PTUJSKI ČUK
M o j e 11. p o r o č f I o.
Danes se bom oraejil le na eno po-ročilo in osta( bom zvest svoji obfju-bi. —
Frčal sem od gostilne' do gostilne, ko je nastopil mrak, seveda, ker dru-^iče spim.
In kaj s.em videl? —
Cudno seni frfotal to noč. —
Pri ,/beIem križu" sem videl (o za-kasnjeno poročilo!) — poroko. Ob tej priliki sem obema vso sreco želef. —
,,Pii pošti" pa je bil hudir; kajti tu sem se dobrega vina nafokaf in greh bf T>il, da vam te dobre gostifne ne bi pnporočal. —
Tam mimo sem sfrcal k Stuhecu, kjer na roko gredo vsi ,,hecu". fn ker je tega bilo dovolj in mi je stopif v gfavo alkohof, sem jo odkurif kakor grom v — naš Narodni dom. Tu se zbira dru-žba zdrava, postrežba tu je prava. — A Mahorič je čuden tič; svetovno vojno je zakrivil! Od Nemcev je dobil on bič m namesto vencev — nehvaležnost od Slovencev!
Nekdai ,^svoii k svojfm" bil je krik, danes ,,Heif und Sieg!"
Zdaj ves dan na ^probe" — , če res že ves je svet narobe. —
Od nevolje sva se zmenila s Sovico, 'da poletiva na svicarijo, kjer domuje moj bratranec — sokol. —
Tfetikrat je ravno gospod Mirko, ki izredno ganljivo skrbi za naš ptič]]
rod,   pripravil   večjo   pojedino  kloba^ 1 v dob;f veri, da se mu tudi gospodarr ne lzneveri. Zato sva se podala tja, da poiščema svojo' ,,žlahto". Na žaiost nfJ bilo tam nikogar od onih, katere srrco™ fskali. Taru na š\icailji ima moj starej-ši   bratranec  sokof  svoje   domovanje. Obisfc je bil brez uspeha!' — Nikogar
doma.------
2alosten sem odfetef, spotoraa premiš-ljujoč o demokraifzmu, bratstvu, ^oli-darnostf in sličnih delikatesah...    ;
Potem sem se vendarle vrnil nazaf. NamreČ od" jeze fn da vidim, kaj je na-stvari. Naš Mirko, ki tam v švicariji do- , muje  je   namreč  naš  dober  prijatelj in  zaščitnik.  Preganljivo je,  kako nas! obrani ob vsaki priliki.
Tn posledica tega?! —
Vse klobase je moraf večinoma po-jesti" sam, vsledčesar 3 dni ni mogel kr-miti — fazanov. — Ubogi Mfrko, pri-jatelj vseh ptičev, žrtev svoje Ijubezni!' Mi te kljub temu I;ubimo, dragec, — ve-doč, da se je našjptičji rod od hudob-nih Ijudf naučif hudobij fn grdobij. — :
Po vsem tem spoznanju sem odle-t€l domov. Spotoma sem slišaf, da so se pekf, mesarji in trgovcf medseboj zmerja'i z grozno psovka: miljonarji! Kako je s to zadevo, pa vam bom opf-sal prav na^tančno v svojem prihodnem! pooilu. Danes namreč kiham na vse štiri strani sveta! — Zato •prostite, pro-simf------                              .            .