/uAUce-'*
AmeriSma Domovi ima
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, APRIL 25, 1962
SLOVCNIAN
MORNING NEWSPAPER
e:
STEV. LX - VOL. LX
"Resnico'' o Vietnamu zahteva od Kennedya
Tednik “Christian Century” prijema predsednika Kennedya zaradi ameriškega posega v lužni Vietnam, ne da bi o tem obvestil Kongres.
CHICAGO Ul. — “Christian Century,” protestantovski tednik, zahteva od predsednika Združenih držav, naj pove vso resnico o položaju v Južnem Vietnamu in utemelji svoj poseg v tamkajšnje razmere. Pri tem se sklicuje na podobno zahtevo Kennedya leta 1954 od tedanjega predsednika Eisenhowerja.
Časopis se sprašuje, s kako Pravico pošilja predsednik ameriške čete v 10,000 milj oddaljeno deželo in čemu. Po sedanjih Podatkih je v Južnem Vietnamu Preko pel tisoč ameriških vojakov in njihovo število se vsak dan veča. Po sklepih premirja v Ženevi, ki je končalo vojno v Indokini leta 1954, ne sme imeti nobena država v Juž. Vietnamu več kot 685 “vojaških svetovalcev,.”
čemu ne pred Kongres?
Pravijo, da je Južni Vietnam v nevarnosti, da mu zavladajo komunisti, ki so začeli očitni Upor proti vladi Diema. če je Položaj res tak, čemu ne gre Predsednik pred Kongres in mu celotno vprašanje predloži in zahteva potrebna polnomočja, sprašuje list.
*
Vprašanje je brez dvoma na 1rieistu) gledano vsaj s formalne-stališča. V koliko more danes Amerika nastopati vedno lavno in v skladu z mednarodnimi določili, ko komunistični svet zasleduje svoje cilje izključno po nezakonitih potih in s Podtalnim rovarjenjem in sno-vanjem revolucij, je dgugo vprašanje. Uredniki lista bi napravili prav, če bi skušali odgovoriti tudi na to vprašanje.
Noui grobovi
Učinkovitejše jedrsko orožje - cilj poskusov
Stella Zimmerman V Womans bolnišnici je umrla
72 let stara Stella Zimmerman, I	----
roj. Kioskie v Clarence, Penna. Eden glavnih ciljev napovedanih preskusov jedrskega orožja je dobiti manjše in bolj učinkovite jedrske
V Cleveland se je preselila pred 20 leti. Zapustila je moža Steva, otroke Mary Nico-lani, Stello Hroban, Michaela, Agnes Gallen, Edwarda in Georgea, 11 vnukov in vnukinj, pravnuka in sestro Anno Worsky. Pogrob bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek ob 8.20 zjutraj, v cerkev sv. Frančiška ob 9.30 nato na Kalvarijo.
Elmer Hermsdorfer V Lakeside bolnici je preminul Elmer Hermsdorfer, star 41 let, stanujoč na 25220 Chatworth Dr., Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Hildo roj. Lebar, sina Lawrencea, hčeri Diano in Maxino, mater Mary, por. Kausek, roj. Hribar, brata Aurthurja (v Tenn.) ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu, zaposlen v Scotish Tool & Die Co. Pogreb bo v petek zjutraj iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Felicite.
Založniki priznavajo Kenneriyevo popularnost
Washington, d. c. — Ta
*eden imajo založniki svoj kon-gres v Washingtonu. Traja štiri hni. Udeležuje se ga okoli 1400 Rožnikov, urednikov in časni-arjev. Na kongresu so govorili Wdi o Kennedyevi popularnosti n Ugotovili vsi skupaj ne glede strankarsko pripadnost, da je . cunedyeva priljubljenost na rcdni višini, posebno po zmagi v sporu z jeklarnami.
taki republikanci, kot je 1Vsi senator Knowland, ne opo-:ckajo, da je Kennedy tudi na aPadu. jfzredno popularen, — ^ bub temu, da je doživel do-Polomij kot na primer s Ku-°> Laosom, Berlinom itd. Ljudje se pač ne brigajo za .^>drobnosti v njegovi politiki zato radi verjamejo demo-atski propagandi, republikan-^ e kritike namreč skoraj nik-ger ,ne morejo videti razen v ča-opisju, ki ga navadni ljudje ne Derejo.
'urmanski nacijonalšzem »izjema od pravila!
CLEVELAND, O. — Po zad-pji svetovni vojni je prišlo v navado, da se je vsak pretiran nacionalizem oblekel v “nevtralnost”, to je, skušal je dobivati pomoč iz Washingtona in iz Moskve. Burmanski nacionalizem je ubral druga pota. Sedanja vojaška diktatura generala Ne Wi-na je tako ponosna, da odklanja podpore od obeh strani. Dvema našima ustanovama, Fordovi in Azijski, je prepovedala, da bi še podpirale razne akcije na burmanskem kulturnem, gospodarskem in socialnem polju. Oba ustanovi sta do sedaj žrtvovali ta namen nad $12,000,000. Podobno usodo je doživela Ful-arighova akcija za izmenjavo inteligence.
-^♦WARMER
Sončno in toplo. Najvišja tem Matura 79.
bombe.
WASHINGTON, D. C. — A-meriški jedrski strokovnjaki in vodniki narodne obrambe upajo, da bodo z vrsto preskusov jedrskega (atomskega) orožja našli pot za še učinkovitejše jedrske bombe. Med tem ko so Rusi pokazali, da zmorejo 50 in več megatonske bombe, se trudijo ameriški strokovnjaki, da bi stisnili v čim manjšo bombo tem več uničujoče sile.
Polaris rakete v naših atomskih podmornicah imajo v svojih glavah atomske bombe z uničujočo silo pičlega pol megatona (okoli 400,000 ton običajnega razstreliva), medcelinske rakete vrste Minutman bodo imele za spoznanje močnejše jedrske polnitve. Naše sedanje najmočnejše medcelinske rakete Titan ne zmorejo ponesti preko Atlantika atomske ali vodikove bomibe s preko 10 megafonov uničujoče sile. Za take bombe moramo še vedno poslužiti letal.
Ce se posreči povečati uničujočo silo atomskih in vodikovih bomb, bodo postale naše Polaris, Minutman, Atlas in Titan rakete veliko učinkovitejše. Posebno važno je to za prvi dve raketi, ki sta od zadnjih uporabnejši, imata pa manjšo udarno silo.
Poškusi jedrskega orožja bodo pokazali zanesljivost sedanjih atomskih in vodikovih bomb. pota k njihovi izlboljšavi in pot k izdelavi uspešnega sredstva za obrambo pred medcelinskimi raketami in njihovim smrt prinašajočim bremenom.
PREDSEDNIK JE ODREDIL NOVE JEDRSKE PRESKUSE
Predsednik Združenih Jdržav je naročil Atomski komisiji, maj čim preje izvede vrsto preskusov atomskega orožja (v ‘ozračju .tia Ipodročju srednjega Pacifika. ;Prve preskuse pričakujejo vsak čas, najkasneje pa v |nekaj dneh. WASHINGTON, D. C. — Komisija za atomsko silo je včeraj objavila, da je predsednik Kennedy pooblastil njo in obrambno tajništvo, naj izvedeta vrsto preskusov atomskega orožja v ozračju na Pacifiku, kot je bilo predvideno že pred več tedni. Preskuse bo izvedla “Joint Task Force 8” pod poveljstvom maj. gen. A. D. Starbird, kakor hiti o bo mogoče. Predsednik je izdal svojo odločitev v svojem počitniškem bivališču v Palm Beach v Floridi. Preskuse bodo izvedli na področju Božinih otokov in nad Johnstono-vem otoku malo dalje proti severu. Izvedba ameriških preskusov je postala neizbežna, ko je Sovjetska zveza odklonila predlog zahodnih sil za končanie vseh preskusov pod mednarodnim nadzorom.
Združene države so se odločile za poskuse kljub prošnjam in protestom glavnega tajnika Združenih narodov U Thanta, predsednika indijske vlgde Nehruja in predsednika japonske vlade Hayata Ikede. To dokazuje, da so predsednik Kennedy in njegovi svetovalci prepričani, cia Združenim državam po sovjetski odklonitvi mednarodnega nadzora ni preostala nobena/*anske§a aPr^a 50 prejeli brez-druga pot	poselni delavci v državah Kali-
Preskuse bo izvajala skupina, fornUa> New York, Pennsylva-k:. šteje okoli 12,000 mož s celim n^a’ Ohio, Michigan in Illinois bredovjem ladij in letal. Te- ^' odstotkov od $740,000,000.00 kom prihodnjih dve ali treh me-!dodatne brezposelne podpore,
Kennedy ni pozabil na svoje vojne tovariše
WASHINGTON, D. C. — Med zadnjo svetovno vojno je bil J. j Kennedy poveljnik motornega Vojaška diktatura se je pri i torpednega čolna Flotilla I. Čoln
^ . J 1 .. ^ ^4-1 £ X	J v-. i ' -i r« v»/-»*-v» 1-i r» 1 r%	iifrvrlo
Južni senatorji žugajo z obstrukcijo predlogu o državljanskih pravxak
WASHINGTON, D. C. — Bočim si je predstavniški dom privoščil 10-dpevne velikonočne počitnice, so korenjaki v senatu rekli, da jih ne potrebujejo, in začeli včeraj z rednim delom.
Delo predvidoma ne bo ravno “redno”. Demokratski voditelj Mansfield hoče namreč spraviti v obliki dodatka k nekemu malo pomembnemu zakonu pod streho Kennedyevo željo, da bi za pridobivanje volivne pravice zadostovalo šolanje do končanega šestega razreda ljudske šole in da ne bi bil potreben poseben izpit, ki ga sedaj lahko predpisujejo posamezne države in s tem jemljejo volivno pravico črnim volivcem.
Konservativni južni senatorji so napovedali, da bodo predlog obsItnAirali. Mansfield je zato pripravljen, da jih bo pustil govoriti kakih 14 dni, potem pa bo videlo, kaj je treba ukreniti. Vsekakor je administracija v tem pogledu zelo samozavestna. Trdi, da bo točka o “šolski kvalifikaciji volivcev gotovo u-zakonjena še v tem kongresnem zasedanju.”
-------o-----—
Stalinov spomenik v Pragi ostane na mestu
PRAGA, ,ČSR. 4- Sto čevljev visok granitni spomenik pokojnemu Joždfp; Sfalkiu v sredi Prage bo ostal na svojem mestu.
Tako so vsaj Za sedaj odločili vodniki Komunistične partije,
Za sklep so se odločili šele potem, ko so spbznali, da bi bila odstranitev spomenika zelo te-jžavna. Razstreliti se ga ne upa. lie, ker stoji sredi zgodovinsko pomemlbnih stavb, drugače ga je pa le težko spraviti z mesta.
Nekdo je predložil, naj bi spo- preskusov na področju Božič-meniku odžagali glavo in jo na- n^h otokov v nižjih delih ozrač-
Nad polovico podpor v 6 industrijskih držav!
I ‘
»	c —————
Brezposelni v šestih državah so dobili 57 odstotkov vseh brezposelnih podpor zvezne vlade.
WASHINGTON D.C. — Od
'ki
secev bodo izvedli od 25 do 35;rkl 3° ie odobril Kongres. Poro-.	.-'p	„	, .	. .	•
preskusov. Preskusili bodo tudi,«10. Delavskega tajništva ka^4?!sl- ^pochmčje0 s’ ptinom in
.	. .	, . n ,	•	, • •	r- ...____ ____________ njenega delavstva, ki
glavami in raketo Polaris, ki jo
Iz Clevelanda in okolice
Rokoborba—
V	Central Armory na E. 6 St. in Lakeside bo jutri zvečer ob 8.30 pri nastopu poklicnih rokoborcev glavna zanimivost nastop Lea Jonathana proti Miku Gallagherju. Seveda bo še vrsta drugih zanimivih nastopov.
Žalostno sporočilo—
John Kausek s 19517 Ke-wanee Ave. je dobil sporočilo, da mu je v Stični na Dol. urm*-la 8. aprila 92 let stara mati Ivana Kausek. Poleg omenjenega zapušča tu tudi sinova Lea in Franka, v starem kraju p& hčeri Karolino Strmole in Johapp Zajc.
Zadušnica—
JutH bb sedmih ob v cerkvi Mkrije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Brezar na 30. dan njene smrti.	,
Jutri, v četrtek, oh li. 2y> bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Paiiljčh pb 7. obletnici smrti.
Asesment—
Danes je 25. -\r mesecu, ko pobirajo društveni tajniku asesment! .	’■
Pogajanja pri. East Ohio Gas--
V	ponedeljek so se začeli razgovori, med predstavniki
tem postavila na stališče, da prizna samo podpiranje, ki gre od države do države. To stališče jo ni motilo, da odbija tudi moskovsko podporo v znesku $14,-000,000. Režim je napravil izjemo samo za podpore iz Peipin-ga, morda zato, ker znašajo okoli $84,000,000.
Kot se vidi, ne pozna nacionalistična zaslepljenost nobene meje.
je spremljala nesrečna usoda. Potopil se je, posadka s Kenne-dyem vred je le s težavo rešila življenje.
Kennedy ni naravno pozabil na dogodek, pri tem pa tudi ne na mornarje, ki so delili z njim usodo. Ko je postal predsednik, je že skoraj vse prevzel v svojo administracijo. Med zadnjimi je bil novi sodnik najvišjega federalnega sodišča White.
mislijo pognati proti cilju z atomsko polnitvijo iz atomske podmornice pod morsko površino. Računajo, da bo največja bomba, ki jo mislijo preskusiti, imela 10 megatanov. Sovjeti so lani preskusili bombo z 58 megatoni.
Najprej bodo izvedli vrsto
domestili z — Leninovo.
Nova ruska umetna luna
MOSKVA, ZSSR. Rusi so včeraj zjutraj poklali ha pot okoli Zemlje umetno luno Koz-mos III., katere cilj naj bi bil proučevati vreme, možnost komunikacij in radiacijo.
V teku šestih tednov je to že tretja ruska umetna luna iste vrste. Po poročilu Tassa bo letela tudi nad New Yorkom, San Fanciscom in Los Angelesom.
—----o-----
— Na vsem svetu govorimo 2,800
vsem različnih jezikov.
ja, kasneje pa v višjih ih morda tudi v vesolju na področju otoka Johnston.
Predsednikovo odločitev so na Kapitelu na splošno ugodno sprejeli. Vsi kongresniki in senatorji so izjavljali, da Združe-nim državam ni nič drugega preostalo.
Išče podpore
SAIGON, J. Viet. — Predsed nik fepublike Južni Vietnam Ngo pirfh Diem je v osebnih pismih poglavarjem skoro 100 držav te pozval, naj obsodijo poskus vlade Sev. Vietnama vreči vlado Južnega Vietnama.
žave dežele.
Omenjenih šest držav ima 40 odstotkov celotnega prebivalstva dežele, toda v'njih živi 46 odstotkov delavcev, kritih od državnega in zveznega zavarovanja proti brezposelnosti. Večji del onih, ki so prejemali podaljšano brezposelno podporo, so ljudje zrelih let z družinami, zaposleni v produkciji.
Zadnje vesti
Kennedyeva administracija zopet podprla Tita z $25,000,000!
CLEVELAND, O. — Ko je Tito zaprl Milovana Djilasa in s tem korakom razburil in razjezil ves svobodni svet ter verjetno tudi dobro večino ameriškega javnega mnenja, smo takrat rekli, da se vsaj naša demokratska administracija pri tem ne bo čutila prizadete in da bo podpirala Tita še naprej. Nismo mislili, da se bo to zgodilo tako hitro.
Komaj je namreč ruski tovariš Gromiko odnesel preteklo soboto pete iz Beograda, bilo je to zgodaj zj ultra j, že ie Titova vlada poapisala z našim poslaništvom nov dogovor o podpiranju jugoslovanskegja komunističnega režima. Moralo se je grozno muditi, kajti ni navada, da bi bilo take posle opravljati tik pred velikonočno nedeljo.
Na temelju sklenjenega dogovora bo Jugoslavija dobila od Združenih držav blaga za okrog-
ga cenijo na $14,500,000. Tito bo dalje dobil 50,000 bal pavole in 30,000 ton sojatropin, vse skupaj vrednosti $10,100,000. Dolarje bo plačal šele v 15 letih v običajnih letnih obrokih. Plačilo v dolarjih gre v redu. Nihče pa ne bo verjel, da bo Tito plačeval industrijske surovine in živalsko krmo kar celih 15 let. Od Amerike jih je že večkrat dobil pod ugodnejšimi pogoji, toda še nismo nikoli slišali od naše administracije, kako jih odplačuje.
Tako se je zgodilo, da je Tito dobil od naše administracije tekom zadnjih 12 štirikrat izdatne
le $25,000,000; 200,000 ton pšeni- nice in še nekaterega drugega rodni položaj “identični in po-ce in 3,000 ton svežih limon bo blaga, kar je bilo vse skupaj dobni” jugoslovanskim in da bo plačala v dinarjih, ki jih bo po-^redno $64,000,000. V lanskem tem naše administracija poklo- decemlbru je zopet dobil pol minila Jugoslaviji. Vrednost bla- lijona ton pšenice za $45,000,000.
Vse skupaj so bile prve tri dobave vredne skoraj $110,000,000.
Ako pridenemo še sedanjo, lahko ugotovino, da je Tito izmolzel od naše administracije tekom 12 mesecev okoli $135,-000,000. Kar čedna vsota, to se mora priznati!
Kako “visoko spoštujejo” v Beogradu ameriške podpore, se vidi po tem, da so uradni krogi neuradno širili vest) da se je s podpisom pogodbe zato tako mudilo, da bi bil tako odtehtan politični vpliv obiska tovariša Gro-mika. Kdor to verjame, se bo mesecev kar moral nehote vprašati, kaj se je podpore. V Gromiko dogovoril v Beogradu;
aprilu in juliju lanskega leta ga je naša administracija podprla z dobavo pol milijona ton pše-
gotovo ne samo o tem, da je sporazumno s Titom poudaril, da so moskovski pogledi na medna-
ruski obisk omogočil še več sodelovanja med obema državama ne “političnem, gospodarskem kulturnem in drugih področjih.” To bi pomenilo, da se je naša administracija močno bala Gro-mikovega obiska v Beogradu. Le kdo bi to verjel! Sodbe o tem ne upamo izreči. Počakati moramo, kako se bo razvijal političen položaj v Grčiji. Ako o čem, je Gromiko gotovo govoril tudi o tem s Titom, saj so na notra-nju politiki na Grškem zainteresirani vsi komunisti brez ozira na pota, ki hodijo po njih v komunizem.
Glavno pa je to: naj Tito kuha s Hruščevim kakršnokoli zunanjo politikoj ameriške podpiranje mu ne bo ušlo iz rok.
BUENOS AIRES, Arg. — Predsednik Jose Maria Guido se je vdal pritisku vojaštva in odredil prevzem pokrajinske uprave od strani zveznih oblasti. Na ta način je dejansko izbrisal uspehe, ki so jih dosegli pristaši bivšega diktatorja Perona pri zadnjih volitvah.
MOSKVA, ZSSR. — Zunanji minister Gromiko je včeraj Vrhovnemu sovjetu, ki se je zbral k rednemu zasedanju, izjavil, da obstoja upanje za dosego sporazuma z Združenimi državami glede ureditve berlinskega spora in nemškega vprašanja. Vrhovni sovjet je ponovno soglasno izvolil za predsednika vlade Nikito Hru-ščeva, za predsednika Sovjetske zveze pa Leonida Brežne-va. V predsedstvo Sovjeta je bil izvoljen tudi maršal K. Vo-rošilov, ki je bil nekaj časa v nemilosti zaradi podpore, ki
jo je svoj čas nudil protipar-tijski skupini Molotova in tovarišev.
ŽENEVA, Šv. — Sovjetska zveza je včeraj ponovno zavrnila predlog zahodnih sil za uved bo mednarodnega nadzora nad dogovorom o končanju preskušanja atomskega orožja.
LEOPOLDVILLE, Kon. - Predsednik vlade C. Adula je pozval Združene narode, naj mu pomagajo “ukrotiti” Katango. Njenega predsednika Combcja je obdolžil, da je razgovore o ureditvi odnosov namerno zavlačeval, da bi tako dobil čas
unijo njenega delavstva, zastopa kakih 2,500 članov, ža novo delovno pogodbo. Predsednik unije je dejal, da zahteva ta višje plače, polno plačano zavarovanje za bolnišnico in en dodaten plačan praznik. Sfara pogodba popeče 31. maja.
Alpine Village ostane zaprt—
Oddelek za Liquor Control v Columbusu je sporočil, d a bo znano zabavišče Alpine Village na 1614 Euclid Av»e. ostalo zaprto, dokler ne bočlo njegovi novi lastniki plač kli zaostalega prodajnega dav’ta v znesku $10,308. Prav ta io ne bo vzel v pretres proii tie za prenos licence. Zabavišče je bilo zaprto lani 30. nove fn bra.	i •
Asesment—
Tajnik društva sv. Vida št. *25 KSKJ bo pobiral asesment nocoj od 5:30 do 8:00 ure v fjoli sv. Vida.	|
Debata o sladkorju bo zopet grenka
WASHINGTON, D.C. — Vse naše administracije se že leta trudijo, da bi potegnile našo federalno blagajno iz vmešavanja v proizvodnjo in potrošnjo sladkorja, ki nas stane že 672,000,000 dolarjev na leto, povrhu pa mo-rs(jo jllačeVati kofcsumenti še par centov preveč za vsak funt sladkorja.
Interesi naših sladkornih tovarn imajo tako mogočne varuhe v Kongresu, da so vsi napori administracije brez uspeha in da bodo taki tudi ostali. Novi zakon o sladkorju bo treba skleniti do 1. julija, drugače bo treba podaljšati starega.
Sladkorne tovarne so za podaljšanje in pri tem bi tudi ostalo, kajti Kennedyeva administracija ne kaže nobenega veselja, da bi se še radi sladkorja prepirala s Kongresom. Na problem sladkorja bo mislila samo z grenkobo v srcu.
za opremo in vežbanje svojih
...
2
SMERISKA DOMOVINA, APRIL 25, 1062
^ H] ^MERI$K/l Domovi ima
6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0626 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINAi
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Z& Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES.
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 82 Wed., April 25, 1962
Podpirajmo tujino, toda kako?
Skoraj neverjetno se zdi, da se to vprašanje kar naprej obravnava za kulisami, tako v Kongresu kot v administraciji, akoravno podpiramo tujino že nad 16 let in smo v ta namen žrtvovali deset in deset bilijonov dolarjev, nabranih od naših davkoplačevalcev. Kako more to biti?
Ko se je Truman odločil, da podpre zapadno Evropo takoj po drugi svetovni vojni z Marshallovim planom, ki nas je stal nad 16 bilijonov dolarjev, je imel ipred seboj čisto sliko. Evropa je bila na robu gospodarskega propada, vsa razdejana od svetovne vojne, brez hrane, brez prometa, na drugi strani pa je žugal Stalin, da jo bo spravil pod svojo diktaturo. Kar je tam obstojalo nedotaknjeno, so bile več ali manj urejene politične razmere. V vseh državah zapad-ne Evrope so vladali demokratični režimi, obstojale so svobodno izbrane vlade, odgovorne svobodno izvoljenim parlamentom. Obstojale so stranke, obstojali so režimi, ki so prevzemali vse odgovornosti svojih prednikov, kadar so prišli na vlado. Amerika se je torej pogovarjala z njimi v prepričanju, da bodo izpolnjeni vsi dogovori, naj bo na vladi ta ali ona stranka, ta ali oni režim. Nedotaknjene so bile takrat tudi javne uprave; vsaka država je imela svoj upravni aparat, ki ga svetovna vojna ni zmlela in ki je bil voljan in sposoben, da dobro opravlja svojo dolžnost. Zato ni bilo težko izvajati Marshallov plan, zato smo tam in takrat želi uspehe in bili varni pred presenečenji.
Posrečen poskus z Marshallovim planom nas je preslepil, mislili smo, da bomo lahko na podoben način delili z uspehom naše dolarje tudi na drugih kontinentih. Vedeli smo, da tam vladajo druge gospodarske, politične in soci-jalne razmere, toda bili smo prepričani, da bo evropska formula tam delala čudeže. Treba je samo jasno povedati, kaj hočemo doseči z našim podpirancem, pa bo šlo. Zato smo neprenehoma ponavljali: želimo, da vsak narod živi pod sistemom svobodne demokracije, da so vsi deležni vseh človeških in političnih pravic, kar jih daje svobodna demokracija; pričakujemo, da bodo vse vlade, ki bodo dobile naše podpore, stremele k temu cilju, če ga njihove dežele še ni majo; pričakujemo, da bo uradniški aparat izpolnjeval svoje dolžnosti pošteno in vestno; pričakujemo, da bo vsak režim izpolnjeval obveze svojih prednikov, ne glede na to, kako se je dokopal do oblasti; pričakujemo, da bo vsaka vlada izvajala take gospodarske in socijalne reforme, da se bo dvigal življenski standard in s tem krepila gospodarska in socijalna osnova svobodne demokracije.
Vsa ta načela smo, kot povedano, stalno ponavljali vsem državam, ki smo jih začeli podpirati. Rekli smo, da hočemo podpirati narode, ne pa režime, rekli smo, da smatramo za samo ob sebi umevno, da bodo tudi vse vlade, ki dobivajo naše podpore z veseljem pozdravile ameriško stališče in uravnavale svojo notranjo in zunanjo politiko po naših vidikih. To se pravi: ne bodo držale s komunisti, do nas pa Kodo vsaj prijateljsko razpoložene, ako ne naravnost zaveznice. Na vse to smo dobivali pritrdilne odgovore, obljube, zagotovila, toda besede niso praviloma postale meso. Skoraj redno je ostalo samo pri besedah in obljubah, dejstva so govorila drug jezik, ki je pomenil razočaranje za Ameriko. Zakaj je moralo priti do tega?
Azija, Afrika in Srednja kot tudi Južna Amerika še niso svobodni del Evrope. Kar je v svobodni Evropi pravilo, je na ostalih kontinentih izjema. Izjema je tam režim svobodne demokracije, izjema je tam miren prehod oblasti iz ene roke v drugo, izjema je tam izvežban in pošten upravni aparat, izjema je tam tista stopnja politične vzgoje in izobrazbe, ki je podlaga za svobodno demokracijo, izjema je tam tisti minimalni življenski standard, ki je potreben za tisto obliko svobodne demokracije, kot je v navadi v Evropi in pri nas.
Po tem takem je nemogoče, da stavimo tam iste pogoje za razdeljevanje naših podpor, kot smo jih stavili v Evropi. Razmere izven Evrope so take, da moramo število pogojev zmanjšati, posebno zahteve po naši obliki svobodne demokracije, zato pa vnesti par drugih pogojev, ki jih za Evropo nismo rabili, na primer pogoj, da sodelujemo pri vporabi našega podpiranja. V Evropi to ni bilo potrebne, tam smo vedeli, da bodo vse vlade lahko same vršile vse, na kar so se obvezale.
Tu se nam je pa pripetila usodna napaka, ki nas je že stala in nas bo še stala težke bilijone dolarjev. Nismo imeli poguma, da bi državam izven Evrope, razen par izjem, rekli, da zanje ne morejo veljati isti pogoji za podpiranje, kot smo jih dali Evropi. Poguma nismo imeli radi tega, ker smo se bali povsod zamere. Kakor hitro bi stavili drugačne pogoje kot v Evropi, takoj bi zakričala prizadeta država in z njo vred levičarji vsega sveta pod komunističnim vodstvom, da uganjamo diskriminacijo, da ne priznavamo načela nevmešavanja v notranje zadeve tuje države, da smo-sovražniki načela državne suverenosti itd. Česar nismo hoteli reči naravnost, smo skušali doseči po ovinkih, kar se
nam je pa praviloma povsod ponesrečilo. Vzemimo samo države Latinske Amerike: kakor hitro se sporazumemo s kako državo, že nas zadene nesreča, da tam revolucija prekucne režim, ki smo z njim dogovorili pogoje o podpiranju Kaj naj storimo v takem slučaju? Ravno sedaj smo v taki zadregi v Argentini. Sprejeli smo na primer z vsemi častmi brazilskega predsednika Goularta in se z njim dogovarjali, dasiravno nimamo prav nobenega jamstva, da bodo njegovi nasledniki izvrševali dogovore. Naslednike bo dobil kaj kmalu, saj je bivši predsednik Quadros že začel svojo politično akcijo in Quadros je politično močnejši od Goularta. Takih slučajev bi lahko navedli celo vrsto.
Kako naj spremenimo način podpiranja? Načrtov je dosti, morda bi se iz njih dal sestaviti res praktičen sistem podpiranja tujine, toda za to manjka še potrebne politične volje. Morda jo bo rodila prihodnja kongresna debata o podpiranju tujine. Glavni nasprotnik sedanjega načina podpiranja kongresnik Passman ne bo molčal. Želimo mu uspeha v interesu davkoplačevalcev in koristnikov v tujini.
pr- ^
VESTI

BESEDA IZ NARODA
Gostovanje Rfilwaucanov
Chicago, 111. — Slovenci v Chi. cagu bomo imeli redko priliko soboto, 5. maja. Prišel bo namreč pevski zbor slovenske fare sv. Janeza v Milwaukeeju. Imeli smo priliko prisostvovati igralcem-gostom, toda pevcem, zlborom-gostom, pa menda vsakih deset let. Prav je, da obnovimo to lepo navado — gostovanja.
V tem listu smo že večkrat brali poročila o petju milwau-škega zlbora tako v cerkvi, kot na koncertih. Kdor to zasleduje in je že kdaj imel priliko prisostvovati njihovemu koncertu, ve, da je zbor na kvalitetni višini in nikomur ne bo žal, da je prišel na koncert. Zbor vodi g. Ernest Majhenič, ki je organist in pevovodja pri imenovani fari v Milwaukeeju. Kot pevovodja ima g. Majhenič velik smisel za podajanje in predna-šanje pesmi, posebno narodnih.
Gostovanje organizira in pripravlja pevski zbor svetoštefan-ske fare. Vse -Slovence iz Chi-cage in okolice vabi, da se tega koncerta gostov polnoštevilno udeleže.
Na svidenje v soboto, 5. maja, ob 7:30 zvečer v veliki svetošte-fanski dvorani v Chicagu.
P.
česlilke društvu sv. <JoŽ8 fa št. 146 KSKJ. k z!ato mu jubileju
Cleveland, O. — Ko človek dopolni petdeset let, pravimo, da se je srečal z Abrahamom. Moči mu pojemujejo in pričenja misliti na polko j.
Pri društvih pa ni tako. Moči se po petdesetih letih obstoja podvojijo in člani mislijo na vedno večjo dejavnost.
Naše sosedno društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ bo praznovalo prihodnjo nedeljo, 29. aprila 50-letnico Obstoja. Ob svojem zlatem jubileju misli to društvo še na večje sodelovanje.
Pol stoletja je dolga doba v človeškem življenju. 6e pa pogledamo na preteklost, se nam zdi, da je hitro minilo. Veliko
ke z željo, da bi čez deset let, ko bo biserni jubilej društva, vsi živi in zidravi praznovali 60-let-j nico Obstoja. Bog daj! Pozdravljeni!
Jakob Resnik, član društva sv. Lovrenca.
Dohodek od turizma
Po zadnjih uradnih podatkih je Jugoslavija lani zaslužila s turizmom 6 milijard in 43 milijonov deviznih dinarjev več kot leta 1960. Največ je prišlo v deželo turistov iz Zahodne Nemčije. V Jugoslaviji so pustili za 557 milijonov deviznih dinarjev tujih valut. Za Nemci so prihajali v Jugoslavijo zlasti Italijani in Avstrijci.
Nov goriški nadškof
Paipež je imenoval sredi meseca na mesto odstopi,vsega goričkega nadškofa Amlbrosija dosedanjega pomožnega škofa v Livornu Andreja Pangrazio. Ta je bil rojen 1. 1909 v Budimpešti, njegovi starši pa so bili do-!ma v padovanski škofiji v Italiji. Tja je tudi šel v semenišče in bil leta 1932 posvečen v duhovnika. Leta 1953 je postal pomožni škof v Veroni, leta 1959 pa pomožni škof s pravico nasledstva v Livornu.
Pod goriško nadškofijo spada Slovensko Primorje, ki pa ima lastno cerkveno upravo z lastnim administratorjem.
Mogočna slovesnost
Vstoličenje nadškofa Vovka je Cleveland, O. — Zadnjič semjkiia velika, mogočna slovesnost, omenil, kako je bilo naše dru- t jUlt)ijangka stolnica je krasno štvo prvič vpisano v zlati knji-'prenovljena, Biia je tako polna gi Jednote. V tej, zvezi moram ljudi, da se je nadškofov spre-imenovati še enega člana na-jvod komaj preril do oltarja. Nad šega društva, ki je tudi pomagal 2,000 vernikov je moralo zunaj pri kampanji. To je sobrat J°- prisostvovati službi božji, ker seph Kenik st., ki je bil tudi noter niso mogli, večkrat društveni uradnik, ta-
iftalo zgodovine društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ ob SG-letnici
(Konec)
gospodarsko ravna z materij a-lom, ne pa tudi s časom. Tako nadaljujemo decentralizacijo v podjetjih.
Podobno je v državni upravi.
Komune imajo vsa polnomočja.
One skrbe za redno plačevanje in oddajanje davkov zvezi, za izvajanje zakonov v svojem področju za politično vzgojo naroda, za financiranje šol, za vzdrževanje povečanega upravnega aparata talko v komuni sami in v občinah, ki tudi še nekaj delajo, za sikib za invalide in še za vse druge reči. Pa čeprav so naložili komunam res veliko dolžnosti in bremen, se zato zvezni davek ni nič zmanjšal. Cesar pač rabi soldate in policijo, da nas kroti. Zato so zvezni davek še zvečali. Povišali so Občinski davek na maloprodajo od 3 na 7%, pri luksuznih predmetih pa so ga vpeljali kar v višini 10-30%. Sem spadajo tudi radio aparati, 7 in več cevni, televizorji, električni štedilniki in vsi gospodinjski stroji. Obetajo, da bodo uvedli tudi komunalni davek prispevek na novogradnje v višini 8%. Ljubljana že ima 10% prispevek.
Čas za izenačenje pravic in dolžnosti
Naravno je, da voda odnaša rodovitno prst seboj v kraje, ki so bolj doli, pa kaj moremo zato, če so naši predniki posedli prav jujejo pristanišče in pristaniške
naprave. Nedavno so moderni-
ko predsednik, blagajnik itd. Bodi mu izrečeno najlepše priznanje za njegovo delo in pomoč! Leta 1937, ki je bilo prav sla-
Za nove — stroje ni deviz
Razne gospodarske težave nas tarejo. Mi, ki delamo čevlje, čutimo posledice, dejstva, da so v zadnjih letih zgradili celo vr-
bo leto za delavca, kar se tiče za- s^0 noivijj tovaren za čevlje. V
služka, je društvo sklenilo, da bo praznovalo svoj srebrni jubilej ali 25-letnico. To se je zgodilo z banketom in plesom 11. aprila 1937 v Slovenskem Domu na vzhodni 80. cesti. Igral je
lanskeg letu se je zmogljivost produkcijje čevljev povečala za 5 milijonov parov na leto. Potrošnja pa seveda ne gre v korak in čevlji leže. Pa še to. Novozgrajene tovarne na jugu so
za-
Louis Sadar in njegova godba i,najmocjerneje opremljene in Priredba je tudi finančno za ti- i0£enei prj naB pa delamo z ob-ste čase priliono dobro uspela.	rslMjeniimi stroji. Za nove ni
Ko je decembra meseca 1941prj U!VOZU smo 9pi0h ta-Japonec napadel Pearl Harbor, kc revni da niti najnuinejših kjer je bilo ameriško vojaštvo, okraskov’ ne moremo uVoziti. in je predsednik Združenih dr- 0betajo se nam slalbi časi.
žav napovedal vojno do zmage, so se tudi fantje, člani našega društva, odzvali klicu, se poslo-
Nov	o davkih
Pretekli telden so možje od komune tolmačili novi zakon o dav-
vili od svojih domačih in rekli, ku na promet in zasklžek. Ka-da ne pridejo nazaj( dokler A-merika ne zmaga. Od našega društva je odšlo v vojno 56 članov. Vsi so se vrnili, le eden ne, in ta je bil moj brat Viktor.
Zdaj pa poglejmo v našo mrtvaško knjigo. Od leta 1912 do 31. decemlbra 1961 nam je umrlo 78 članov, 23 članic in 2 otroka, skupaj 103. Naj se veselijo v večnem raju.
V kolikor sem mogel dognati iz dosedanjih zapiskov, je društvo izplačalo $34,696.04 bolniške podpore. Za izredne stroške, n. pr. plačo društvenih uradni- delke drugim enotam. Zato
kih 50 volivcev iz našega podjetja se je precej zanimalo za vzroke sprememb. Eden od njih se je celo drznil ugotoviti, da zvišanje storilnosti, ki jo propagirajo možje od papirja, ne more rešiti položaja, če se ne zmanjša upravni aparat, ki je tolikšen, da bi si ga tudi Amerika ne mogla privoščiti.
Nič za to! Tovarne so prešle popolnoma v našo last. Ustanovili smo ekonomske enote ki samostojno vodijo račun o svojem delu in zaračunavajo poliz-
kov, najemnino dvorane, društvene potrebščine, darila, za
ima vsaka enota svoj delavski svet, ki samostojno odloča vse
se je v tem času spremenilo, deimCe S. N. Doma na E. 80. St. potrebno v okviru enote in pri mnogo članov je pomrlo, kar jih'jn v Maple Heights, razne dru- svojih sestankih rešuje tudi dru-
jo še živih, so se postarali. Vsem ge delnice in podobno je društvo ustanovnikom društva sv. Jože- Wačal0 $14,036. Skupaj z bol-fa db zlatem jubileju iskrene niško podporo je izplačalo torej
čestitke, vsem umrlim pa večni
$48,732.80. Društvo pa lastuje v
mir in pokoj! Res ste pred 50 delnicah vsoto $1,695.00. Torej leti storili veliko dobro delo. ]i£hko rečemo, da &0 izredni stro-Vsega tega se bomo spomnili v ški znašali le $13,341.76. nedeljo pri deseti sveti maši v cerkvi sv. Lovrenca. Popoldne ob petih pa se bomo spomnili vaše 50-letnice v dvorani Slovenskega narodnega doma na 80. cesti.
Rojakom in rojakinjam toplo priporočam, da se tega zlatega jubileja v velikem številu udeleže. Vem, da bo postrežba prvovrstna, spored pa kratek in zanimiv. Nabavite si vstopnice pravočasnoj da bo pripravljalni odbor vedel, koliko pripraviti.
Po sporedu bo običajni ples, tako da bo za vse poskrbljeno.
Ustanovnikom in vsem članom in članicam iskrene čestit-
ga vprašanja našega življenja. Na ta način se res nekaj bolj
nika več. Ker niso volivne okraje na novo razdelili, bomo nove. ga kongresnika volili po vsej državi. Za to mesto se potegu-S tem skončujem kratek popis'je več demokratskih in republi-dosedanje zgodovine društva. Ikanskih kandidatov.
Članstvo in drugi ste žg iz teh Med demokratskimi
kifdkih vrstic lahko spoznali, da ima društvo za seboj zelo uspešno polovico stoletja. Zavzemimo in potrudimo se vsi, da bomo še nadalje prilično lepo napredovali.
J. Kaplan
------o-----
George L, iark kandidira v Kongres
Cleveland, O. — Država Ohio je na temelju zadnjega ljudskega štetja dobila enega kongres- tvaTi 8. maja.
kandidati je tudi George L. Mark, veteran druge svetovne vojne, po starših poljskega rodu. Sodeloval je pri delu za vseljevanje beguncev po drugi svetovni vojni in bil svetovalec “Crusade for Freedom.” Kot tak je prepotoval ponovno večji del sveta, se razgovarjal z Naserjem, Čang-kajškom, Adenauerjem in drugimi znanimi vodniki v Aziji, Afriki in Evropi.
Volivcem se toplo priporoča za podporo pri primarnih voli-
wagen bi bilo pa treba delati več kot osem let.
Naša zunanja trgovina doživlja zimo, mraz. Bojim se da ie to šele začetek. Združeni evropski trg izpodriva kmetijske proizvode in pridelke. Tudi naši industriji ne prizanaša. Denar, ki je bil vložen v industri-jalizacijo socijalističnega kmetijstva se ne bo vrnil in marsi-kaka industrija naša, ki so jo tako silno naglo zgradili, da je vse drugo zastalo, bo stala kot spomin in priča našega razvoja, pridelala pa nič ne bo. Kljub težavam pa smo mirni, saj za nas skrbe najboljši od najboljših.
*
Tako opisuje rojak iz Ljubljane razmere v Sloveniji v pismu, ki smo ga prijeli pred nekaj dnevi.
Vsi otroci ne morejo v šolo
Lansko jesen so ostala zaprta vrata 397 šol v vsej Jugoslaviji, od tega 20 v Sloveniji. V tem pogledu je položaj najslabši v Bosni in Hercegovini, kjer je ostalo zaprtih kar 135 šol.
V	sami razpravi v narodni skupščini so priznali, da za enkrat Jugoslavija še ni sposobna zagotoviti popolne osnovnošol-ške izobrazbe vsem otrokom v deželi. Povedali so, da tega cilja ne bodo dosegli niti še v naslednjih petih letih, tudi še tedaj bo ostalo 7.5 odstotkov otrok v Jugoslaviji brez možnosti rednega osnovnošolskega pouka.
Modernizacija Kopra
V	naj večjem slovenskem pristanišču Kopru postopno izgra-
take kraje, kjer imamo veliko brzic in hudournikov, ki so nam v nadlogo. Zadnje čase slišimo tudi od ljudi, ki nekaj pomenijo tej socijalistični družbi, da v Belgradu vedno huje zaudarja po čaršiji. Kar nekam hudi so. Pravijo, da so razumeli, da smo jugu pomagali po vojni, v prvih letih, toda sedaj po petnajstih letih bi bilo že prav, da bi se izenačili v dolžnostih in pravicah. Mi smo jim postavili moderne tovarne, naše so med tem zastarele, sedaj pa ni deviz, da bi si jjh obnovili in nove prispevke nam nakladajo, da obnove ne bomo zmogli. Pod pretvezo so-cijalizma se širi nacijonalizem kot rja pod laikom in tudi v naši družbi velja, kot v kapitalistični, da dinar ne pozna brata.
Avto draga reč
“Fičo” stane milijon sto tisoč dinarjev. Povprečen delavec bi
zirali “Hladilnico,” ki je dobila nove naprave za dezinfekcijo, za dozorevanje in konzerviranje lahkopokvarljivega sadja. To je prva naprava te vrste v vsej Jugoslaviji.
Koper bo dobil tudi osrednja skladišča za uvožen bombaž. Tako so sklenili vodniki boih‘ bažne industrije.
Ljubljana dobi nov avditorij
Ljubljanska občina ima v načrtu zgraditev avditorija, velik6 prireditvene dvorane z 2,100 sedeži. V njej naj bi bile operne in dramske prireditve, koncerti, folklorni in ' drugi nastopi ter prireditve.
Jeklarno v Ravnah povečujejo
V okviru petletnega načrta so začeli še lani preurejati in širiti jeklarno v Ravnah. Ko bode
dela do konca 1965 končana, bo^ torej moral delati pet let, da bi do v novih napravah pridobi^
si ga mogel kupiti. Zasluži namreč 18,000 dinarjev mesečno. Seveda med tem ko bi hranil za
Fičo, ne bi smel jesti. Za Volks-'lijard dinarjev.
letno do 150,000 ton surovega j6' kia namesto sedanjih 50,000. Z6 razširitev bodo porabili 21 mi'
Umetnost daljšega življenja
Na sestanku strokovnjakov za življenjsko pomembne snovi, za prehrano in za tako imenovane civilizacijske bolezni je sestavil odbor “Mednarodnega združenja za proučevanje prehrane in življenjsko pomembnih snovi” nekaj navodil in nasvetov za zdrav način življenja. Na sejah je sodelovalo nad tisoč znanstvenikov iz 36 dežel, med njimi predvsem zdravniki in naravoslovci, proučevali pa so zlasti možnosti za blažitev škodljivih posledic civilizacije.
Mnogim ljudem je mogoče očitati “nebiološki način življenja,” so ugotovili na zborovanju. Nepravilna prehrana, uporaba praškov in mamil, življenje v velikih' mestih s slabšim zrakom in s hrupom, pomanjkljivo zračenje bivališč in stalna umetna svetloba napadajo človekovo zdravje. Po statističnih podatkih trpi zaradi zobobola 95 odstotkov ljudi, mnogi imajo kronične motnje v želodcu in prebavilih, bolezni srca in ožilja pa so naj pogostejši vzrok smrti pri ljudeh srednjih let. Udeleženci mednarodnega sestanka ne izključujejo možnosti, da je prav kot bolezni živčevja bržkone tudi rak vsaj posledica negativnih vplivov civilizacije na človeški'
organizem.
Na podlagi zbranih izkušenj so strokovnjaki za življenjsko pomembne snovi pripravili neke vrste recept, ki naj bi lju' dcim ohranil zdravje in jim zagotovil dolgo življenje. Priporoča “mešano in koristno hrano, sestavljeno predvsem iz zita mleka, sira, sveže zelenjave, sadja in krompirja. Meso, rib6 in jajca kot vsebinsko bogat3 živila dopolnjujejo pravilno Pre' hrano, niso pa nujno potrebna vsak dan. Ne glede na starost naj bi bila potrošnja masti čiatl manjša, prav tako tudi poraba šladkorja, medtem ko naj bi $e povečala potrošnja medu, in s'' cer predvsem pri starejših deh. Udeleženci zborovanja ,s® v svojem “receptu” priporoči11 naravne sadne sokove, oreh6’ jogurt, grozdje in južno sadj6' Zmernega uživanja kave, 6aia in alkoholnih pijač niso odsvetovali, kajenje pa so označ111 kot škodljivo.
Nasvete v zvezi s tako ih16' novanimi “makrobiotiki”, torej podatke o zagotovitvi daljš,e»a življenja — bodo objavili v 1 jezikih. Predsednik združenj3 prof. Schweigert je dejal, da s° nasvete izdelali na podlagi sedemletnih raziskav, v več deželah po svetu.
AMERIŠKE dumuvunA,
pžamamiHHm»wmmnm«nn»wtmttSMHmH»mn»nmn«««»mm«Ho»mt
Josip Jurčič:
DOKTOR ZOBER
IZVIREN ROMAN
Senčarica je moja prijateljica postala in me je prosila, naj vendar gotovo izvem za Vas, sicer nazadnje Vaša ljubica še umrje od nesrečne ljubezni. Moje nazore poznate ° tacih rečeh in me boste razumeli, če rečem, da če ne kasete, če pustite Odeso Rusom m se naravnost po Savi črez Sisek in Zagreb v domovino vrnete, precej na grad Praža-ttek vozite, najdete jo še pri celem zdravju in se ženite. In skoro Vam ni drugega svetosti. Vi imate temperament in talent za enega dobrodušnega filistra, ki varuje dom in ženo m kopo otrok. Hajdi nazaj, dečko! To seve le, ako mi niste k a k o v e bedastoče naredili med tem, kar ste se izgubili za nas, namreč da bi se bili že v zakon upregli s kako' Nemko ab Magjarko. Vaša ljuba, Lina, katero imam tudi jaz rad, dasiravno baš tekmec ne bodem, sicer je glede Vas polha optimizma.”
“Vi se šalite!” vzklikne Li-®ec z žarečim obrazom.
‘‘Pa zakaj! Mar se Vam rro-■ram po kranjski pridušiti, da mi boste verovali? Naravnost z Volčjaka prihajam in novopečene novosti so, ki Vam jih kažem. In za mene celo niso hovosti, ker istotako je stvar stala že lansko jesen, ko sem bil nekoliko dni doma. Cernu ho daste glasu od sebe, kje ste? Vrag Vas je dal in stvo-rH. kakor Hrvat kaže.”
“In gospa Langmanova?” “Umrla! Že poldrugo leto tega!”
“In gospica ... V’
“Hodi na hrib in gleda, ali bode prišel Ivan Lisec, ki je pred lastno srečo bežal, in od kod? Človek, ali imaš še sluh, čuješ ali ne! Pij!” In pivši nadaljuje: Jaz Vam moram povedati, da °dkar to Vašo deklico tako po-Znam, kakor sem jo to spomlad ■m te dni spoznal — razume j e Se, da je bila le zaradi Vas ved h° pri meni — spoštujem zopet Zensko. Njen oče je bil za moj dal lump, to je istina, njena mati je bila navadna ženska, ženska sploh, kakor jih dvanajst steje dvanajsterico, a hči je vi-^eti res nekaj dobrega blaga in Cestitam Vam. Veseli me pa po-
Sebno, da sem Vas dobil, jaz prvi.”
“Bog Vam odpusti, gospod doktor, ako neumestno, strašno Salo z menoj imate ...” pravi Li-Sec s tresočim in zamolklim gla^ Soih- Kar je tu čul, prišlo je 2anj vse prenaglo. Sreča ga je ^darila po glavi.
'jrom Elijev, resen jaz nik-ar ne lažem!” udari zdaj tudi °ber ob mizo, da se mu čaša strklja in vino razlije, ter se °d več gruč ljudje obrnejo na Sarnotna dva pivca.
Sedaj je Lisec veroval. Oprostite,” reče, “kar ste mi ?0vedali, vse je tako velikansko ?Znenadenje, ki me je zadelo, *akor strela, potrpite...”
Roka, ki jo je preko mize Zo-l"11 dal, tresla se mu je, kakor d as, in zamišljen se nasloni na hfizo.
Nu,	naj gj bode ” pravi
s arec, vzdigne čašo ter pije.
hiel je še veliko vprašanj ^ govarjati. Nekatere stvari je ^*sec vpraševal po dvakrat, pre-0 je na celo prav verovati
itegjv
. V^'ti kaka izprememba! Prej, e va pred nekaj trenotki je na l0vu gori premišljal neveselo sodo, ki ga žene samotnega v a J ni svet, a sedaj se mu na-enkrat ponuja več, nego je smel ^Pnfi, ljubljena deklica, katero ozabiti si je prizadeval, a ka-ere Podobe izbrisati iz spomi-
Emilijan Cevc:
Kropilček
na in iztrgati iz srca ni za en dan ni mogel!
Sedaj se mu je kazal, ali je pravzaprav že bil konec strašne muke, ki mu jo je prizadeval boj med srcem in razumom, med dolžnostjo in željo.
Bežal je bil pred svojo srečo, ker se mu je zdela nedosegljiva, ker ji ni mogel gledati v presvetlo lice, a sedaj se mu je aližala v vsej istinitosti.
Ko je vse to Liscu po glavi šlo, takor bliski, našteval še stari dr. Zober hladnokrvno črteže, po katerih naj se ravna. Plačano vožnjo karto po Donavi od Zemuna naprej naj vrže v vodo.
Zemunu naj se izladja, tam v brodni agenturi pozve, kedaj pluje prva ladja iz Zemuna ali Belgrada po Savi — če velja še Vožnji red kakor lani, odhaja že jutri zjutraj, reče — “in potem ste v štirih dneh na slovenski zemlji in na Pražanku in ona se sode naslonila na Vas in od veselja jokaje očitala, zakaj Vas ni bilo “tako dolgo, oh, tako dolgo, kaj sem tačas trpela in joka-a za tebe, ti ljubi hudobnež, ti” ha, ha, ha! Kaj ne, da znam še? Istotako je nekdaj njena mati z menoj golobovala, a vraga, nazadnje je drugega za moža vzela! — A propos, zakaj mi niste pisali ničesar, da nisem adrese Vaše vedel?” vpraša na konec starec Lisca.
“Izgovor je tako navaden, da, skoro neverjeten, ali resničen je. Preseljevaje se, izgubil sem bil Vaše pismo, v katerem ste mi bili ulico in hotel zapisali. Precej od početka pa Vam nisem rotel niti ne mogel odgovarjati, ker Vaše ponudbe s tistimi pismi, ki ste mi jih na razpolaganje stavili, zdelo se mi je ...” “Nemožato sprejeti? Nu, da, prav ste imeli. Sedaj tudi ni mogoče več, kakor tudi ne treba. Požgal sem jih lani. Oba sta u-mrla in maščeval sem se na obeh. Pravijo, da na starost človek otročji postaja, tako se naj pa še z menoj zgodi. Nasovražil sem se, sedaj poskusim, če je še kaj ljubezni ostalo. In kakor rečeno, one papire sem požgal.” “Ali bi smel vedeti, kaj je bilo v njih?” vpraša Lisec.
“Tako? Ponujal sem Vam jih, — na moje poštenje, da bi jih ne bil nikomur drugemu dal za nobeno ceno — a niste jih hoteli. Zdaj Vam pa naj razlagam, kaj je bilo v njih? Nu, Vi sami bi ne vedeli mnogo več, nego veste dosedaj, ako bi jih bili čitali. Posneli bi bili iz enega, da nekov dr. Langman sam priznaje meni nasproti, da me je lopovsko pre-varil in me za ves svet prosi, naj mu prizanesem. Dalje bi bili brali zaljubljeno pismo neke A-lojzije, ki ni bila nihče drugi, nego mati Vaše neveste, Lang-manica, ter sem zopet kot prejemnik jaz imel čast na zavitku figurirati. Tretje je bil pa protokol, narejen na konzulatu Aleksandriji, katerega bi tudi mogli šele potem razumeti, ko bi Vam jaz nekatere stvari od početka povedal. — Sicer bi to pripovedovanje lehko odložil do časa, da se zopet na Pražanku vidiva, kjer Vas prihodnje leto, ali morda že na pomlad, sigurno kot posestnika najdem. Vendar nekoliko naj bode povedano precej, da Vam bodo one stvari jasne, katerih sem samo napol omenil v prejšnjih najinih pogovorih. Mislim pak, da bode najboljše, ako jih veste sami. Ženskam na Pražanku, Vaši nevesti in tisti stari hišini sem natvezi! izmišljeno fabulo na vrat, poslušajte zvesto, kar Vam bodo o meni pravili in naredite se, kakor da bi vse svetopisemsko verjeli, tako bode še najboljše.
(Dalje prihodnjič.)
(Iz zbirke “Preproste stvari”)
Najponižmejša, naijneznatnejša stvar v hiši je kropilček. Oko ga komaj zapazi, toda srce ga najde ob sleherni uri, celo v naj večji temi, zakaj sluti ga.
Visi na ozkem pasu stene med vrati in Omaro, majhen in ne-ibogljen, s svojim foelozlatim angelčkom, ki dirži v rokah za otroško pest veliko školjko. Ves dan visi v tem olivnem Somraku, tih in osamljen kakor molitev pozabljene duše. Pa bi vendarle pogrešili nekaj velikega, če bi ga ne bilo.
V njem je voda. Voda iz naših studencev, iz nedrij gora, ki se je svetla in lepa zableščala v mrzli dan svetih Treh kraljev, ko jo je cerkovnik zajel in napolnil z njo veliko kad za cerkve, nimi vrati. Sol jo je požlahtnila in duhovnikov blagoslov jo je očistil prekletstva:
“. . . tebe, Gospod, ki sovražne krivice mogočno stres, trepetaje in ponižno prosimo in . rotimo: Ozri se milostno na to svoj o tvar soli in vode, poveličaj jo blagodejno im posveti z roso svoje dobrote; da se povsod, kjer bodo z njo kropili, na klicanje tvojega svetega imena odvrne vsaka sovražnost nečistega duha in daleč
in njih oči iščejo pot od zemlje prežene strah pred strupeno ka-Jdo Boga.
čo ...”	j Ne vem, kaj naj bi še povedal o
Vsi naši vodnjaki in studenci ikropilčku! Resnično ne vem. in štirinajstvirni vrelec reke so Bog mi še ni naklonil srca sve-posvečent v tej vodi.	| tega Frančiška, da bi mogel spo.
Ko sem ibil še majhen me je j znati vso skrivnost te božje skle.' nik narodnega veselja. Ta na-oče vsak večer pokrižal, ko sem dice, ki nam iz nje nataka svojo vada je nako zakoreninjena, da
govi besedi! Vso noč sem sanjal, kako prihajajo zajci in veverice in sme in pitiči ter pomakajo noge im peruti v vodo, ki se je nabrala v votlinici trhlega gabra, ter si križajo lepe glave. Zdelo se mi je da mora biti tako, in se nisem prav niič čudil.
Potem pa je prišel čas, ko sem se zdel sam sebi prenapolnjen z modrostjo tega sveta in nikakor nisem mogel — ali pa hotel? — razumeti, kako naj bi preprost križ izpremenil navadno vodo v studenec milosti. Tedaj je kropilček izgubil zame vso lepoto nh mik. Umrl je. Le na sveti večer, ko se je v meni spet prebudila borna trohica otroštva, sem še zaslutil skrivnost blagoslovljene vodi. In oče je bil žalosten, ker ni mojih prstov več omočila voda blagoslova in za-znamenovala mojega čela z znamenjem križa. Nekaj mrtvega mi je ležalo v srcu, težko in brezupno kakor strupena goba.
O, milost, zastonj podarjena!
Zdaj spet občutim vse veličastje večernega in jutranjega blagoslova, vso težo in tolažbo globoke vere, v kateri pomakajo naši ljudje razbolele prste v kropilček za vrati — resni so tedaj
kakor janež, ki ga mati zamesi med kruh, da budi okusu vesela iznenadenja! — Posodica olja naših duš —daj nam svoj blagoslov!
V Alžiriji pripravljajo preseljevanje beguncev
TUNIS, Tun. — Državljanska vojna je pognala iz alžirskih obrobnih pokrajin kakih 175,000 domačinov v Tunizijo, 75,000 pa v Maroko. Državljanske vojne je konec, begunce je treba spraviti domov, kar ni lahka stvar. Vsi so namreč berači, njihove domačije so požgane. Povrhu vladajo med njimi tudi bolezni vseh vrst.
Ker uporniška vlada nima ne denarja, ne hrane, ne zdravniške službe, bodo begunci dobili potrebno obrano največ iz Amerike, da se vzdržijo vsaj prvo leto po vrnitvi pri življenju. Rdeči križ jim bo dal 15,000 šotorov, po 10 ljudi na šotor; nekaj držav je odredilo posebne zdravniške komisije, ki bodo pregledale begunce pri vstopu v Alžirijo in jim dale potrebno pomoč. Formalno nadzorstvo na vso akcijo bodo imeli Združeni narodi. Akcija bo trajala predvidoma dobro leto.
Ženske dobijo delo
Iščemo kuharico
veščo slovenske in ameriške kuhe. Mora biti izkušena in razumeti angleško. 5 dni v tednu, ne ob nedeljah. Za sestanek kličite: Mrs. Kollar, AN 1-1933.
(84)
Iščemo
izkušeno frizerko. — Kličite EN 1-0109 ali na dom HE 1-0714.
(84)
Kuharica
za nagla naročila, 3 ure vsak dan. Mora biti zanesljiva in čista.
FRITZ’s Tavern KE 1-8390 ali IV 1-9635
(84)
MALI OGLASI
Moški dobijo delo
Iščemo livarja
za težja livarska dela. Izkušeni livarji naj se samo predstavijo.
THE CUYAHOGA FOUNDRY CO.
4530 E. 71 St. VU 3-8383
(83)
Praznovanje je združilo vse Kubance vsaj za velikonočno nedeljo
HAVANA, Kuba. — Za Kubance je Velika noč tudi praz-
legel ispat — še čutim hlad njegovih, v blagoslovljeno vodo pomočenih prstov na čelu. In vsakokrat, ko sem odhajal od doma ali ko sem se vračal, me je pokrižal . . . Tako lepe so bile takrat njegove oči. Tedaj sem z vsem otroškim srcem veroval v božjo milost in voda v kroptičku mi je bila sveta.
Nekoč, ko sahi bir še želo majhen in dober, sva šla z očetom skozi gozd. Prejšmjiii dan je deževalo. V rebri, tik pod potjo, je rasel star, belkast gaber, ki se je bil že ves nagnil od dolgega življenja. Tam, kjer mu je bil pred davnim časom vihar odlomil vejo, se je v deblu napravila votlinica. Ta je bila tisti dan polna vode. Bel metuljček je z razprostortimi krili plaval v njej kakor nežen oveit.
Oče je pokazal s prstom nanjo: “Vidiš, tudi živali imajo svoje kropilčke, ki j ib sam Bog naliva in blagoslavlja ...” mi je rekel.
Kako lepo je bilo verjeti nje-
milost.
Toda veliko spoštovanje občutim pred čeli ljudi, na katerih se nikdar ne posuši blagoslov posvečene vode in se jim jutro in večer vedno začenja v somračnem kotu za vrati, kjer belozlat angelček pestuje školjko s sveto vodo.
O, kropilček) sladki janež naših domov! — Res, prav tak si
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA TER STAREGA OČETA
Anton Smith
ki je preminul 25. aprila I960
Saj dom je naš pravi le v rajski višavi.
Boga tam svetniki slave; naj duša bo Tvoja na veke njegova, naj srečo uživa, mu hvalo daje.
Tvoji žalujoči:
THERESIA SMITH, soproga ANTHONY, sin VNUKI IN VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 25. aprila 1962.
se je Castrov režim ni upal dotakniti. Zato je za isti dan odredil tudi praznovanje Leninovega rojstnega dne. Tako je vsa Kuba praznovala, seveda vsaka skupina po svoje.
Nemirov in spopadov ni bilo, čeprav se je proslava Leninovega rojstnega dne skoraj utopila v velikonočnem razpoloženju kubanskega rišfoda.
MALI OGLASI
V Euclid, O.
Prvič naprodaj, dve dobri hiši, ena 6-sobna Colonial s 3 spalnicami, čista, druga ima 2 spalnici spodaj, eno zgoraj. — Cena $20,900 in $18,500. V fari sv. Križa, blizu bulevarda pri E. 200 St.
Blizu Euclid, O. dobičkanosna delikatesna trgovina, C-l, C-2, nad $1500 prometa vsak teden. Stanovanje zadaj. Slovenski par zdaj obratuje trgovino in lastnik poslopja je Slovenec. Dobra pogodba za najemnino. Zakaj bi delali v tovarni, ko lahko v treh letih postanete samostojni? — $6500 in zaloga napravi kupčijo.
Vprašajte za
AL ECKART, Broker KE 1-1440
Oglašajte v “Amer. Domovini”
V najem
5 sob se oddajo, zelo čiste, nedavno dekorirane, moderna po-ploščena kopalnica in pršna kopel, porč spredaj in zadaj, klet in podstrešje; lepo dvorišče, garaža. Odrasli imajo prednost. Na 7703 Lockyear Ave. HE 1-0959.
(84)
Lake Shore Blvd.
Razkošno poslopje s 6 stanovanji naprodaj. Dohodek nad $8,700.00. Nobenih agentov. — HI 2-3020.	(84)
Stanovanje oddajo
Pet sobno stanovanje oddajo na 6027 Superior Ave., zgoraj, odraslim, za $50 mesečno. Kličite IV 1-6880.
-(82)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za eno družino, 5 sob, klet, gajraža, na Schaefer Ave. Prodaja lastnik. Za pojasnila kličite EX 1-5581.
-(83)
Sobe se odda
4 velike sobe, lepo dekorirane, se oddajo odraslim. Kličite UL 1-1569.	(83)
Hiša naprodaj
Ranch hiša, 6 sob, zidan veneer, v Maple Heightsu na 1481G Wheeler Rd. blizu Dunham Rd. prizidana dvojna garaža, klet. Odprto v nedeljo od 1. do 6. pop. WI 1-6530.	—(84)
Pozdravljeni! — Naznanim Vam da sem dobila LOVIAN CAPSULES ter Vam pošiljam naročilo še za nadaljne 4 dolarje, zato ker sem se prepričala, aa v resnici pomagajo, kar bom po. vedala drugim! Lepa hvala Vam in Z Bogom! — M. K., McDonald, Pa.
To je ena izmed tisoč oseb, ki so jim LOVIAN CAPSULES pomagale. Prepričani smo, da bodo pomagale tudi Vam!
Razprodajamo po celi U.S.A.
25 - $1.95 _ 50 - $3.69 — 100 - $6.49
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10. Ohio
Lekarna odprta do 6. zvečer.
Zaprta ob sredah in nedeljah.
EAGLE ZNAMKE SO ŠE VEČJI PRIHRANKI
I
4) BASEMENT
DOWNTOWN — HEIGHTS
PARMATOWN — SOUTHGATE
B. V. D. predstavlja PERI-IN-NOSI
MOŠKE BOLJŠE SRAJCE
dolgimi rokavi
0-39
m\ VSAKA
ali 3 za $10
Blesteče belo oxford bombažno blago — z gumbom pritrjen ovratnik, dvojne manšete.
Gladko belo broadcloth bombažno blago, široko razprt ovratnik in dvojne manšete.
Modro, drap in sivo broadcloth bombažno blago — široko razprt ovratnik in dvojne manšete.
Gladko belo bombažno blago — na ovratniku stogljaj, dvojne manšete.
Modro, drap in sivo bombažno blago — na ovratniku stogljaj, dvojne manšete.
Izberete lahko 3 B.V.D. srajce za $10! — Velika izbira priljubljenih krojev, bleščeče bombažno blago ali belo oxford blago! Lahkotno pranje. Operete jih sami v 5 minutah, jih obesite, da se posuše. Gotovo! 2e imate svežo, čisto srajco, pripravljeno za obleči. Malo ali nič likanja. Sanfori-zirani bombaž.
MERE: Uta DO 17; DOLŽINA ROKAVOV: 32 DO 35 V SKUPINI
B. V. D. PERI-IN-NOSI MOŠKO spodnje perilo
PEUMN-NOSI MAJICE
Mehki kvalitetni bombaž, koničasti ali okrogli vratni izrez, mere S-M-L-XL. Se ne krčijo, obdrže trajno obliko. Neraztegljiv ovratnik.
V škatiji po 6 za 5.30
89c
vsake
PERI-IN-NOSI PLETENE !? PODNJE HLAČE
. Dvojna debelina na sedalu, dvojno raztegljivi vložek. Se ne krčijo. Vročini odporno elastično opasje. r— , Mere 30 do 44.
V škatlji po 6 za 5.30
89c
vsake
PERI-IN NOSI BOMBAŽNE SPODNJE HLAČE
bombažno blago, široko ukrojene, vročini odporno elastično opasje. Dva različna kroja, enobarvne ali ajj vzorčaste. Mere 30 do 44.
V škatlji po 6 za 5.30
89c
vsake
Sprejemamo pismena ali telefonična naročila	Kličite CHerry 1-3070
KLETNI ODDELEK MOŠKE OPREME	THE MAY! COMPANY. VSE 4 TRGOVINE, VKLJUČNO SOUTHGATE
AMERIŠKA DOMOVINA,
Pierre I’Ermite:
Zena z zaprtimi očmi
Rasa, dednost, modra kri so vendarle resnične stvari! Zares, iz drugačnega pokolenja sem ..., iz drugačnega sveta ... Sem na višjem klinu kot vsi ti ljudje in ne bi menjala za vse njihove bankovce ne.
Za čas me je močno razgaljena, debela dama uokvirila z vztrajnostjo v svojo naočnico in dejala svoji sosedi, kažoč name:
“Čedna, ta deklina!... Kje jo je gospa Hughova vendar iztaknila...?”
“Zdi se, da je neki pariški župnik vmes”, je odvrnila druga-
“Ne veste, kateri?”
“Ne.”
“Koliko ji plača ...?”
“Tega pa tudi ne vem.”
“Vseeno bi kaj rada vedela!”
To je bilo rečeno dokaj glasno..., brezobzirno, kakor da ne bi imela jaz niti oči, niti ušes.
In ves večer sta me ta žena in potem še njena soseda vsakokrat, ko sem se pokazala, motrili brez vsakršne obzirnosti.
Moški so v splošnem boljši.
A tu je potem druga nevarnost ..., o zame ne!
Kje so moji starši?
Ali določneje: Kje je moj oče? ..., moja mati..., moj veliki, lepi in dobri brat?
So li daleč... daleč ...?
CHICAGO, ILL.


REAL ESTATE FOR SALE
LOMBARD (YORK CENTER) 5 Room, 2 Bedrooms, with attached garage. Cor. on 4 lots, 54x129’ ea. Gas heat. By owner. MA 9-0443. (83)
PARK FOREST—4 Bedrm. 2 baths, garage, Walk to I. C. Schools and shops. By transferred owner. Price only $17,500. 21821 Central Park. Ave. PI 8-1347.	(82)
LAKE VILLA BY OWNER 4 Room Yr. round home. Nr. Lake, schools and shopping center. $7,500. EM 2-2571.	(83)
ASSUMPTION PARISH 4 Bedrooms, living-dining room carpeted. Venetian, blinds. Ceramic tile bath, gas heat, finished enclosed porch. Reas. By owner. 60th — Paulina, RE 7-5850.	(82)
WEST CHICAGO—3 Bedrm. Ranch Home, with 2y4 acres. Full basement, 2% car garage, aluminum storms, schreens, paneled family room. Low taxes, $24,900. Owner. 231-4988.	(83)
ADDISON, ILL. — 3 Room Home. like new, 2 car garage, 1 acre cleared fenced land. All utilities. $8,750. Phone 627-5738.	(83)
LINCOLNWOOD — 7 Rm. ranch. Fin. basement, 2 Vi bath. Built-ins. Sep. diningrm. Mid $30’s. 6627 Harding, By owner. Open 1-5. Phone OR 3-5903.	(83)
CARPENTERSVILLE — 3 BEDROOM RANCH 1 Vi car gar. Basement, close to everything including tollway. Priced for quick sale by owner. PH. 426-7624.	(85)

REAL ESTATE APT. BLDGS.
INCOME PROPERTY — 9 APTS.
Also Basmt. apt.
6500 N. 1 Blk. East Sheridan Rd. 1 Blk. To “L” and Lake. Reas. Call
Owner. PH. 465-7087.	(83)
Sio-li tu ..., čisto blizu mene?
Me li vidijo, ko čistim čevlje . .., ko jem iz škrbastega krožnika, ki mi ga daje Melanija in ki je služil nekoč, se zdi, njeni stari bolni mački...?
So li slišali, kako je debela dama rekla, kažoč name: “Koliko ji plača, tej deklini...?”
M
Petnajsto poglavje
Moje drago dete!
Čital sem... in zopet čital žalostne strani, ki ste mi jih v svoji stiski poslali. Ubožica moja... Da, kako hudo trpite!... Kako tudi jaz sočustvujem z Vašim položajem; in vendar verujem z vso močjo svoje vere, da bo Bog tudi tukaj napravil iz tega zla dobro in da boste izšli iz vsega krepkejši, vrednejši Kristusa, vseh nas Učenika v umetnosti trpljenja.
Včasih posekajo drevo prav pri tleh in iz njega požene vnovič steblo, ki bo postalo zopet drevo.
Drevo vašega rodu je bilo podrto, a ves njegov sok živi v Vas. Danes je zatiran, jutri bo presegel svoje preganjalce.
Za sedaj zapirajte v pričakovanju oči nad nizkostmi, podlostmi, nad trikrat gnusno zavistjo. Čemu bi gledali izvestne reči? Čimdalje visi pogled na njih, tem bolj raste njihova tla-čilna sila.
Zlasti pa odganjajte tisti vtis, da ste sami.
Spominjajte se, da je večni Prijatelj zraven pri vsakem križevem potu in ž njim vred oni, ki ste jih ljubili..., ki vas ljubijo bolj kot kdaj..., ki gredo z Vami..., ki Vas obdajajo s svojo ljubeznijo... In še Vaši angeli, ki niso pesniška izmišljotina, temveč mogočna resničnost.
CHICAGO, ILL.
DR. PAUL GUGICH, PHYSICIAN AND SURGEON.
1084 N. Milwaukee Ave. — Office Hours: Mon., Tues., Wed. and Fri. 7:30 PM to 8:30 PM. Thursday 10 to 12 AM and 6 to 8 PM. Saturday 6 to 8 PM. — Ph. EV 4-5401 or EVE’S HU 6-0400.
(18, 20, 25, 27 Apr)
HELP WANTED — FEMALE
REGISTERED NURSES 226 BED HOSPITAL CLINICAL INSTRUCTOR
with post graduate course for operating room basic salary $325 per month.
ALSO
Registered nurses as scrub nurses for operating room and general duty nurses basic salary $260 per month. Experience and course considered. Good personnel policies. Positions available immediately. Working knowledge of French. — Call, wire or write to administrator.
HOTEL-DIEU HOSPITAL
Edmundston, New Brunswick,
Canada.
(83)
BUSINESS OPPORTUNITY
TEXACO STATION FOR lease in North West Suburbs. Northwest highway and Lakeshore-dr. Crystal Lake. Modern 2 bay. Reasonable. Financing available to right party. Call Don Haffner HE 7-2600.	(83)
CONFECTIONERY STORE. ROUND LAKE.
Milw. R. R. Depot. Corner location. Est. year-round business. Suitable for couple. Make offer. KI 6-4165.
(84)
TAVERN
Everything included. 4 rooms in rear. 2 flats upstairs. 2 car garage. LA 1-6716.	(82)
In razen Njega in njih sem Vam, kot dobro veste, tudi jaz, čeprav majhna stvar, obljubil, da Vas nikdar ne zapustim.
Tedaj le pogum! ... Treba se je zatekati zmiraj zopet k tej močni besedi...
Duhovnik N.
P. S. — Prežim na kako drugo mesto, ki bi Vam moglo ugajati: toda do sedaj ni ničesar, prav ničesar.
I
Šestnajsto poglavje
Nemalo začudena sta bila stara in častivredna zakonca Ma-thatias v “Uvelih Rožah”, ko sta uzrla avto, v katerem sta prispela gospoda Adolf in Ludovik Hughe, da si ogledata vilo “Du-deldum”.
Štirideset let sta že strigla tu„ mož in žena, lase mornarjem — spočetka na zelo preprost način — in jih brila, kakor sta pač znala ali bolje ne znala.
A v tem trgu, ki ga Parižani tedaj še niso poznali, niti kmet niti mornar na potovanju nista stavila velikih' zahtev — glavno, da je bilo poceni.
Sicer pa sta se bila zakonca pozneje, ko so začeli tujci kar preplavljati kraj, primerno modernizirala; normanska koča, ki so jo prijetno zaljšale cvetice in zobajoče kokoši, je bila postala “lavatory” (umivalnica) z zrcali in vzdrževala tudi slugo.
Skratka, tako dolgo sta strigla in prodajala lase, zlasti tisti čas, ko so vaška dekleta v posnemanju mestnih podlegla nalezljivi norosti, da so si dajala striči lase — in mnoge so imele prekrasne —, namazala sta toliko čeljusti z milom, obrila toliko brad, vsilila toliko drgnjenja, razpečala ob sezoni toliko kosov mila in steklenic kolinske vode, da se jima je posrečilo, dejati na stran dovolj denarja, da sta mogla predelati heko staro dedovo hišo v lepo vilo za Parižane.
Vrhutega sta imela srečo, da sta naletela na ognjevitega stavbenika z dokaj dobrim okusom. Hiša, ki je bila velika, celo zelo velika, je nudila sedaj vse na kmetih mogoče udobnosti. Vsako okno je bilo okrašeno s krvo-močnicami ali vrtnicami. Velik salon je bil široko odprt na morje. Celota je bila slikovita, nepričakovana, prešerna ... okus moderen, segajoč križem preko starinske in tihe zgradbe, ki je bila dajala zavetja več kmečkim rodovom.
In ko je bila vila dovršena, je bil arhitekt prasnil v smeh, tako čudno smešna se mu je zdela v tem morskem okrasju.
“Ali ste si že izbrali kakšno ime zanjo?” je vprašal nekega dne oba zakonca Mathatias, prihajajoč z vdrte poti sv. Nikolaja.
A brivski par ni bil še nikoli pomislil na to neznatne podrobnost.
“No, jaz na Vajinem mestu bi jo nazval — vilo “Dudeldum”!
Mathatiasovima se je zdelo to ime sicer dolgo, a imelo je to prednost, da ga ni bilo mogoče zamenjati z neštevilnimi vilami: Moja želja, Moje sanje, Samota, Vila vrtnic, Cvetoče vrtnice, Rožni vrt, Normanska koča, Vila v Krešah itd., ki poganjajo povsod v Normandiji.
Na drugi strani je imela to neprijetnost, da je kmalu jela ugajati odjemalcem neke posebne vrste. In tako je tudi Lily dejala Ludoviku Hughe, ne da bi bila vilo videla:
“Ta vila mi je kar všeč!... Moraš jo na vsak način vzeti v najem za tvojo drago Lilico, in sicer takoj, da je nama kdo drugi ne ‘odpihne’.”
In to se je res zgodilo z dokaj neženiranim pismom že konec meseca maja.
Mathatiasova sta bila vseeno v skrbeh radi te naglice — toda ti odjemalci človeka tako zbegajo — in sta pričakovala, da bosta videla prijadrati s pričetkom poletja kako malo Parižan-ko takšne vrste, kakršno je bi-
lo ime njune vile. In tedaj pa pride resen oče v spremstvu pozornega in spoštljivega sina.
“Manjka samo še sv. Duh!...” je vzkliknila gospa Mathias, ki se je hotela spoznati na bogoslovje in je imela svoj sedež v cerkvi.	, v 'll SJI jJ
“Mogoče pa ni tako daleč ta sv. Duh!” je odgovoril Ludovik Hughe, ki je mislil na marsikaj.
Moža sta pregledovala vilo, ki jima je kljub svoji smešnosti ugajala. Saj tudi ni stala v kotlini kot trg, temveč v gotovi oddaljenosti od mesteca; čepela je slikovito v zelenem zatišju na strmi obali obrnjena proti mor-1
ju.
“ Zdi se mi, da se bom tu pošteno odpočil”, je rekel oče ... “Čestitam ti, da si tako hitro iznašel to hišo. Vidiš, kako z lahkoto uspeš, če se le hočeš resno lotiti kake zadeve.”
“Ampak priznaj mi tudi, papa, da držim besedo in da si sedaj v tovarni z menoj res zadovoljen, ali ne?”
“Res je ..., nekaj časa sem te skoraj ne poznam več ... Nekaj se je v tvojem življenju spremenilo ... Rekel bi, da stojiš pod kakim blagodejnim vplivom ...” “Morda!...”
(Dalje prihodnjič)

F blag spomin
sedme obletnice smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta, starega očeta in brata
John
Paulich
ki je za vedno zatisnil svoje drage oči dne 25. aprila 1955
Truplo Tvoje pod gomilo tam počiva sedem že let, duša Tvoja pa raduje se v srečri večnosti.
Žalujoči:
/
f
Mm ! t v
1884 — 1955
Sveta vera ras tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v kraju tam — nad zvezdami!
STEFFIE, soproga
AUGUSTA, por. WANGLER, JEAN, por. JANCIGAR, STEFFIE, por. LOVKO, GRETA, por. SCHWARTZ, hčere RUDOLPH, v Kaliforniji, in JOHN, v Clevelandu, sinova ZETJE IN SNAHE BRATJE IN SESTRE 15 VNUKOV IN VNUKINJ
(Cleve’and, Ohio, 25. aprila 1961.
preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilia, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor:	Jos. Škabar, Mary Poklar,
Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Frank Rupert, maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Za klub društev Frank Segulin, Vinko Godina, John Barkovic. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Ave.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica' Augusta Slejko; nadz. odbor: Thomas A. Pluth, Rudy Špehar, Vinko Godina. Gospodarski odbor:	Predsednik
John Troha, Joseph Žnidaršič, John Rotar. Ostali direk.: Frank J. Taucher, Josephine Henikman, John Barkovic, George Krancic. Poslovodja: John Žigman, tel.: KE 1-9309. Hišnik:	Frank Zupančič,
IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave
Predsednik John Habat, podpred-sed. Michael Lah, blagajnik Adolph Kocin, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor:	Joseph	Ferra,
Frank Dolinar, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Frank Šušteršič, Jacob Mejač, Louis Kosem. Ostali direktorji:	Frank
Sustersich, Ciril Štepec, Frank Stanonik, Frank Mrzlikar, Frank Hren. Upravnik: Victor Derling, tel., 681-9675. Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TP.OVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic Stella Mahnič, blag. in zapis. Mr:’-Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave
UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA
Predsednik Franc Jakšič, podpredsednik Jakob Žakelj, tajnik Janez Ovsenik, blagajničarka Marija Prince; odborniki: Matt Intihar, Franc Šega, Edmunt Turk, Alojzij Bajc, Anton Nemec, Alojzij Hribar, Franc Lovšin, Ferdo Gospodaric, Karol Bojc, Jože Ovsenek. Telefonska št. EN 1-5926 ali HE 2-0142.
Ivan Hauptman, Miro Odar, Božo Pust in Frank Hren, nadzor. Avgust Dragar, Milan Jager, Lojze Šef, kub. Lojzka Trpin, Pepca Stanonik, točil. Lojze Mohar, dvor. Peter Trpin, Frank Stanonik, arhiv. Miro Celestina. — Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v Slovenskem domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI ODER .
Predsednik Milan Dolinar, podpredsednica Mary Prince, tajnik Milko Pust, 6612 St. Clair Ave., tel.: EN 1-3721; zapisnikarica Mimi Mauser, blagajnik Ivan Martinc, gospodar Janez Varšek. Pregledniki: D Janez Ovsenik, 2) Ivan Vidmar, 3) Stane Gerdin, 4) Joža Varšek. Pro-pagandni referent Karel Mauser, posvetovalni odbor: Dolinar Milam Varšek Janez, Karel Mauser, Pavle Intihar, Franček Kolarič, Stane Gerdin. Referent za Zvezo Slovenskih društev: Janez Ovsenik.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Predsednik Joseph Kušar, podpredsednik Michael Lah, tajnica Jennie Fonda, blagajnik Harry Brule. Nadzorni odbor: John Bradač, Charles Starman dn Louis Somrak; članski odbor: Joe Penko, Michael Lah, Harry Brule in Frank Segelin. Zastopniki za klub društev:	Frank Drobnik in Michael
Lah.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 SL i.. 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Don Jacin, tajnica Eileen S. Valencie, 386 High Tee St., Willowick, O., blagajničarka Josephine Bradach.
Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske 'vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 2 v SND._________
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in
blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, Frank Urbančič, John Snyder; Arhivar John Snyder. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Emi Veider, tajnica Milena Dolenc, blagajnik Dušan Žitnik; odborniki:	Lojze Jarem,
Marija Kocjan, Jože Likozar, Zdenka Mejač, Lojze Mišmaš, Miro Odar, Mary Prince, Vid Sleme, Jure Švajger, Blanka Tonkli, Kpx1 Zajec; pevovodja Metod Milač. Pevske vaje so ob nedeljah popoldan, seja pa vsako drugo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski Zbor Korotan, 1084 E. 74th St., Cleveland 3, Ohio. Tel.: EX 1-1496.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika John Culkar in Joe Miklus, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Margaret Loucka. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. Šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji.
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 6207 Schadc Ave.
Predsednik Janez Kamin, podpredsednik Jaroška Novak; tajnica Nevenka Cerar, 6801 Edna Dr., 361-1095, blagajničarka Rozi Zupančič, preglednika Lojze Lončar in Bernardka Champa, šport. ref. Milan Rihtar in Katarina Sever, odborniki Slavko Zupan, Janez Žakelj, Franc Rihtar, pevovodja Miodrag Savernik, gospodar Anton Jeglič, posredovalec Karel Bonutti.
PEVSKI ZBOR LIRA OD SV. VIDA
Predsednik Frank Kuret, podpredsednik in pevovodja Martin Košnik, tajnica Mrs. Josephine Novak, 5901 Prosser Ave., EN 1-3416. Pevske vaje so vsak torek ob pol osmih zvečer v Družbeni sobi v novi šolski dvorani. Zbor vabi nove pevce in pevke k pristopu.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Tony Kolenc, pod-preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd.
Slovenski domovi
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Frank Zigman Jr., tajnik Vinko Godina, 19805 Mohawk Ave., IV 1-6505; blaga j. John Barkovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Edward Leskovec, Josephine Henikman, Louis Sajevec. Seje se vrše 5. marca, 4. junija, 10. sept., 3. dec. 1962 v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer, KE 1-9852.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S.A.V.A.
1166 E. 72 SL, Cleveland 3, O., USA
Tone Arko, predsednik; Bine Medved, prvi podpredsednik; Jože Odar, drugi podpredsednik; Tone Gaber, tajnik; Milena Osenar, blo' gajničarka; Tone Zagorc, urednik Vestnika SAVE; Milan Vrčkovnik, upravnik Vestnika SAVE.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Frank Derdich, pod-
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRO-ŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, ta j; Frank Bavec, 1097 E.
(J (Uh St. Tel. HE 1-9183; blagai nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik z« klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje, Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino (n zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-ialjne informacije se obrnite na dru->vene zsstonnlke
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Srečko Gaser podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik Ivan Jakomin, 17201 Ozark, Cleveland 19, Ohio, IV 6-0840, blag. Štefka Smolič, zapis. Andreja Stanonik, odrska mojstra Anton Adamič ml. in Slavko Štepec, program, odsek
SLOVENSKA PRISTAVA
Družba Slovenska pristava i1113 sledeči odor: Predsednik upravnega odbora Jernej Slak, podpredsednik3 Vinko Vrhovnik in Anton Meglk', tajnik Marko Stfiligoj, 1180 E. 61 St-, HE 1-4139, blagajnik Frank Zalar, odborniki: Hinko Lobe, Anton Zakrajšek, Franček Gorenšek, Rev-Jošt Martelanc, Janez Rigler, J°e Smolič, Jernej Zunan in Ana Vidergar; nadzorniki Joseph Nemanich, Frank Sfiligoj in Milko Pust; razsodišče John Kovačič, Danilo Kranjc in Jože Lekan ml.
SLOVENSKA TELOVADNA
ZVEZA	j -
Duhovni vodja Rev. Raymond y Hobart, preds. Frank Lovšin, tajnica Mary Prince, blagajnik Milah Rihtar, blagajnica za dekliški odsek Marija Kamin, načelnik Janez Var-sek, oskrbnik Jože Rihtar in nadzornika Blanka Tonkli in Frank Rihtar.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpr-John Earkovich, tajnik Louis Lcv' stik, 1218 E. 172 St., IV 1-7726; blagajnik Joseph Okorn, zapisnika1 Frank česen. Nadzorni odbor: M>" chael Lah, Jennie Hrvatin, Frank Kovačič. Poročevalca: Frank Česen, Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. ur> popoldne v Slov. Društ- Domu (AJC) Recher Ave.
BALINCARSKI KLUB
Predsednik Milan ; Jager, P0®' preds. George Marolt, -tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave-, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794, blagajnik Joe Lipec, zapinnikar Mike Jakin. Nadzorniki:: Jaka Videtič, Pavle Markič, Louis Trend Balincarski referent: Andy Božic, bar: MaVk Vesel, John Mršnik; kuharice: ,Jane Perko, Rose Rribar.
Seje se vrše vsak drugi ponedeljek v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarsk1 večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečen
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Anton Meglic, PoCl' predsednik Lojze Šef, tajnik Ivan Novak, 727 E. 212 SL, Euclid 19, O-, tel. 531-3870, blagajnik Jože ReS' man. Odborniki: Jože Melaher, K31-1 Fais, Rudi Rantasa, Lojze Ferlinc, Franc Ljubeč, Karl Gumsey, Milan Goršek in Rudi Pintar.
RIBE SLIŠIJO i— Levis B. Haberly, 17 [let stari fant v Severance, N. Y., jje dokazal, da imajo hibe Iv možganih središče za sluh. Preskuse je vršil |v kopalni |banji svojega doma. Na temelju svojega uspeha je dobil štipendijo za študij ria visoki šoli.	.	,