------   344    —
Politične  stvari.
Taaffe in Schmerling.
Ministerstvu Taaffetovemu se dela zdaj opozicija od neke strani, od katere bi je ne bilo nikakor pričakovati. Schmerhng, tisti mož, ki je stvaril oni glasoviti volilni red, kateri edini je kriv tako zvanih uatavovernih bojev v Avstriji, se zdajci napenja in kliče z mogočnim glasom vladi: „stoj!" čeravno ona prav za prav še ni storila ne koraka za premembo ustave. Lord-Oberrichter kliče svojih 39 mož za brambo ustave, pa še zdaj ne ve čisto nič, kdo jo hoče napadati. To je res grozna bojazljivost, če človek ne ve, česa se mu je bati!
Kakor v zbornici poslancev, tako je tudi v gosposki zbornici neka stranka, katera si doooišljuje, da le ona je poklicana po svojih matadorih vladati. To stranko je vstvaril   prav Schmerling sam  okoli   leta
1860.  in je nje vodja še dandanes. Zato je ta mož — predsednik c. k. najviše sodnije — vselej na čelu opoziciji, kedarkoli naznanja cesar želje po spravi med narodi. On se je zoperstavil prvemu spravnemu ministerstva Po točki-Taaffej evemu, —on je nagajal kot predsednik zbornice gosposke ministerstvu fiohenwarto-vemu, toraj ne more drugače, da tudi drugemu mini-sterstvu Taaffej evemu napoveduje boj.
Popolno neopravičena in nalašč izmišljena misel je to, da Schmerling dela to iz golega patriotizma. Se celo najhujši nasprotniki sedanje vlade — in teh ima ona precejšnje število — je ne sumičijo, da se bo lotila ustave , in še celo taki, ki hočejo vedno le boj, trdijo, da premeniti ustave še cel6 mogoče ni, ker mi-nisterstvo za to potrebne večine dveh tretjin nima ne v zbornici poslancev, ne v zbornici gosposki. Če toraj v tem oziru ni nobene nevarnosti, ne moglo bi se razumeti , zakaj Schmerling brusi svoj meč, ako bi se ne vedelo, da mu gre le za to, da bi „ustavoverna" stranka dobila izgubljeni raj, izgubljeno gospodstvo nazaj. To je, kakor Nemec pravi, „des Pudeis Kernu.
Večkrat se je uže povdarjaio , kako po vse je de-cemberska ustava iz mesa in krvi ustavaške stranke izrezana in da le po njej more gospodovati ta stranka. Tudi Schmerling se suče v tem napačnem kolobarji. Za svojo osebo — ker je sam najprvi „ustavak" — ima on prav, nikakor pa njegova misel ni prava tam, kjer gre za občni blagor cesarstva.   Kakor on, stvarnik
1861. ustave in „ustavaške" stranke, tako je tudi stranka njegova večkrat zagnala se v to, da bi Avstrijo po centralističnem kalupu vladala, po katerem je Dunaj vse, vse drugo le malo aii nič. Schmerling sam, za njim pa tudi „purgarsko"ministeratvo Ghskra-Herbstovoin po tem Auersperg-Lasserjevo so zmerom vso moč napenjali zato, da bi Avstrijo podu naj čili. Al kaj je bil nasledek vsega tega prizadevanja? Ko je spodletelo poskuševanje ustavaškega staroverca Schmerlinga, prišel je dualizem najsurovejše podobe na dan, in ker so še
dalje jemali deželnim zborom njihove pravice, je Galicija postala popolno samostojna, ki je dandanašnjim častilcem Schmerlingovim strašen trn v peti.
Ni mar vse to najjasnisi dokaz, da se Avstrija ne da vladati po tistem kalupu , ki bi bil Lord-oberrich-terju Schmerlingu prav?!
Recimo, dajeSchmerling v svoji visoki sod-nijski službi in starosti spoštovanja vreden — recimo •cel6, da kot oče svoje ustave ima tudi pravico ustavljati se vsem federalističnim težnjam, al pri vsem tem je jasno kot beli dan to , da njegovo zadnje ravnanje in agitiranje v gosposki zbornici zoper vlado nima ni-kakoršnega temelja.
Nepotrebno je pa Schmerlingovo rovanje v gosposki zbornici še zato, ker daje političnim ustava« škim petelinom zbornice poslancev povod za neumno napadanje vlade.
Da toraj Schmerling s svojo agitacijo v gosposki zbornici zoper sedanje spravno ministerstvo habsburški monarhiji nič ni koristil, to se bo pokazalo v zbornici poslancev, kjer bodo — namesti da bi se zbornica mirno pesvetovala in bavila s krvavo potrebnimi deli — čas tratili s praznimi političnimi borbami, in tako namesti kruha dali narodom zopet le kamenja. Vlada in konservativna stranka se skrbno oglibjete temu, da bi politični boj s trte zvile — to je bilo le Schmerlingu prihranjeno! Večina narodov avstrijskih starcu ne bo za to hvale pela!
-----   345   -----