik:	Alfonz Brzič —
Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto
Zmogljivost naše proizvodnje avtomobila R—4 moramo dvigniti na 100.000 vozil; zato teče največja letošnja investicija slovenske industrije v IMV, ki skupaj z matično tovarno Renault iz Pariza načrtuje pomemben nadaljnji razvoj naše delovne organizacije. Ni treba posebej omenjati, da gredo priljubljene „katrce" še tople s tekočega traku v roke nestrpnim kupcem ...