Društveni vestnik. lz Ljubljane. Četrti večer BSlov. učit. društva" je bil navzlic predstavi slovenskega gledališča (čemur bi se bili izognili, ako ne bi bil večer že pred mesecem dnij določen) dobro obiskan. Večer sta počastila tudi deželni šolski nadzornik g. Josip Šurnan in inestni šolski nadzornik g. Fr. Levec. Gg. tovariši z dežele so nas tudi sedaj v obilnein številu obiskali, le nekateri naši dragi starejši tovariši so se odlikovali z odsotnostjo. Predavanji sta bili res izborni. Tov\riš g. E. Gangl nam je naslikal tako, kakor je le njemu mogoče, starega tovariša, kako je on v svojem delovanji čutil in mislil o našem stanu. Žel je za to navdušeno pohvalo. V govoru Bo učitelju" tudi ni zaostajal g. Fr. Crnagoj. Predstavil nam je pred oči prav natančno sliko našega preteklega in sedanjega delovanja v šoli. Naj bode obema dvema tudi na tein mestu izrečena v popolnej meri zaslužena zahvala. Ker nas že zopet se oživljajoča narava vabi iz zaduhlega zidovja, je bil to zadnji letošnji večer. Dne 5. mal. travna hočemo obiskati g. tovariša pod Šmarno Goro, kateri nas bode potern vodil čez Goro v Medvode. Odhod iz Ljubljane bode z opoludanskim gorenjskim vlakom. Gosti dobro došli! /. F. Iz novomeškega okraja. Dne 5. svečana je zborovalo učiteljsko društvo tukajšnjega okraja v Rudolfovern, o katerem Vam danes poročam na kratko. Poleg običajnih točk bil je na dnevnem redu tudi: .Sadjarski pouk v ljudski šoli", poročevalec g. nadučitelj J. Franke in BPoročilo in delovanje glede natneravanega koncerta". K zborovanju je došlo 6 gdč. učiteljic in 12 gg. učiteljev, katere je kakor splošno običajno srčno pozdravil g. predsednik Fr. Koncilija. Zapisnikarjem je bil izvoljen g. Fr. Dular iz Vavte vasi. G. J. Franke nam je podal izboren in temeljit navod po svoji večletni izkušnji, kako poučevati sadjerejo v šoli. Po malih dodatkih, katere so izrekli gg. Dular, Zavrl in Koncilija, zahvali g. prvomestnik referenta za njegovo jako poučljivo poročilo. Naslednja točka zavlekla se je bolj na dolgo, zatorej nekoliko več o istej. — Naše društvo je nameravalo in se ve, da še namerava napiaviti velik koncert vseh dolenjskih učiteljev v No- vern Mestu, ako se bodo temu odzvali in to letos, ko bo dodelana dolenjska železnica. Zatorej je pozvalo vse učiteljstvo v črnomaljskem, krškem, litijskem in novoineškem okraju naj blagoizvoli izjaviti svoje mnenje. A do dne našega zborovanja odgovorilo je le 48 gdč. in gg. učit., izmed kojih se 36 sttinja s koncertom, a 12 jih je ali neodločnih ali nasprotnih. Ker je bilo pa razposlanih 190 vabil a le 48 odgovorov, tedaj še ena tretjina ne, se pač ne more sklepati o koncertu. Zatorej naj blagoizvole dotične gdč. in gg. kolegi, kateri še niso odgovorili, kar na poslano polo zapisati da ali ne in jo društvu vrniti, da vemo pri čern da smo, kajti ako še ena tretjina ne bo odgovorila, potem se pač ne bo rnoglo misliti na koncert dolenjskih učiteljev. Zategadelj sklene društvo, da bode vprizorilo zborovanje zopet v torek po Veliki noči, ker do tedaj upa vsaj dovoljno število odgovorov dobiti. Zatorej se vabijo tudi vse vnanje gdč. tov. in gg. tov., katerim je kaj mari do tega in katere daljna pot ne straši, v torek 27. sušca priti k zborovanju v Novo Mesto, ker do takrat rnora biti jasno kaj in kako. G. tajnik Hiti nam je prebral nekaj odgovorov onih gdč. in gg. tovarišev, kateri so radostno pozdravili to misol in tudi z dobrimi nasveti prihiteli na pornoč, kateri se bodo radi uvaževali. Tako smo prešli k slučajnostim, izmed katerih se je prvo prebral poziv slov. učit. društva glede učiteljskega doma ali konvikta. Sklenilo se je, da naše društvo kot tako ni za, ne proti, temveč ono prepusti to vsakemu posamezniku, naj stori, kar za boljše izprevidi. Nadaljna slučajnost je bila: ^Pogovor o učiteljski dež. razslavi" in se je sklenilo, da naj se učiteljstvo udeleži razstave. Ker ni bilo drugih posebnosti, je zahvalil g. prednik prisotne in zaključil zborovanje s trikratnim Bslava" klicem presvetleinu cesarju Franc Jožefu. —l. Z Goriškega. Učiteljsko društvo za goriški okraj bode zborovalo dne 5. malega travna 1894 ob 9. uri predpoludne v Gorici na slov. oddelku deželne kmetijske šole se sledečim vsporedom: I. 0 kmetijskih nadaljevalnih tečajih za učitelje. II. 0 zborovanju BZvezeu v Gorici let. leta. III. O ,,učiteljskem domu", oziroma o .učiteljskih konviktih". IV. Posainezni predlogi in nasveti. Z ozirom na važne točke vsporeda vabi k posebno obilni udeležitvi odbor. V e s t n i k. Osobne vesti. V Smlednik pride začasno na drugo učno rnesto gdč. Albina Pre" vec, izprašana učiteljska kandidatinja. — Za Reteče pri Škofji Loki je imenovan stalnim učiteljern g. Robert Ziegler, učitelj pri Sv. Jakobu ob Savi. Umrl je v Planini na Notranjskem vpokojeni učitelj Ivan Juvanec, dne 26. svečana. N. v m. p.! V seji občinskega sveta Ljubljanskega dne 6. t. m. vršila se je patriotična manifestacija. Predno se je prestopilo na dnevni red, omenil je gospod župan v svečanem nagovoru, da bode dne 2. grudna 1898 pretekln 50 let. kar je prestol zasedel vzvišeni naš vladar, cesur in kralj Fran Josip I (Občinski scetovalci ustanejo) Pol stoletja bode skoraj, kar vlada cesarstvo, in vsa ta dolga pot zaznamovana je z nepretrgano vrsto dobrot. Ni ga vladarja, katerega bi narodi Ijubili bolj, nego Ijubijo narodi širne avstroogerske monarhije eesarja Frana Josipa, in rse tekmuje, da se petdesetletnica vladanja njegovega slavi na dostojen način. Plemenito srce vladarjevo želi, da se ta slovesen dan obhaja z blagotvornimi eini. Gospod zupan je prererjen, da gotovo vsem občinskim svetnikom iz srca gooori, če sproži misel, naj tudi mestna obeina Ljubljanska na dostojen naein slavi SOletnico oladarjevo, ter misli, da bi bilo primerno, da se ali poseben odsek, ali pa jeden obstoječih odsekov posvetuje o tej zadevi ter svoječasno stavi primerne predloge. Obč. svet. dr. vitez Bleiiveis-Trsteniški pozdravi z veseljem, inicijativni predlog gos- poda župana ter v formalnem oziru nasvetuje, naj se predlog izroči finančnemu odseku v posvetovanje. Občinski svet vzprejcl je ta predlog z aklamacijo. Deželni šolski svet je na podstavi uloge ,,Slovenskega učiteljskega društva" odredil, da se za bodočo deželno razstavo osnuje poseben odbor, ki bode imel nalogo sestaviti načrt, kako bodi ljudsko šolstvo zastopano v deželni razstavi. V tem odboru bodo zastopniki obeh deželnih učiteljskih društev in vsi v Ljubljani bivajoči okrajni šolski nadzorniki. (Želeli bi, da bi bili učitelji zastopani primerno z okrajniini šolskimi nadzorniki, da bi se stvar napačno ne tolmačila. Ured.) Ministerstvo za uk in bogročastje je določilo za šolsko leto 1894/5. ljudskim šolam na Kranjskern kot podporo za šolske knjige 1075 gld. 92 kr. Truplo pokojnega učitelja J. Freuensfelda, ki je umrl v Pragi, prepeljalo se bode bodoči rnesec od tam v Ljutomer, ter pokopalo na domači zemlji, katero je pokojni ljubil tako iskreno. Potrebno vsoto nabrali so rodoljubi in je posebno uspešno delovala gospica Lojzika Božičeva in gg. M. V. in D. Z. V Mariboru je bil te dni razstavljen krasen venec z narodnim trakom in napisom: nPesnik počivaj sladko v predragi Ti zernlji domači"! Petdesetletnica vladanja Nj. Vel. cesarja. ,,Trgooska in obrtnijska zbornica Kranjska" je v seji z dne 27. svečana, ki se je vršila pod predsedstvom g. zborničnega predsednika Iv. Perdana, rned splošnim odobravanjern jednoglasno vsprejela nastopni predlog zborničnega predsednika: Cestita zbornica naroea predsedstvu, da svojedobno predlaga, kako naj zbornica l. 1898. praznuje petdesetnico vladanja Nj. Vel. našega presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. V Karlovih rarih je dovolila ondotna hranilnica 100.000 gld. v proslavo 501etnice vladanja našega presvetlega cesarja za zgradbo strokovne obrtne oziroma rokodelske šole. Načrt pravil ,,društva za zgradbo učiteljskega koncikta" je dodelan in ga objavimo v prihodnji številki, da potem posamezna učiteljska društva oziroma posamezniki izrazijo svoja mnenja odboiu nSlovenskega učit. društva v Ljubljani", Šola na Barji dobi s prihodnjim šolskira letorn novo poslopje, zgrajeno za dvo-, oziroma trirazrednico ter s stanovanjem za učiteljsko osobje. Ta mestna šola je bila do zdaj, kakor znano, nastanjena v privatni biši, mestna občina pa je sklenila, dati zidati novo primerno poslopje, ki bi ustrezalo vsern potrebam in predpisom. Prošnja. P. i. gg. c. kr. okrajne šolske nadzornike oziroma učiteljske zastopnike uljudno prosimo, da nam blagovoljno naznanijo vsako začasno nameščenje učiteljev (učiteljic). Ured. Razingrer-Žumrove stenske table želi kupiti šolsko vodstvo v Polhovem Gradcu. Kdor jih ima na prodaj, naj se blagovoli oglasiti pri imenovanem šolskem vodstvu. Hroščevo leto. Leto 1894. je doba majevih hroščev, katerim gre zbog njih znane škodljivosti in požrešnosti na vseh koncib in krajih še pravočasno napovedati — vojsko in pogin. V to svrho opozorila je že c. kr. deželna vlada za Kranjsko z naredbo 4. prosinca letos vsa politična oblastva na Kranjskem na strogo izpolnitev določil zakona z dne 17. rožnika 1870. 1. dež. zak. št. 21., tičočih se pokončevanja navedenega hrošča. Pred vsem je dolžnost občinskih oblastev, da vzpodbujajo prebivalstvo na to delo in ugonobitev, ter v ta niarnen vse potrebno store. Zadnje dni storil je pa tudi c. kr. deželni šolski svet potrebne korake, ter izdal podrejenim okrajnim šolskim sretom naredbo, glasom katere jim je zaukazano potom šolskih vodstev uplioati na mladino, da se kolikor moč neutrudno loti napominanega posla in pripomore tem načinom odvračati škodo na sadonosnem drevji in drugih koristnih rastlinah. f Dr. Fran Rački. Slavni hrvatski rodoljub, svetovnoznani učenjak in svečenik po božji volji, dt*. Fran Rački, je umrl v Zagrebu dne 13. svečana ob 7. uri zjutraj v 65. letu dobe svoje. Pokojnik je svoje življenje posvetil domovini — delal je zanjo kot svečenik in kot učenjak. Rački je bil leta 1866. izvoljen predsednikorn jugoslovanske akademije. V poslednjili letih je bil pa podpredsednik akademije. Ves narod hrvatski žaluje ob odprtem grobu tega velikega sina svoje domovine. A mi Slovenci, ki smo po krvi tesno spojeni s tern narodom, se mu pridružujemo v veliki žalosti njegovi in tugugujemo žnjim na veliki izgubi, ki ga je zadela. Slava sporninu velikega učenjaka! Mir njegovi veliki, plemeniti duši! Šolstvo na Češkem. Cela dežela je razdeljena v 58 čeških, 47 netnških in 3 mestne šolske okraje. V českih okrajih je bilo 60 rnestnih in 2650 ljudskih čeSkih šol; 3 tnestne in 30 nemških ljudskih šol. — V nemških okrajih je bilo 22 ljudskih nemških šol V češke šole je hodilo 3022 nemških otrok, v nernške šole 17.224 čeških otrok. Za ljudske šole se je leta 1893 porabila ogromna svota 6,958.000 gld. Važna naredba. Nižjeacstrijski deželni šolski svet je določil, da se bode pri uvrstitvab učiteljev v prvi plačilni razred oziral na nai?topne točke: 1. Kvalifikacijo. 2. Službena leta. 3. Zaslužno delovanje glede na pouk in šolo zounaj šole. 4. Pohnalne dekrete. 5. Na ovirajoče solske razmere. — Taka naredba bi tudi pri nas ne škodovala! Zahvala. Č. g. župnik J. Preša je blagovolil tukajšnji šolski mladini naročiti letošnji letnik ^Vrteca". Za blagodušni dar izreka mu podpisano šolsko vodstvo najsrčnejšo zahvalo. Šolsko vodstvo Peče 5. sušca 1891. M. Janežič.