Vojna Nelsaj o sovjetski armadi, katera je zasedla glavni del Poljske Italijansko časopisje v Milanu je prišlo 26. septemtra v svojih opisovanjih raznih armad, ki se bojujejo V gectanji vojni, do zaključka, da je sovjetska armada V najboljšem primeru sposobna za obrambo, da pa je za napadanje neporabna. Temu je krivo ns eni strani pomanjkanje šolanih eastnikov, na drugi strani pa pomanjkanje vojne industrije. Istočasno kakor Italija je tudi Francija ugotovila, da imajo rnski polki, ki so zasedli poljsko ozemlje, po večini imena nemških komunističnih in socialističnih voditel.ov. Tako nosi polk, kateremu so morali Nemci prepustiti Brest-Litovsk, ime po Knancm nemškem vodilnem komunistu Ernestu Thalmannu. Polk, ki je vkorakal v Lvov in prevzel mesto od nemških čet, nosi ime znanega nemškega socialnega demokrata Karla Liebknechta, ki je bil umorjen leta 1919. Vrhovno vodstvo komunistične propagande v zasedenem poljskem ozemlju ima generalni tajnik komunistične internacionale Bolgar Dimitrov, znan iz procesa zaradi požiea rajhstaga v Berlinu koj po prevzemu nemške vlade in vse oblasti po nemških narodnih socialistih s Hitlerjem na. čelu. Najhujša noč in dan v Varšavi Najstrašnejšo noč in dan so prebili varšavski obleganci 26. septembra. Nemci so to noč in dan po načrtu razbijali Varšavo s težkim topništvom in letalstvom. Od ranega jutra je nad 200 nemških bombnikov bombardiralo središče mesta in zanetilo na stotine požarov z vžigalnimi bombami. Požarov ni bilo mogoče pogasiti radi pomanjkanja vode. Na stotine konj, kateri so poginili radi granat, so na mestu razkosali in razdelili meso med prebivalstvo. Poljski vojaški oddelki, ki so vzdržali bombardiranje in napade po predmestjih, so manj trpeli kakor prebivalstvo, ker je bilo bombardiranje naperjeno proti njemu, da bi ga moralno oslabalo. Števila mrtvih ni bilo mogoče preceniti. Varšava je bila omenjeno noč in dan vsa v razvalinah. Požari in razdejane hiše so onemogočale promet po ulicah. Kljub tolikim strahotam iz zraka in topov so zadeli Nemci še povsod na trdovraten odpor vojaštva in prebivalcev. Starci, žene, dečki in dekleta so bili v znatno pomoč vojaštvu. Pogled na Varšavo je bil 26. septembra, ko je bila poliska prestolnica po večini le še kup kamrrra — prežalosten ... 24urno preniirje Po 22 dneh po vsem svetu največje občudovanje vzbujajoče junaške obrambe je bila Varšava 27. septembra radi pomanjkanja prehrane, streliva, nevarnosti kužnih bolezni, razdejanega vodovoda in elektrarne, pomanjikanja zdravil in zdravnikov in uničenja devetih bolnišnic tolikanj izčrpana, da je predlagal poveljnik poljske prestolnice sklen^--- O/l '--^era pre- mirja, da bi se zamogla urediti vsaj prva pomoč ranjencem med vojaštvom in civilnim prebivalstvom. Zaradi 48 urnega neprestanega bombardiranja iz tisoč žrel nemških topov ni bilo mogoče nuditi ranjencem nobene pomoči. Omenjeno premirje, ki je končalo dne 28. septembra popddiie, je bilo uvod v predajo mesta Nemcem. V času premirja so se vodila pogajanja med za&topniki poljske in nemške vojske radi častne predaje. Kot zastopnik nemških oblegovalnih čet za pogajanja z branilci Varšave je bil določen general Blaskovvitz, ki je po rodu iz hrvatskega Karlovca iz rodovine Blaskovičev. Varšava in Modlin predana Nemcem Po podanem opisu je bil položaj Varšave in Modlina nevzdržen, ker so bili junaški branilci s civilnim prebivalstvom čisto izčrpani, ni bilo več streliva, posebno ne topovskega, ne prehrane in niti vode ne več. Poljski polkovnik, kateri je vodil 22 dni obrambo Varšave, je predal porušeno mesto oblegovalcem. Poljsko vojaštvo je 29. septembra zvečer odložilo orožje in začelo zapuščati prestolno mesto. Izpraznitev se je vršila tri dni. Nemške čete so vkorakale v Varšavo 2. oktobra. Severno od Varšave ležeča utrdba Modlin se je morala predati radi istega obupnega položaja, ki je tudi Varšavo prisilil, da se uda premoči. Da cenijo tudi Neraci junaštvo poljskega vojaštva, je razvidno iz tega, da so dovolili častnikom, da obdržijo sablje. To se redko zgodi v kaki vojni. Poljsko vojaštvo bodo Nemci kmalu demobilizirali. Tudi polotok Hela se je udal Na polotoku Hela pri Gdanskem so se še vedno borili ostanki poljskih čet. Toda tudi za te hrabre poljske vojake je napočil čas pomanjkanja vsega živeža in streliva, zato so 1. oktobra razobesili belo zastavo v znak predaje. Vojaki so položili orožje v roke mnogoštevilni oblegovalni nemški vojski. Vojaška uprava v od Nemcev zasedeni Poljski Kancler Hitler je imenoval za vrhovnega vojaškega upravnika za vse od Nemcev zasedeno poljsko ozemlje 541etnega generalobersta Rundstadta, kateremu je prideljen kot strokovnjak za civilno upravo minister Franck. Le trije Oikraji zasedenega ozemlja so izvzeti, in sicer Katovice, Censtohova in Bialo. V teh okrajih, ki meje neposredno na Nemčijo in kjer je znatna nemška manjšina, je zopet uvedena civilna uprava in je nemškim beguncem dovoljeno, da se vrnejo na svoje domove, v kolikor dobe za to dovoljenje od delovnega urada. Vsi oni nemški begunci, ki so zaposleni v nemških tovarnah, morajo ostati na svojih mestih. Poljski in češki begunci se ne smejo vrniti. Kazdelitvi Poljske in predaji Varšave bi naj sledil mir? Razdelitvi Poljske in predaji Varšave bi naj sledil po željah Nemčije in sovjetske Rusije mir. Da misli kancler Hitler resno na rusko-nemško mirovno ofenzivo, kažejo nekateri predznaki. V kancelarski palači v Berlinu je bilo 30. septembra popoldne važno posvetovanje, katerega so se udeležili poleg Hitlerja vsi člani vlade razen ministra Francka, kateri se mudi v Poznanju, ter zastopniki nemške vojske, mornarice in letaletva. Razpravljali so o ukrepih za priraer, da bi bile Hitlerjeve mirovne ponudbe od Anglije ter Francije odklonjene. Uradno poročilo iz Berlina pravi, da bo še ta teden sklican nemški državni zbor. Ob tej priliki bo stavil Hitler Angliji ter Franciji ponudbo za mir, ki bo njegova poslednja ponudba. Če njegovi predlogi ne bodo sprejeti, bo pričela v najkrajšem času nemška ofenziva na morju, na kopnem in v zraku proti Aiigliji ter Franciji. Na povabilo nemške vlade se je pripeljal 1. oktobra v Berlin italijanski zunanji minister grof Ciano. Temu obisku pripisujejo velik pomen. Gre za razčiščenje odnošajev med Nemčijo in Italijo, ker zapadni velesili nočeta priznati nemške zmage na Poljskem in odklanjata na tej osnovi mirovna pogajanja. Domnevajo, da mora Nemčija računati z nadaljevanjem vojne in bo za» htevala od Italije, da izpolni svoje obveznosti v smislu vojaške zveze, katera je bila sklenjena med Nemčijo ter Italijo. Italijanski politični krogi so pa mnenja, da je potovanje grofa Ciana v Berlin v zvezi z mirovno akcijo, v kateri bi naj prevzela Italija vlogo posredovalca med Nemčijo in Rusijo na eni strani ter Angleži in Francozi na drugi strani. Novi predsednik Poljske in nova vlada Strašni in preveč presenetljivi septembrski dogodki so tolikanj vplivali na 72 letnega predsednika poljske republike dr. Ignacija Moscickija, kateri je po svojem poklicu profesor svetovnega slovesa, da je podal 30. septembra ostavko na mesto predsednika republike. Po ustavi je postal predsednik Poljske bivši predsednik senata Vladislav Rackiewicz, vojvoda vilenski. Novi predsednik poljske republike je prisegel v Parizu. Koj po zaprisegi je novi predsednik izdal odlok o odstavitvi vlade generala Skladovskega, ker ne more delati v pregnanstvu na Romunskem, in je imenoval za novega predsednika vlade generala Vladislava Sikorskega, poveljnika poljskih čet v Franciji. Za podpredsednika vlade je bil imenovan profesor Stanislav Stromski, za zunanjega ministra Zaleski, za finančnega pa polkovnik Adam Koc. Ostali člani vlade fcodo imenovani pozneje. Nova poljska vlada ima značaj vlade narodne obrambe in bo delovala iz Pariza. Važni obvestiii angleškemu parlamentu V Londonu sta podala 26. septembra parlamentu obširni poročili o r-^dnarodnem položaju in o vojni na morju ministrski predsednik Chamberlain in mornariški minister Churchill. Chamberlain je tokrat četrtič od izbruha vojne obveščal parlament o dogodkih. Govoreč o sovjetskem vdoru na Poljsko je g. predsednik rekel, da je reprečila ruska vojska z vpadom na Poljsko zbiranje poljske armade na novih določenih postojankah. Poljsko sta si razdelili Risija in Nemčija tako, da pripada Rusom precej večji del in vsi petrolejski vrelci v Galiciji. Ves svet občuduje junaško borbo preostanka Poljakov v Varšavi in na polotoku Hela. Ob koncu svojega govora je Chamberlain že četrtič podčrtal angleško obljubo z besedami: »Nihče naj ne dvomi o stališču Anglije, ki hoče enkrat za vselej odstraniti nevarnost napadov in potlačenja narodov ter zasedanja držav, kakor se je zgodilo s Poljsko. Naš in francoski narod sta odločena doseči zmago za cilj, ki jima je skupen.« Mornariški minister Churchill je izvajal, da je dnevno na morju do 2000 angleških ladij, katere so opremljene z obrambnim orožjem proti podmomicam. Pred 25 leti je bilo treba 15—20 angleških rušilcev za uničenje ene nemške podmornice, danes zadoščata 1—2 rušilca. Tudi, če je bilo doslej potopljenih res samo šest ali sedem nemških podmornic, pomeni to najbrž več nego desetino vseh podmornic, s katerimi razpolaga Nemčija. Najbrž pa je to četrtina ali celo tretjina. Do konca oktobra bo akcija proti podmornicam še potrojena. Če bo sovražnik zgradil nove podmornice, smo pripravljeni, da odgovorimo s povečanimi protiukrepi. Letalstvo je igralo doslej v borbi proti podmornicam važno vlogo. Doslej so nemške ladje potopile v pr- vem tednu 65.000 ton angleških ladij, v drugem 46.000 ton, v tretjem 21.000 ton in v zadnjem samo še 9000 ton. V tem času pa smo zasegli 67.000 ton več nemškega blaga, kakor pa ga je bilo potopljenega na naših ladjah. Dobava surovin je Angliji zasigurana. Francoska mornarica je zajela do dne 28. septembra nad 100.000 ton blaga, ki je bilo namenjeno v Nemčijo. Med tem je tudi 24.000 ton bencina. Angleška mornarica je zajela 70.000 ton, med njimi 23.000 ton železa in 14.000 ton petroleja. Poročilo iz Pariza z dne 29. septembra pravi, da je od 27 nemških podmornic, ki so bile pred pričetkom vojne na odprtem morju, da onemogočijo nasprotniški trgov- ski promet, vrnilo nepoškodovanih v svoja oporišča doslej samo sedem. Vse druge so bile večinoma potopljene ali vsaj onesposobljene za vsako nadaljnje delovanje. Angleško in nemško poročilo o napadu na angleške ladje Na vprašanje angleškega opozicijskega poslanca Aleksandra v parlamentu glede napada nemških letal na angleške vojne ladje v norveških vodah 26. septembra, je odgovoril mornariški minister Churchill: Poveljnik domačega brodovja Fobbs je brzojavil, da je bilo 26. septembra popoldne angleško brodovje, sestoječe iz velikih bojnih ladij, križark, rušilcev in matične ladje za letala, v Severnem morju napadeno od 20 nemških letal. Angleških ladij ni zadela niti ena bomba, pač pa je bilo eno nemško letalo sestreljeno, drugo zelo poškodovano, tretje pa se je moralo spustiti na morje in je bila posadka štirih mož zajeta. Po obvestilu admiralitete se je vršila bitka okoli 300 km od norveške obale. Nemško vrhovno poveljstvo trdi o istem napadu: Nemška letala so 26. septembra popoldne napadla v Severnem morju ve lik oddelek angleške vojne mornarice. Ar gleška natična ladja za letala je bila un čena. Več bomb je padlo na krov velik križarke. Nemška letala niso imela izgu). Francosko poročilo o poškodovanju Siegfriedove črte Francosko vojno pcročilo z dne 27. sej tembra pravi, da je francosko topništvo obstreljevanjem napravilo hude zaseke Siegfriedovo obrambno črto med Saar briicknom in Mertzigom. Enaki uspehi r bili doseženl še tudi na drugih delih froi te, tako da je Siegfriedova linija na ve krajih na pol razdejana in je na njaj vs: polno zasek. Radi omenjenih francoskih uspehov sc Nemci silno ojačili svoje postojanke v obrambnih trdnjavah in so zbrali v zaledji: za Siegfriedovo črto nad 100 divizij pehotc in nekaj oklopnih divizij. Leta 1917 sc imeli Nemci na isti zapadni fronti tik prec' svojo poslednjo ofenzivo nad 200 divizi; vojakov.