Gospodar m gospodinja LETO 1937 21. APRILA ŠTEV. 16 Kako se izplača Morebiti se bo komu zdelo vendarle preveč, ko teden za tednom pišemo o negi sadnega drevja, zlasti kar se tiče obdelave s škropivi, kakor da bi bil ves obstoj našega gospodarstva odvisen zgolj od sadnega pridelka. Pa je vendar živa potreba, da posebno sedaj, v pričetku pomladi, še in še opozarjamo na važnost in potrebo primerne obdelave sadnega drevja, ker je žal še vedno premogo sadjarjev, ki še niso prepričani, kako potrebna so vsa dela, ki jih priporočamo. Ko bi sadjarji vedeli, koliko vsako leto zavržejo, ko iz nevednosti ali malomarnosti zamudijo to važno dobo, bi se za glavo prijeli. Ti dnevi, ko se drevje pripravlja k cvetju, med cvetjem in takoj po cvetju so za sadno letino odločilni. Vprav v tej dobi, ko se začne razvijati rast, ko se jame odpirati cvetje in se snuje zarodek, se prebude tudi razni zajedavci, ki se žive od sadnega drevja in njegovih plodov. Sedaj mora biti pripravljen tudi sadjar, da s preizkušenimi sredstvi prepreči škodo, ki mu preti zlasti od nekaterih živalskih (zavijač, črvivost) in glivičnih (škrlup) zajedalcev. Ker pa boj s temi zajedavci nekaj stane — denarja in truda — se bo dober gospodar vprašal, če se delo izplača, to se pravi, če se stroški in trud povrnejo in če se doseže s tem delom primeren prebitek — dobiček. Zlasti je potrebna rešitev tega vprašanja pri novih načinih obdelovanja, ko splošnost še nima izkušenj in ko se nam iz nekega notranjega, prirojenega nagiba upira vsaka no-votarija. Poglejmo torej, kako je v tem oziru pri sadjarstvu, zlasti kako se izplača sedaj že po vsem svetu vpeljano zatiranje sadnih zajedalcev s škropivi — kako se torej izplača škropljenje sadnega drevja. Pokslušajmo, kaj nam pravi v tej zadevi ravnatelj vinar, in sadjar, šole v Mariboru g Priol ki ima za seboj osemnajst-letno skušnjo. V svoji knjigi »škropljenje sadnega drevja« piše doslovno- »Da se škropljenje dobro izplača, mi bodo potrdili vsi naši sadjarji, ki so to delo le enkrat pravilno izvršili. Najbolj viden je uspeh škropljenja pri škrlupu in jabolčnem zavijaču (črvivosti)), dveh zajedalcib, ki prizadevata največ škode pri namiznem sadju in njegovo vrednost v največji meri zmanjšujeta,« Najbolj očitno so se pokazali uspehi pravilnega škropljenja pri poskusih, ki so se z vso natančnostjo izvršili minulo leto (1936). V poskusne namene so vzeli štiri enako razvite, zdrave, po 25 let stare jablane, ki so rastle druga poleg druge v sadovnjaku. Od teh štirih dreves so tri po vseh pravilih obdelovali s škropivi, četrto drevo pa so pustili kot nadzorno (kontrolno) drevo neškropljeno. Določena tri drevesa so škropili šestkrat in sicer 1. s 5% drevesnim karbolinejem, 2. z % bordoško (bakreno apneno) brozgo, 5,, 4. in 5. z 2% kaliforniško (žvepleno-apneno) brozgo, kateri so dodali vsakokrat na 100 litrov 300 gramov arezina (apnenega arzeniata) in 6. še s pol odstotno bordoško (bakreno-apneno) brozgo. Škropili so 1. in 2. marca, 3. in 4. maja, 5. junija, 6. julija. Na vsako drevo je prišlo vsega skupaj 107 litrov škropiva, ki je stalo 22.3 din. Delo in drugi stroški so znašali za vsako drevo 6 din. Skupni strošek za šestkratno škropljenje enega drevesa je znašal torej 28.4 din. Kakšen je bil pa končni uspeh, izražen v denarju? Poslušajmo! »Pridelek od vseh treh škropljenih dreves smo razbrali v tri kakovosti, jih natančno stehtali ter števila delili s tremi, da smo dobili povprečni pridelek enega drevesa za naš račun. Na enak način smo razbrali in pretehtali pridelek tudi od neškropljenega (kontrolnega) drevesa.« Pri škropljenih drevesih je prišlo na eno drevo povprečno po 170 kg prvovrstnih jabolk brez madeža in v debelosti najmanj 80 mm v prečnem premeru, ki so se prodala po 4 din za kg. Izkupiček je znašal torej 170 X 4 = 680 din. Druge (srednje) kakovosti je prišlo na drevo 32 kilogramov; prodala se je po 2.50 din in je vrgla torej 32 X 2.50 = 80 din. Tretje ka- kovosti (drobnih, črvivih in krastavih plodov) je bilo 73 kg; prodali so se po 0.70 din in so vrgli torej 51.10 din. Skupni donos škropljenega drevesa je znašal torej: 680 + 80 + 51.10 = 811.10 din. Ker so znašali stroški za škropljenje, kakor smo prej povedali 28.40 din, je bil čisti donos škropljenega drevesa 811.10 — 28.40 = 782.70 din. Kaj pa neškropljeno drevo? To je pa dalo: 66 kg prvovrstnih plodov po 4 din je 264. din; 35 kg drugovrstnih po 2.50 din je 87.50 din in 36 kg tretje kakovosti po 0.70 din je 25.20 din; skupni donos ne-škropljenega drevesa je znašal torej 264 + 87.50 + 25.20 = 376.70 din. Ker ga nismo nič škropili, je to obenem čisti donos. Ako primerjamo sedaj čisti donos drevesa, ki je bilo škropljeno, v znesku 782.70 din s čistim donosom neškropljenega drevesa v znesku 376.70 din, se nam pokaže pri eni sami 25 let stari jablani, ki je bila o prave mčasu in pravilno škropljena, prebitek (čisti dobiček) v znesku 782.70 — 376.70 = 406 din. K sklepu tega poglavja pravi g. Priol: >Te številke (namreč razlika med čistim donosom škropljene in čistim donosom ne-škropljene jablane) povedo več nego debele knjige. One dokazujejo, da se v našem gospodarstvu nobeno kulturno delo ne izplača s tako velikimi obrestmi, kakor smotrno in pravilno izvedeno škropljenje sadnega drevja.« H. Krompir bomo sadili Čas za saditev krompirja je tu. Krompir spada med zelo važne pridelke našega kmeta in mu nudi mnogo gospodarskih koristi. V prvi vrsti služi za človeško prehrano; nekaj ga pokrmimo živini, mnogi posestniki pa ga poleg tega vedno tudi nekaj prodajo. Ker je krompir res nenadomestljiv pridelek, zato moramo gledati na to, da ga bomo kar največ pridelali. Dobre pridelke bomo dosegli, ako upoštevamo sledeče: 1. izbrati moramo primerno zemljišče in ga dobro pripraviti; 2. krompirju moramo zadostno in pravilno gnojiti; 3. za seme moramo uporabljati samo zdravo in prvovrstno semensko blago. Krompir uspeva skoraj na vseh zemljah; tako na peščeni, glinasti, ilovnati pa tudi na barjanski zemlji. Na težkih zemljiščih pa mu škodujejo preobilne padavine, ako ni poskrbljeno za zadostno odtekanje vode. Njivo, na katero mislimo posaditi krompir, je najbolje preorati in pognojiti že v jeseni in to s starim vle-žanim hlevskim gnojem .Spomladi je to delo vedno boij težavno in zamudno. Moramo pa počakati, da je zemlja primerno suha. Veliko napako napravimo, če orje-mo zemljo spomladi, dokler je še mokra. Če orjemo težko zemljo, dokler je še mokra, se valijo izpod pluga težke in dolge brazde, ki sploh ne razpadejo; ko pa se enkrat posušijo, postanejo zelo trde in jih le težko razdrobimo. Prav tako ne smemo orati zemlje takrat, ko je presuha. Zato moramo paziti, da orjemo vedno pra- vilno in ob pravem času, tako da bo zemljišče res v dobrem 6tanju. Za gnojenje krompirja uporabljamo hlevski gnoj in razna umetna gnojila. S svežim hlevskim gnojem mu ne smemo gnojiti, in sicer vsled tega ne. ker je potem krompir mnogo manj odporen proti raznim boleznim. Hlevski gnoj moramo na njivi takoj raztrositi in podorati; ako ga pustimo delj časa v kupih, izgubi zelo mnogo na svoji vrednosti. Če ga že ne moremo takoj podorati, ga moramo vsaj enakomerno raztrositi. Veliko hitreje in pravilneje se razkraja, ako ga plitvo pod-orjemo; pregloboko ga ne smemo nikdar zaorati, ker potem ne pride do učinka in se tvori šoti podobna zogljenela snov, zlasti na težkih zemljiščih. Hlevski gnoj sam pa še ne zadostuje, ker ne vsebuje vseh hranilnih snovi v zadostni meri in zato ne moremo doseči popolnega uspeha; zadovoljiv uspeli dosežemo samo s primernim dodatkom umetnih gnojil. Mlade krompirjeve rastline morajo dobiti pravočasno zadostne količine lahkorazstopne in hitro dostopne hrane. Ker je krompir kalijeva rastlina, potrebuje predvsem velike količine kalija. Zemljišča, na katerih sadimo krompir, so navadno zelo peščena; ravno take peščene zemlje pa potrebujejo največ kalija. Uporaba kalija je za gnojenje krompirja brezdvomno zelo velikega pomena; pridelek krompirja neverjetno hitro opeša in pade, ako mu primanjkuje kalija. Obenem pa vpliva kalij tudi na okus in hranilno vrednost krompirja, kar je doka-< zano s številnimi poizkusi. Prav tako je ugotovljeno z raznimi poizkusi, da je večina krompirjevih bolezni posledica nezadostne kalijeve hrane. S 40 odstotno kalijevo soljo moramo gnojiti vsaj 14 dni pred saditvijo; ako z isto pravočasno in zadostno gnojimo, ne dosežemo samo večjega pridelka krompirja, temveč je tudi odstotek škroba v gomolju zaradi tega znatno večji. Važna hranilna snov je tudi fosforna kislina, katera služi rastlinam za ureditev staničevja in pospeši obenem zoritev. Gnojenje s fosfornimi gnojili je toliko bolj potrebno, ker primanjkuje našim zemljam sploh mnogo fosforne kisline. Za spomladansko gnojenje uporabljamo v ta namen navadno superfosfat. ker je lahko topljiv in zaradi tega rastlinam tudi hitro dostopen; navadno ga trosimo že pred oranjem Tako dobijo korenine mladih krompirjevih rastlin pravočasno zadosti fosforne hrane. Kar se tiče dušičnih gnojil, do=ežemo pri krompirju najboljši uspeh z uporabo počasi delujočega apnenega dušika, ki pa ga moramo pravočasno potrositi, in sicer vsaj dva do tri tedne pred saditvijo krompirja. Lahko pa damo dušik tudi v obliki čilskega solitra, katerega pa trosimo že po rastočih rastlinah; dušik čilskega solitra učinkuje zelo hitro. Če smo zemljo zadostno pognojili z dobrim hlevskim gnojem, potem so poleg tega potrebne za 1 hektar približno sledeče količine umetnih gnojil: 100 do 120 kg apnenega dušika; 120 do 150 kg superfosfata: 100 do 150 kg 40 odstotne kalijeve soli. Omeniti je treba, da nekateri radi potrosijo semenski krompir s pepelom, kar je sicer zelo dobro in koristno. Lesni pepel preprečuje na rezanih delili gomolja plesen in gnilobo ter ga nekako razku-žuje; obenem pa služi kalij, katerega vsebuje pepel, kot hrana mladi rastlini tedaj, ko je že pognala korenine in zelene liste. Nikakor pa seveda ne zadostuje, da bi uporabljali za gnojenje samo pepel. Predvsem vsebuje pepel precej apna, kalija in nekaj malega fosforne kisline. V prvi vrsti pride v poštev pepel od hrasta in bukve. Pepel od hrasta je značilen vsled tega, ker vsebuje mnogo apna; pepel od bukve pa se odlikuje vsled večjih količin kalija. Dušika pepel sploh ne vsebuje, fosforne kisline pa tako malo, da kot gnojilo skoraj ne prihaja v poštev. Ker pa mora biti gnojenje vedno popolno, moramo nuditi krompirju zadostne količine ostalih hranilnih snovi, ako hočemo doseči res dober uspeh. Za saditev uporabljamo samo dobro in zdravo semensko blago. Krompir, ki smo ga pripravili za seme, moramo pred saditvijo še enkrat dobro prebrati in vzeti za saditev samo zdrave gomolje. Kot na drugih rastlinah, se pojavljajo tudi na krompirju razne bolezni, ki vplivajo v veliki meri na zmanjšanje pridelka. Rdečkasti ali modrikasti venček ali pa rjavi madeži pri prerezu so znaki gnilobe; ta se v zemlji hitro razvija in gomolje uniči. Pri nas krompir pred saditvijo navadno razrežemo, kar je v toliko dobro, ker se lahko prepričamo, kateri gomolji imajo temen obroč pod površino; teh za saditev ne uporabljamo in jih izločimo, ker bi tako le pomagali, da bi se bolezen zelo hitro širila. Kako globoko naj sadimo krompir, to je odvisno predvsem od zemljišča samega. V peščeni zemlji je najbolj prikladna globina 10 cm, v težki zemlji naj pride približno 5 cm, v srednje težki pa 6—7 cm globoko. Za časa rasti ga moramo skrbno negovati. Krompir nam da sicer precej dohodkov pri prodaji, toda lahko bi nam jih dal še več, ako bi v večji meri sadili zgodnji krompir, ki ima navadno višjo ceno, nego pozni. Pod besedo zgodnji krompir razumemo one zgodnje vrste krompirja, kot jih pri nas že od nekdaj sadimo, kot n. pr. zgodnji rožnik. Zgodnji krompir zahteva skrbnejše obdelovanje in močnejše gnojenje zemlje kot pozni, toda kljub temu se še vedno izplača. Če krompirju zadostno gnojimo, je odpornejši proti boleznim, da nam bolj okusno gomolje in pa mnogo večji pridelek. V tem slučaju se tudi nabava raznih umetnih gnojil prav gotovo izplača. Ker ima zgodnji krompir vedno višjo ceno, je zelo priporočljivo, da bi ga zlasti oni kmetovalci, ki se nahajajo v bližini mest, pridelovali v večjih količinah, kot pa dosedaj in mu seveda tudi zadostno in pravočasno gnojili. Saditev zgodnjih vrst krompirja se v takih krajih dobro izplača, ker je vedno zadosti odjemalcev. Č. V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! f Odbira semenskega krompirja Pritožbe, da naš domači krompir ni več tak, kot je bil nekdaj, so na dnevnem redu. Napadajo ga razne bolezni, gnije nam na njivi, gnije v kleti; predvsem pa tudi ni več tako rodoviten, kakor je bil svojčas. »Izrodil se je,c pravijo. Najraje bi dobili seme kake nove vrste, ki bi bila bolj zdrava, bolj odporna proti boleznim in bolj donosna v pridelku, a po okusu, obliki in ostalih lastnostih enaka naši stari domači sorti. Le odkod dobiti krompir take vrste? Ni treba daleč iti ponj. Doma ga imamo še nekaj v svojih kleteh in na svojih njivah. Le o d b r a t i ga je treba izmed ostalega krompirja. Gotovo je na vsaki njivi par grmov, ki so še prav dobri, ki niso bolni, so odporni proti boleznim in tudi dovolj lepo razviti ter rodovitni. Te je treba najti izmed ostalih rastlin na njivi. Kako neki, vprašaš. Poslušaj! Spomladi, ko je krompir vzklil, greš v log ter si narežeš večje število šib ali palic, recimo sto komadov ali tudi več. S šibami pod pazduho poj-deš na njivo ter ei tam natančno ogleduješ po vrsti rastlino za rastlino. Pri onem krompirjevem grmu, ki ti ugaja, ki je hitro odgnal, ima močno razvito steblo in listje, zatakneš šibo, onega pa, ki se je počasi dvigal iz zemlje, ki je šibak, presvetle barve ali ti sicer ne ugaja, seveda ne zaznamuješ. Tako si zataknil vseh sto palic In na ta način označil sto dobrih krompirjevih grmov. Čez štirinajst dni si zopet ogledaš njivo s krompirjem in se seveda posebno zanimaš za svoje varovance, ki si jih označil s palicami. Če ti katera rastlina ne ugaja več tako kot pri prvem ogledu, odstraniš palico. Tako delaš ponovno tekom poletja in si pri tem kar prav natančen in strog. Vse, kar res popolnoma ne odgovarja, takoj Izgubi svojo značko. Ena rastlina je postala bolj šibka — palico veni Druga je Tideti bolna, je dobila lise po listju ali črno steblo tik zemlje ali zavito listje in slično: Takoj izpuliš palico! Tretja kaže morda drug cvet nego večina krompirja na njivi, je tedaj tuje sorte: Tudi pri njej odstranimo palico. Tako postopamo prav natančno in vestno, dokler nam do jeseni ne ostane od sto označenih rastlin morda le petdeset. Jesen je prišla, krompir bomo kopali. Seveda čakamo, da bo popolnoma dozorel. Preden se pa lotimo cele njive, izkop-Ijemo posebej onih petdeset rastlin, ki smo jih vse leto pazljivo motrili in ki so se do zadnjega dobro obnesle. Kar radovedni smo že, kaj bomo našli v zemlji. Razlika je zelo velika: Pod enim grmom je bilo morda le malo gomoljev, morda tri ali štiri in še ti so bili neenako razviti, pod drugim smo izkopali po osem ali celo več enakomerno razvitih krompirjev. Ti nam bodo dali bodoči rod. Od sto izpočetka zaznamovanih rastlin jih je ostalo morda na koncu le osem. Nič zato! Gomolje izpod teh osem grmov pazljivo spravimo ter hranimo ločeno in od vsake rastline posebej. Prihodnjo pomlad jih tudi ločeno sadimo. Na primer tako, da sadimo v prvo vrsto na njivi le seme, ki smo ga dobili od prvega grma. v drugo ono od drugega in tako naprej do osmega. Sedaj imamo točno pred očmi potomstvo vseh osem lansko leto odbranih rastlin, ki ga seveda še naprej zasledujemo. Zopet označimo s palicami rastline, toda sedaj le na onem delu njive, kjer smo posadili že odbrano semensko blago. Nadaljnjega postopka menda ni več treba razlagati. Vsak, kdor se bo po tem načinu lotil odbire semena, bo tekom par let lahko prišel do prav dobre vrste domačega krompirja. Slično kakor odbiramo v živinoreji za pleme le potomce najboljših krav in bikov, tako tudi pri semeno-gojstvu postopamo, ko odbiramo bodoči semenski krompir od najboljših rastlin, ki jih imamo na polju. Treba je za to le nekoliko časa, truda in pazljivosti. Če že gospodarji sami res ne bi imeli časa dovolj za tako podrobno delo — koliko mladih fantov je po naših kmečkih domovih, ki bi lahko skušali izboljšati naš domači krompir in ki bi lahko tekmovali med seboj, kdo bo vzgojil boljšo vrsto. Magister F,, Zel in plevel ali slovar naravnega zdravilstva. Obsega zdravilne rastline in bolezni, ki so vse urejene v abecednem redu, tako, da vsakdo takoj najde zaželjene podatke. Knjiga »Zel in plevel« je dosedaj najboljši domači zdravnik. Stane nevezana Din 50. vpzana Din 60. Knjigo dobite v Jugosl. knjigarni v Ljubljani. V KRALJESTVU GOSPODINJE Kaj in kako pripravimo za južino Na popoldansko južino radi povabimo sorodnike ali znance, da se pri skodelici kave ali čaja prisrčno razgovorimo. Ju-žina je lahko zelo preprosta ali pa tudi malo bilnejša, kar pač zmoremo. Postrežemo z mlekom, kavo, čajem, kakavom ali čokolado. K temu prinesemo čm domač kruh in presno maslo, pa tudi med in razne marmelade so zelo priljubljene. Dobro se poda za južino popoldne tudi domače sveže in suho sadje in če se hoče gospodinja posebno izkazati, še kaka sladica ali pecivo, pa tudi meso. Mizo pogrnemo v ta namen z belim ali pa tudi barvastim prtom. Na prostor vsakega gosta položimo mali krožniček, desno od njega pa nožek ali nožek in majhne vilice (levo). Skodelica s podstavkom pa ima evoj prostor desno od krožnika, zgoraj. Na podstavek poleg skodelice položimo malo žličko z držajem obrnjenim na desno. Levo od krožnika denemo še mali prtiček. Kruh, pecivo in druge prigrizke lično razstavimo pomizi. Presno maslo prinesemo na krožniku v kolikor mogoče lepi obliki, med ali marmelado pa v stekleni posodici. Kruh narežemo na ne predebele rezine in jih zložimo v košarico ali na krožnik. Malo poljskega ali vrtnega cvetja mnogo povzdigne sicer preprosto mizo. Kozarci za vodo morajo biti vedno na mizi. Če niso preveliki, jih uporabljamo lahko tudi za navadna vina. Vse posod je, ki ga prinesemo na mizo, bodi skrajno snažno; isto velja tudi za jedilni pribor. Vse, kar je iz porcelana, umivamo v topli vodi ali milnici ter spla-knemo s precej vročo vodo, da se posoda hitro posuši in lepo sveti. S tem si prihranimo zamudno brisanje posode. Previdni moramo biti pri splakovanju le, če uporabljamo slab porcelan ali drugačne glinaste izdelke. Ne prenesejo namreč tako vroče vode kakor dober porcelan in nam lahko popokajo. Pri čiščenju pribora je posebno paziti na vilice, kjer med posameznimi roglji rado zaostane kaj jedi ali pa prah smirkovega platna, s katerim smo vilice snažili. Jeklo, ki ne rjavi, nam prihrani mnogo dela; če pa naš pribor ni iz te kovine, moramo vse, kar smo snežili s smirkovim platnom, še enkrat splakniti in natančno zbrisati. Za umivanje kozarcev uporabljamo mlačno vodo. Nato jih do suhega in čistega zbrišemo; če so res brez madeža se prepričamo, ako jih pogledamo, obrnjene proti oknu ((svetlobi). Namesto malih prtičev iz blaga uporabljamo lahko prtiče iz papirja, ki so poceni, okusni in snažni. Če zelo štedimo, jih prerežemo tudi čez pol in damo za vsako osebo na prostor samo eno polovico, ki smo jo zložili skupaj. Š. H. KUHINJA Zdrobova juha z jajcem. 5 dkg surovega masla ali masti razbelim. V razbeljeno mast stresem 5 dkg zdroba in mešam, da zdrob zarumeni. V zdrob prilivam nato polagoma en in pol litra vrele juhe. Juho pustim vreti 5—10 minut. Proti koncu vrenja vlijem v juho eno dobro stepeno jajce. Ko juha še dobro prevre, jo dam na mizo. Zdrobova postna jnlia. Pri postni juhi napravim vse tako kot je zgoraj opisano. Razloček je le v tem. da juho zalijem s krompirjevko ali peteršiljevko. Namesto raztepenega jajca ji primešam pest ali dve žlici praženih gob ali par karfijolinih rožic. Karfijoline rožice skuham v slani vodi in vse skupaj zlijem v vrelo juho. Kislo zelje s papriko. Kislo zelje skuham v slani vodi. Med kuhanjem mu primešam Hico moke, prav dobro zmešane s par žlicami vode. Moka se lažje zmeša, če se ji prvotno prilije prav malo vode. Ko je testo gladko, se mu priliva toliko vode, da se lahko zlije v jed. Zelje zabelim z razgreto mastjo. V mast sem vrgla par odrezkov čebule in za noževo konico paprike. Ko zelje še par minut vre, mu primešam še žlico kisle smetane. Zel je dam s praženim krompirjem k mesu na mizo. Telečji jezik v paradižnikovi omaki. Jezik dobro operem in skuham v slani vodi do mehkega. Kuhan jezik polijem z z mrzlo vodo in ga olupim. V kožici razbelim žlico masti. V masti zarumenim par odrezkov čebule ter pridenem olupi jen jezik, paradižnikove mezge in četrt litra juhe. Kožico pokrijem in pazim še četrt ure. Nazadnje primešam še žlico kisle smetane. Meso zrežem na kose in polijem s precejeno polivko. Kot pridatek dam pražen riž, krompirjeve ali kake drugačne cmoke ali opečen droben krompir. Možgani z majonezo. Možgane operem in denem v vročo vodo za toliko časa, da se lahko potegne kožica z njih. Osnažene možgane skuham v slani vodi. Za duh pridenem malo kisa, vršiček zelenega pe-teršilja, vejico pehtrana in vejico maja-rona. Ko so možgani kuhani, jih pustim shladiti. Shlajene zrežem na dva prsta debele kose. Potem jih zložim na globok krožnik, polijem z majonezo in okrasim s cvetkami kuhane karfijole, s kuhano in na listke zrezano zelenino korenino, s krhljički kuhanih jajc in z listi zelenega peteršilja. Jed dam po juhi na mizo. Majoneza. V globokem lončku godljam dva rumenjaka, žlico kisa in žlico vode. Godljam na ognjišču toliko časa, da se godljanje zgosti. Zgoščeno potegnem na stran in še toliko časa mešam, da je godljanje shlajeno. Med mešanjem prilivam po kapljah tri do štiri žlice olja, pridenem malo soli, ščep popra, žlico limoninega soka in malo žlico francoske gorčice. Mesto gorčice lahko dam par pre-tlačenih sardelic. Grški krofki. 20 d kg surovega masla dobro mešam s 5 dkg sladkorja. Ko je surovo maslo in sladkor dobro zmešano, pridenem 30 dkg moke. Mešanico stresem na desko in pognetem v testo. Pognetem s pomočjo noža. Potem testo razvaljam za nožev rob na debelo in zrežem z obod-cem za krofe. Pečem krofke v vroči pečici. Pečene krofke namažem z marmelado in devam po dva skupaj. Površino potresem s sladkorjem. DOMAČA LEKARNA Trnjulino vino za jetrne bolezni. Zrele trnulje posuši v peči in stolci toliko, da se razpolovijo pečke. Na 10 kg trnulj deni 1 kg zrezanih rozin, 1 kg sladkorja in pest sladke skorje. Zalij z dobrim vinom in pusti tri tedne v posodi. Potem odtoči v steklenke in jemlji po dva šiljca na dan; maži se tudi okoli pasa zjutraj in zvečer s tem vinoin. ga Kis. ki pomaga za trganje in poživi omrtveli ud. Liter pravega vinskega kisa zmešaj z četrt litra vinskega cveta, vmešaj žlico kuhinjske soli in žlico španskega popra. S tem utiraj ali moči bolni ud dvakrat na dan, pri hudih bolečinah večkrat, treba pa je bolni ud večkrat umiti s čisto gorko vodo, najbolje pol ure pred utiranjem. Vinski kis si napravi lahko vsak sam. samo če dobi pristno vii.o Nezamašeno steklenico vina postavi na toplo, pa se bo prevrglo v kis. Kar prodajajo po trgovinah za vinski kis, neredko vina sploh videlo ni Za gliste, vetrove in udnico. Raztopi dve žlici svinjske masti, vzemi posodo od ognja in primešaj žlico brinjevega olja ter žlico terpentinove smole. Maži se. kjer te boli. Zdravilni odcedek od visenj. Zrele višenj stolci, postavi čez noč v klet, pretlači drugi dan skozi platneno krpo in izmeri sok. Stolci prav toliko, kolikor je soka, belega kandisa, in stresi v sok. Pusti, da se kandis raztopi. Potem nalij v steklenice, obesi v steklenico žakeljček s koščkom sladke skorje in nekaj žbic ter postavi na sonce. Ko je stalo 8 dni, vzemi žakeljček ven, zamaši in zapečati. Za človeka, ki se ga loteva vodenica. za slabokrvne in vedno trudne, je to iz-borno zdravilo. Dajaj po šiljcu večkrat na dan. Kmetijski nasveti Ali je res, da so najtežji pujski najbolj prikladni za pleme? Za plemensko rejo moramo odbirati le takšnt pujske, ki izvirajo od merjascev in svinj zdravega pokolenja in združujejo v sebi vse dobre lastnosti, ki jih zahtevamo od plemenskih živali. Niso pa oni pujski, ki 60 ob skotitvi najtežji, tudi najbolj primerni za plemensko rejo. Dokazano je. da niso bili ob času odstavljanja oni pujski vedno najtežji, ki so bili ob skotitvi med vsemi drugimi najtežji Dostikrat opazimo, da dosežejo pujski, ki so bili ob skotitvi med lažjimi, do odstave mnogo višjo težo. nego oni z visoko začetno težo. Od dobre plemenske svinje maramo pričakovati, da nam skoti zadostno število kolikor mogoče enako razvitih pujskov, ki se pri sorazmerno dobri hrani dovolj hitro razvijajo in rastejo. Zato pa je prava podlaga za odbiro pujskov za pleme tehtnica, na kateri moramo 6tehtati pujske takoj ob skotitvi in nato ponovno vsak teden. Samo na ta način lahko dosežemo, katere svinje nam vzredijo najboljše in najtežje pujske Od takih svinj, ki nam skotijo in vzredijo dovolj težke pujske, odbere-mo pujske za nadaljno plemensko rejo; od oni 6vinj pa. ki nam skotijo različno težke pujske, bi ne smeli pridržati pujskov nikdar za pleme ker se ta slaba lastnost prav lahko podeduje. Samo pujski enega in istega gnezda, ki se enakomerno razvijajo, pridejo lahko v poštev za plemensko rejo. Prav tako postopamo popolnoma napačno, če odberemo za pleme premlade živali Najbolje je. da najprej le opazujemo, ali se vsi pujski istega gnezda razvijajo enakomerno in zadovoljivo. Šele na podlagi točnih opazovanj, nam je mogoče odbrati pujske za pleme. gospodarske vesti denar g Denar. Na denarnem trgu v pretek-jem tednu ni bilo nobenih bistvenih iz-prememb. Za razne valute so plačevale banke sledeče zneske: češka krona 1.52 din, italijanska lira 2.15 din. francoski frank 2.12 din. avstrijski šiling 8.60 din, švicarski frank 10.90 din, holandski goldinar 26 din, kanadski dolar 47.60 din, ameriški dolar 47.80 din. živina Sejmi za plemensko živino. Tudi letošnjo pomlad bo priredila banska uprava plemenske sejme za mlade plemenske živali, predvsem bikce, ki bodo v sledečih krajih: dne 26. aprila v Beltincih za si-modolske bikce, dne 29. aprila v Velikih Laščah za 6ivorjave bikce, dne 5. maja v Št. Juriju ob južni železnici za pomurske bikce, dne 4. maja v Šmartnem ob Paki za marijadvorske bikce, dne 5. maja v Ormožu za pinegavske bikce, dne 15. maja v Kranju za pinegavske bikce. — Na te plemenske sejme se smejo prignati samo rodovniške živali članov rodovniških organizacij, zato bo tudi najugodnejša prilika za nakup najboljših živali, ki imajo že znano poreklo. g Živinski sejem v Kranju 12. aprila. Cene goveje živine so bile sledeče: voli 1. vrste 5.50 din, voli II. vrste 5 din, voli III vrste 4.50 din za 1 kg žive teže; telice I. vrste 5.50 din, telice II. vrste 5 din, telice III. vrste 4.50 din za 1 kg žive teže; krave I. vrste 5 din, krave II. vrste 4.50 din, krave III. vrste 3.75 din za 1 kg žive teže; teleta I. vrste 7 din, teleta II. vrste 6 din za 1 kg žive teže. Prašiči špeharji banaški 9.50 din, prašiči špeharji domači 8.50 din, prašiči pr-šutarji 7.50 din za 1 kg žive teže. — Mladi prašiči 8 tednov stari 180 do 200 din komad. Cene goveje živine in prašičev so ostale od zadnjega sejma v glavnem ne-izpremenjene. g Živinski sejem v Mariboru 13. aprila. Skupen dogon živine je znašal 592 glav; prodanih pa je bilo 378 komadov, od teh za izvoz v Italijo 6. — Cene so bile sledeče: debeli voli 4 do 4.75 din, poldebeli voli 3.50 do 4.50 din, vprežni voli 3.40 do ^50 din, biki za klanje 3.50 do 4.15 din, klavne krave debele 3.25 do 4.25 din, plemenske krave 3 do 4 din krave klobasa-rice 1.80 do 2.25 din, molzne krave 3 do 3.75 din, mlada živina 4 do 4.50 din, teleta 5 do 6.50 din za 1 kg žive teže. — Cene prašičev dne 16. aprila pa so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tedno stari 75 do 100 din, 7 do 9 tednov stari 120 do 135 din, 3 do 4 mesece stari 155 do 170 din 5 do 7 mesecev stari 200 do 340 din, 8 do 10 mesecev stari 390 do 500 din, 1 leto stari 660 do 900 din komad. Cena za 1 kg žive teže je bila 5 do 7 din, za 1 kg mrtve teže pa 9 do 11 dinarjev. cene g Tržne cene v Ljubljani dne 15. aprila Govedina: meso I. vrste 10 do 12 din, meso II. vrste 8 do 10 din, meso III. vrste 6 do 8 din za 1 kg. — Teletina: meso I. vrste 12 do 16 din. meso II. vrste 10 do 14 din za lkg. — Svinjina: meso I. vrste 11 do 16 din, meso II. vrste 10 do 15 din za 1 kg; slanina domača 14 din, slanina hrvaška 16 din, salo domače 14 din, salo hrvaško 16 din, mast 18 din, šunka 18 din, prekajeno meso I. vrste 18 din, prekajeno meso II. vrste 16 din za 1 kg. — Drobnica: koštrunovo meso 8 do 10 din, jagnje-tina 12 do 14 din, kozličevina 18 do 20 din za 1 kg. — Klobase: 6veže kranjske 20 din, polprekajene kranjske 24 din, suhe kranjske 20 din, prekajena slanina 20 din za 1 kg. — Perutnina: piščanec 10 do 15 din komad, piščanec zaklan 18 din kg, kokoš 20 do 25 din komad, kokoš zaklana 20 din kg, petelin 20 din komad, petelin zaklan 20 din kg, golob 3 do 4 din komad, zajec domač 8 do 12 din komad. — Mleko in mlečni izdelki: mleko 2 din liter, maslo surovo 24 din, maslo čajno 28 din, maslo kuhano 24 din, sir bohinjski 26 din, sirček 6 din, sir polementalec 24 din, sir trapist La 24 din, sir trapist Il.a 22 din za 1 kg. — Jajca: 0.50 do 0.62 din komad. — Kruh: beli 4.25 din, polbeli 4 din, črni 3.25 din za 1 kg. — Sadje: jabolka I. vrste 12 din, jabolka II. vrste 8 din, jabolka III. vrste 6 din za 1 kg; češplje suhe 4 do 8 din, črešnje 60 din, suhe hruške 4 do 6 din, orehi 6 do 8 din, orehi luščeni 20 din za 1 kg. g Krma: seno sladko 45 din, seno polsladko 40 din, seno kislo 40 din, slama 30 din za 1 meterski stot. pravm nasveti Znižanje dolga. F. T. Sosedu ste 1. 1930 posodili denar, a katerim je kupil vinograd. Vinograd mu je dobro nosil, pa vseeno zahteva znižanje dolga na polovico. Mnenja 6te, da sosed nima pravice do znižanja dolga, ker si je z vašim denarjem le opomogel, čeprav je sicer v slabšem gmotnem položaju kakor vi. — Vaše mnenje je napačno. Sosed ima pravico do znižanja dolga za polovico. Tako znižan dolg je dolžan odplačati v 12 letih v enakih letnih obrokih s 3 odstotnimi obrestmi. Tako predpisuje uredba, ki je vaše drugačno mnenje ne more spremeniti Razlastitev zemljišča za gradnjo občinske potL Z. J. T. Po zakonu o samoupravnih cestah se vsaka nepremičnina kakor tudi stvarne pravice na njej smeijo zaseči začasno ali stalno tako za neposredno ali posredno potrebo samoupravne ceste. Za to bo občinski odbor v primeru potrebe tudi za preložitev občinske ceste, lahko predlagaj uvedbo razlastitvenega postopanja, proti trmastemu posestniku, ki tudi proti plačilu noče odstopiti potrebnega zemljišča za potrebo občinske ceste. Podpis poroka na obveznici. P. Obveznico, ki jo6estvo in ga izterjala bodisi s prisilno upravo posestva ali pa s prisilno dražbo istega. Nova brajda. A. R. St. V. Ce je vaša trta pognala mladiko pod plankami na sosedov vrt, je ta mladika sosedova, ker se dvit, na tuj svet pa ne smejo. Vsak ima pravico, tuje živali s vojega sveta zapoditi, če mu pa tuja žival škodo dela. sme vsakdo zahtevati povračilo te škode od lastnika živali. Če imate j vsi kokoši, ki se pasejo povsod, potrpi te med seboj, 6aj tudi vaše kokoši morebitno škodo tujih kokoši hitro zravnajo