Poštnina plačana » gotovini Belavsk enotnost GLASILO glavnega ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto V. — št. 33. Ljubljana, 19. avgusta 1949 izvod 3 din Delovni kolektivi, ki so prejeli prehodne zastave zvezne vlade, resornih ministrstev in Centralnega odbora ZS Jugoslavije, napovedujejo novo pospešeno tekmovanje , Pretekli teden eo, bile v najboljših kolektivih proslave in slavnosti ob pre-Qaji prehodnih zastav, ki so jih prejeli naiholjši in najzaslužnejši kolektivi Jugo-slavije. Trboveljski rudarji, ki so si priborili Prehodno zastavo Centralnega odbora Tpi in resornega ministrstva za rudarijo FLRJ že drugič, so na proslavi eno-® a$no sprejeli nove tekmovalne obvezah, ki jih je v imenu kolektiva napo-, ^dal šestkratni udarnik Zagoršek Franc, 1 ie dejal: ■ “V tem svečanem trenutku, ko predam prehodno zastavo, diplomo in de-,®rno nagrado v imenu celotnega ko-iktiva, izjavljam v njegovem imenu, da jrt&o to zastavo visoko cenili in si jo priborih v trajno last. Ob tej priliki na-f^edujem v imenu kolektiva pojačano j ktoovanje pod parolo »Kdo bo izpolnil T vL P^an a'li pred 29. novembrom«. ®kmovanje napovedujemo sledečim rud-«i.,0ni: Rudniku »Brezi«, rudniku Ko- hodno zastavo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in ministrstva za lahko industrijo FLRJ in naziv zaslužnega kolektiva. Slovesnosti so prisostvovali član CK KPS in podpredsednik vlade ter minister za industrijo LRS tovariš dr. Marijan Brecelj, zastopnik Centralnega odbora ZSJ in Glavnega odbora ZSJ tov. Ganziti ter številni predstavniki sorodnih podjetij in delovnih kolektivov. rtuaniKU »orezi«, ruuninu rxu- v uš1 ”^°^ri sr®®*"! Zenici in Mostaru, Žart®5.1 republiki pa naslednjim: rudniku Tnk,r,c: Velenje, Senovo in Hrastnik. c° naš odgovor tistim, ki obrekujejo ji~v neto uujjuvur llJllHl] KI OurCKUJKjO le|n® partijo, tovariša Tita in naš pet- k ^ tej priliki so se rudarjem za. nji-°Ve napore zahvalili v imenu Central-odbora ZSJ in Glavnega odbora 4i>S tov. Bore Mavricij, član GO ZSS in Predstavniki ministrstva in Generalne direkcije ter predstavniki partijskih in drugih organizacij, Delovni kolektiv Železarne Store je ”or'T Vir • ^no z56tav9 Centralnega od- ie 75 , ; Z? Moiavv venrrainega oa-1 tibj Ul zvezne vlade FLRJ za uspe-sl v prvem polletju letošnjega leta. Na ‘mvesnosti je zastopal zvezno vlado ge-,®ralni direktor črne metalurgije ing, Uttor Kot-ik, prisostvovali pa so še 'Sstopnik ministrstva za težko industrijo °v- Čorkovič in predsednik republiške-,na odbora sindikata kovinarjev Slovenije ov Kvas Jaka, ki je pozdravil delovni ?Sl r,V lmenu Centralnega odbora m Glavnega odbora ZSS i, stsr ?• S.Jezatn. v SfetaTanje med k<,,ekli,,i •» ‘»talivSrtj'!!' Guštaniu, ni v Zemun« n , su» Zenici m v valjar-nili ds 1 n i .^e^5vci v Štorah so skle- 'Tednr.cf ' ° ,et.?šnii P*an P° količini in ^ednosti uspolmii s m%< pQ sortimen. ižnl?« S Martinama bo zboljšala va“ z,a 1 in valjarna za 2,5%. Li-’>0 zmanjšala odpadke za 2%, aUt,S arna P® za 3% v primeri z nor-^a‘ivom za leto 1949, kolektiv hidrocentrale v Stanje Prel‘e- visoko zasluženo priti is trs( " prehodno zastavo zveznega mi-v Pos,w * Pzeteklem tednu so delavci aaHo ^ese?lem tekmovanju pričakali sve-^odno^r°S.°' na kateri so dobili pre-Zvezn. Zastavo. Proslave so se udeležili nlunin”*eT za gradnje Vlado Zečeva ...^Predsednik vlade LRS in minister HegT ^van Maček, predsednik Glav skoai i, ra ZSS Janko Rudolf, ki je za-tudi Centralni odbor ZSJ, elektrogospodarstva LRS Tone drug; ' sekretar OK KPS Jesenice in kovg^j s° najboljši udarniki prejeli odlije CSp,' EO številne brigade sprejele no-^Izlkrat02 obveznosti. Tov, Miha Justin, d°m .',l udarnik in odlikovanec z re-jjve z a- je nato pozval vse fcolek-"5enS- J05 v*Wa ministra za gradnje odwtle7^C,Č' 2a®t°pnik Central- Na slovesnem sestanku je delovni kolektiv »Save« sprejel nove obveznosti, s čimer je pokazal odločno voljo, da si pribori prehodno zastavo tudi v drugem letošnjem polletju, Zato je napovedal tekmovanje tovarni gumijastih izdelkov »Rekord« v Rakovici, »Tigar« v Pirotu, »Balkan« v Nišu, kombinatu »Borovo« in tovarni gumija »Ris« v Zagrebu, Kolektiv »Save« pa se je zavezal, da bo izpolnil letošnji plan po količini in vrednosti do 29. novembra, po asortimentu pa do 15. decembra Skartirano blago in odpadki ne bodo presegali 4,5%. Delovni kolektiv bo spremenil stare norme na vseh delovnih mestih, kjer se bodo pokazale kot nerealne. Povečal bo proizvodnost s prvim polletjem na vsakega zaposlenega delavca za 1%, kvaliteto dela pa izboljšal za 1,5%, Boril se bo za znižanje polne lastne cene, dvigal bo ideološko in strokovno znanje ter delovno disciplino, v kulturno-prosvetno delo pa bo zajel 10% več članstva kakor doslej. Plan vzgoje strokovnih kadrov bo izpolnil do konca leta s 102%, Inženirji in posamezne brigade pa so na sestanku sprejeli še posebne obveznosti, V Postojni so delavci in nameščenci postojnskega gozdnega gospodarstva obveznosti postojnskega gozdnega gospodarstva do- eznosti posameznih bili preho.dno zastavo Centralnega odbo- li prehodno zastavo Centralnega odbo-ra Zveze sindikatov Jugoslavije in zveznega ministrstva za gozdarstvo. Delavcem, ki so se v velikem številu iz vseh, t-udi najoddaljenejših gozdnih razen celotnega delovnega 9? ZSJ t 2G!Xfa o2ra .'Mva cPnt ®vnik, dalje člani poverje- b°-sko ohi^n® Wi1c-ia KPS za ma- NaiWiri J ,DuŠan Foriic i” drugi. L^.^vko hkratni udar- l3a*aVo v j„later’ ki je prejel prehodno r'aUske « , lzP°lr.ili in presegU svoie 5 inXSlCe Na,t0 SO d^a "i spS ^PUl y3lne Obveznosti n.. uprav udeležili proslave, so čestitali zvezni minister za gozdarstvo Vaša Ču-bri-lovič, minister za gozdarstvo Ljudske republike Slovenije Tone Fajfar in predstavnik Jugoslovanske armade generalmajor Marko Perečin. Poleg tega so bili navzoči predstavnik Centralne uprave sindikata lesnih delavcev Rudolf Čepirlo, zastopnik Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in Glavnega odbora ZSS Alojz Stružnik ter Mirko Remec, zastopnik Oblastnega ljudskega odbora in komiteja KPS za Goriško. Za prehodno zastavo, ki so jo prejeli že drugič, se je zahvalil udarnik Peter Česnik in obljubil, da bodo dali vse sile, da zastavo še naprej obdržijo. Na tej svečanosti so delavci sprejeli obveznosti, da bodo letni plan izpolnili 20 dni pred rokom. Napovedali so tekmovanje delovnemu kolektivu Lesno industrijskega podjetja v Sremski Mitroviči in vsem gozdnim gospodarstvom v Sloveniji, Delovni kolektiv postaje Sevnice je prejel prehodno zastavo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in ministrstva železnic FLRJ. Slavticsti v kino dvorani v Sevnici so prisostvovali zastopnik ministra železnic tov. Stjepan Forgič, član Glavnega odbora ZSS tov. Bergant Franc, ki je zastopal tudi Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije, predstavnik Centralne uprave železniškega sindikata tov, Slavko Mirovič, predsednik Republiškega odbora sindikata železničarjev tov. Milan Batagelj in drugi. Po pozdravnih govorih, ki so jih imeli zastopniki, se je v imenu kolektiva za priznanje zahvalil tov Marn in prebral nove obveznosti, ki si jih je kolektiv zadal ob tej priliki. Obvezujejo se; da bodo zmanjšali zamude vlakov za 30%, zmanjšali bodo zadrževanje vlakov za 10%, povečali bodo statično obremenitev voz do 100%, izboljšali bodo organizacijo pri premiku in zmanjšali nezgode za 20%. Poštni uslužbenci s pošte Ljubljana 2 so zadnjo soboto svečano prejeli prehodno zastavo zvezne vlade za velike uspehe v prvem polletju tretjega planskega leta. Proslave so se udeležili pomočnik ministra za pošte tov. Vladimir Šenk, direktor pošte in telegrafa tovariš Vaclav Kunst, zastopnik Centralne uprave Zveze poštnih uslužbencev tov. Martin aš, zastopnik Centralnega odbora ZSJ in Glavnega odbora ZSS tov. Mara Baš in drugi, Na svečanosti je kolektiv pošte napovedal tekmovanje prometnim poštam Maribor 2, Reka 2 in Subotica 2. To tekmovanje bo trajalo od 14. avgusta do 29. novembra, ko bodo razglasili, kateri kolektiv je bil v tekmovanju najboljši. V Mariboru je bila svečano izročena prehodna zastava Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in resornega ministrstva vlade FLRJ mariborskemu PTT centru, ki si je v prvem polletju letošnjega leta priboril naslov zaslužnega kolektiva. Svečanosti so prisostvovali pomočnik zveznega ministrstva za pošte tov. Vladimir Šenk, član poverjeništva CK KPS za mariborsko oblast tov, Majhen, zastopnik Centralnega odbora ZSJ in Glavnega odbora ZSS tov. Bore, nadalje tov. Rebernak, organizacijski sekretar MK KPS in drugi. K doseženi zmagi je čestital kolektivu tov, Bore, nakar je tovariš Knez prikazal uspešno borbo kolektiva. Ob prejemu zastave je kolektiv PTT centra napovedal tekmovanje PTT centrom v Zagrebu, Skoplju in Ljubljani. Kemična tovarna v Celju je dobila prehodno zastavo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in zveznega ministrstva za lahko industrijo. Slavnosti so se udeležili pomočnik ministra za lahko industrijo tov. Tone Bole, zastopnik Centralnega odbora ZSJ in Glavnega odbora ZSS tov, Franc Černe in drugi, Z velikim navdušenjem so navzoči spremljali izročitev prehodne zastave. Zastavo je predal zastopnik tovarne »Zorka« iz Šabca večkratnemu udarniku celjskega kolektiva tov. Jožetu Žgajnarju. Nato je kolektiv sprejel tekmovanje, ki so ga napovedali delavci tovarne »Elektrobosna« v Jajcu vsem kolektivom kemične industrije. Hkrati so se delavci celjske tovarne zavezali, da bodo letni plan izpolnili po obsegu s 127%, po vrednosti s 113% in v celoti po asortimentu. • Najboljši in najzaslužnejši delovni kolektivi, Id so prejeli prehodne zastave zvezne vlade, resornih ministrstev in Centralnega odbora ZSJ so prejeli tudi bogate denarne nagrade v priznanje za njihove posebne zasluge pri izpolnjevanju planskih nalog. Novi rekordni ussehi naših rudariev -neovrgljiv dokazni material o lažeh Informbiroja Medtem, ko Informbiro še kar vali klevete in ogabne laži na naše delovne ljudi, pa se noče pri nas nič takšnega zgoditi, kar bi Informbiro s svojo zločinsko klevetnijško kampanjo rad dosegel. Vedno novi in vedno večji delovni uspehi ponovno pričajo, da nas vse to, kar prihaja zlonamernega iz informbirojevskih dežel ne more zbegati — pač pa le nasprotno1 še bolj smo. postali samozavestni in še krepkeje smo se zagrizli v graditev socializma z lastnimi silami, še trdneje smo strnili obroč okoli svoje junaške Partije in tovariša Tita, Odkar je Alija Sirotanovič v rudniku Breza v osmih urah nakopal s svojo brigado — skupaj 7 ljudi — 258 vagončkov ali 152 ton premoga in s tem znatno nadkrilil prvi rekord Stahanova, se je tekmovanje med brigadami v kopanju premoga po Sirotanovičevi metodi razvilo ne le med brigadami rudnika Breze, marveč tudi med brigadami drugih rudnikov Srednje Bosne. Nekaj dni potem, ko je Alija Sirotanovič dosegel svoj znani rekord, ga je v istem rudniku že presegel Nikola Škobič, ki je v eni izmeni s svojo brigado nakopal 276 vagončkov ali 166 ton premoga. Kmalu so tudi druge najboljše brigade v tem rudniku presegle prvi rekord Stahanova. Dne 8, avgusta je Mujo Bajrič s svojo brigado dosegel 132 ton. za njim Osman Buletovič 131 ton. Dne 12. avgusta se je Čarni! Beljič ostro približal Sirotanovičevemu rekordu in nakopal 149 ton, Mujo Bajrič je povišal svoj rekord na 147 ton, medtem ko je mladinec O mer Omerhodžič s 6 drugimi mladinci kot prvi mladinec presegel rekord Stahanova, ko je nakopal 105 Ion premoga in s tem izpolnil tri dnevne norme. Kako je novo tekmovanje vplivalo na uspehe drugih rudarjev v rudniku Breza, nam potrjuje dejstvo, da je celotni kolektiv Breze dne 12. avgusta izpolnil svoj dnevni plan s 142%, čeprav ima rudnik za eno tretjino manj delavcev, kakor je planirano. Gibanje za večjo produktivnost dela se je močno razvilo v rudniku Zenica. Sledeč zgledu Alije Sirotanoviča je rudar Ibrahim Trak o v torek dosegel nov rekordni uspeh. V tekmovanju v počastitev II. zleta udarnikov Bosne in Hercegovine je Ibrahim Trako s svojo brigado, ki šteje skupaj 12 ljudi, izkopal v osmih urah 310 vagončkov ali 232 in pol tone premoga in s tem dosegel nov velik rekord, ki ga lahko postavimo v vrsto najboljših uspehov naših rudarjev. Uspeha Ibrahima Traka seveda ne moremo neposredno primerjati z uspehom Alije Sirotanoviča, ker je bil dosežen pod drugimi pogoji in z brigado, ki šteje 12 ljudi, medtem ko je štela Sirotanovičeva brigada 7 ljudi. Vendar nam 323 odstotna izpolnitev norme pove, v kako velikem obsegu je Ibrahim Trako dvignil produktivnost dela svoje brigade. Tudi rudarji v rudnikih v Aleksincu nočejo zaostati za bosanskimi rudarji. Najboljši kopač tega rudnika Jože Rifli, nosilec reda dela III. razreda, je sestavil brigado in začel tekmovati za čim višjo produktivnost dela. Medtem ko je po stari metodi dela 18 ljudi nakopalo 60 do 70 vagončkov premoga, je Riflijeva brigada, ki šteje samo 11 ljudi, že prve dni nakopala po 90 vagončkov, pozneje pa ie to količino stalno dvigala in dosegla tudi 140 vagončkov. Tudi v senjskem rudniku se je večkratni udarnik Dušan Timotijevič zavezal na partijskem in sindikalnem sestanku uvesti Sirotanovičev način dela. V poizkusnem tekmovanju je dosegel že velike uspehe, v prihodnjih dneh pa bo skušal doseči rekord Alije Sirotanoviča. Gibanje za čim večjo produktivnost dela v premogovnikih je enako zajelo rudarje v premogovnikih Hrvatskega Zagorja, kjer se že drugi teden razvija tekmovanje med najboljšimi brigadami. V rudniku Konjščina je brigada Juraja Kebeta presegla normo že za 232%, v medjimurskih rudnikih pa je brigada Martina Podgorelca prekoračila normo že za 210%. K izmenjavi izkušenj najboljših brigad bodo mnogo pripomogli tudi obiski posameznih brigad v drugih rudnikih, ki so v zvezi s tekmovanji za čim večje preseganje norme. Tako je nedavno odšla skupina najboljših rudarjev trboveljskega rudnika v raški rudnik, najboljši rudarji iz Trbovelj pa so pozvali Alijo Sirotanoviča, naj pride tekmovat v Trbovlje. Prav tako so Alijo Sirotanoviča povabili na tekmovanje raški rudarji, V tekmovanju rudarskih kolektivov Slovenije je v juliju premogovnik v Senovem zopet dosegel prvo mesto med velikimi rudniki v Sloveniji. Plan je izpolnil za 111% in je pri ocenjevanju tekmovanja dobil 91,7 točk. V zadnjem mesecu so ustanovili dve novi proizvodni brigadi. Najboljši uspeh je dosegla številka 24, ki je presegla normo za 33%; medtem ko morajo nekatere delovne številke predvsem št, 60, še izboljšati svoje delo. Na drugem mestu med velikimi rudniki je Trbovlje (109%) in na tretjem mestu Lendava, ki je dosegla 102% plana. V skupini srednjih rudnikov je dosege! prvo mesto rudnik kgolina v Črni (103%), kjer so k uspehu največ pripomogli Marija Ramšek, Franc Golin, Blaž Lismk m Jože Pustoslcmšek, Drugo mesto v tej skupini rudnikov je dosegel rudnik v Pečovniku (109%). V tretji skupini (mali rudniki) je na prvem mestu rudnik črnega premoga v Timovu, ki je dosegel 139% plana. Na drugem mestu pa je premogovnik v Ilirski Bistrici. Drva, ki jih bodo pripravile sindikalne brigade, so namenjena za kritje potreb članov sindikatov V akciji za sečnjo drv smo dosegli že lepe uspehe. V Sloveniji je na delu nad 40 brigad, v katerih sodeluje 2500 članov sindikatov. Tudi količina nasekanih drv je vsak dan večja, čez nekaj dni se bo začelo razdeljevanje do sedaj pripravljenih 60.000 m3 drv. Pri tej delitvi bodo prvenstveno upoštevani tisti kolektivi, ki so poslali svoje ljudi v brigade. Člani sindikatov so tudi v tej akciji pokazali vso svojo požrtvovalnost in delovni polet za dosego vse večjih uspehov. Življenje v brigadah je zelo razgibano. Brigadirji se dobro zavedajo, da je od njih samih odvisen uspeh akcije. Posebno se je izkazala druga izmena Prekmurske brigade, ki dela v Kočah na Kočevskem. Brigadni plan presegajo dnevno za 5 odstotkov. Iz tega se vidi, da je notranja organizacija dela uspešno izvedena in da štab brigade v polni meri skrbi za vsestransko oskrbo svojih brigadirjev. Tudi sam okrajni štab iz Murske Sobote ne pozablja svoje brigade ter člani štaba redno obiskujejo brigado in skrbijo, da bo imela brigada čim večji uspeh. Uspešno delajo tudi mariborske brigade, kjer kljub nekaterim pomanjkljivostim, kot je pomanjkanje orodja, neurejena delovna disciplina itd., izvajajo svoje obveznosti, kar priča, da ie okrajni štab Maribor že od vsega začetka razumel veliko nalogo za preskrbo Maribora in okolice z drvmi. Na področju gozdnega gospodarstva Ribnica se nahajata dve ljubljanski brigadi: »Dakijeva« in brigada »Mihe Marinka«. Življenje v teh brigadah se je prav v zadnjem času precej razgibalo, posebno še, ko je GO ZSS dal brigadam radio-aparate, kar je ogromno doprineslo k vedremu razpoloženju v brigadah. Uvedli so med skupinami tekmovanje. Vsak večer zbor brigade ugotovi dnevni učinek dela, na kar prejme najboljša skupina prehodno zastavo. Ves Štab se trudi, da bi brigadirjem nudil čim boljšo oskrbo in udobnost. Toda gozdno gospodarstvo Ribnica v tem primeru ni našlo dovolj razumevanja za pomoč brigadam. Mišljenja so, da se te brigade, ki ne pomagajo direktno pri izpolnjevanju njihovega plana, ne tičejo njih in njihovega gozdnega gospodarstva. To se vidi iz nezadostne skrbi za pravočasno dostavljanje hrane na delovišče, pomanjkljivega oskrbovanja z orodjem in nezanimanja za postavitev primernih barak za prenočišča brigadirjev. Prav tako ni poskrbelo gozdno gospodarstvo za dodelitev strokovnih delavcev, ki bi nai nudili pomoč brigadam pri delu itd. Poleg vseh teh malomarnosti trdi sekretar GG, da so brigade same krive, če ne dosegajo norme in če imajo slabe uspehe. Nepravilen odnos do brigadirjev pa je zavzel tudi sam okrajni štab Kočevje, ki je bil do nedavnega popolnoma neaktiven. člani štaba iz poverjeništev OLO-ja niso razumeli važnosti akcije, zato tudi niso prihajali na seje štaba, kjer bi reševali in odpravljali take in podobne napake. Iz vsega dosedanjega dela v tej akciji se vidi, da tam, kjer so okrajni štabi čvrsti, ne pride do grobih napak, manjše napake pa na licu mesta odpravljajo. — Aktivnost okrajnih štabov se zlasti odra- mm proučili, zato tudi še danes vladajo marsikje nejasnosti. Tako se še marsikje ne ravnajo po navodilih glede prehrane. Po tem navodilu brigadirji ne oddajajo v avgustu živilskih nakaznic, temveč morajo izdati OLO-ji GG nakazilo za GD obrok za vse v spisku navedene brigadirje, s pripadajočo količino vina in mesa. Prav tako nekateri okrajni štabi še niso planirali prevoza, ki ga v tej akciji ne smemo podcenjevati, saj vemo, da je prav spravilo drv eden najtežjih problemov. Prevozna sredstva bodo namreč v jesenskih mesecih namenjena predvsem" prevozu poljskih pridelkov. Zato je potrebno takoj organizirati sobotne in nedeljske akcije, na katerih bodo prostovoljci predvsem pomagali brigadam pri spravilu drv iz gozdov do voznih poti, nadalje pri nakladanju in razkladanju tako, da bodo naši delovni ljudje pravočasno in pred nastopom zime oskrbljeni z zadostno količipo drv. V okrajih, kjer pa plan delovne sile za sečnjo drv še ni dosežen, je izpolnitev te naloge trenutno najvažnejša. Se vedno so primeri, da direktorji ne dajo ljudi za sečnjo drv. Zato je potrebno sklicanje sestankov v kolektivih, kjer se naj sprejemajo obveznosti za nemoteno izvr-sevanje proizvodnega plana po odhodu judi v brigade. S tem bodo člani sindikata dokazali visoko zavest pri izvrševanju vseh nalog, ki nam jih zadaja naša 1 artija v cilju čimprejšnje izgradnje socializma. Zaradi pravilne povezave s partijskimi organi- zacisami se ie OS Maribor uvrstil med najboljše Ce so sindikalne grupe kot najmanjše organizacijske enote tista organizacijska oblika, ki neposredno skrbi za izpolnjevanje planskih nalog in zaradi tega predstavljajo žarišče vsega dela, potem so na drugi strani sindikalne grupe tudi ogledalo ne le grupnega poverjenika in upravnega odbora vsake sindikalne podružnice, ampak tudi ogledalo prvega neposrednega ioruma — ogledalo krajevnih oziroma okrajnih svetov. Zato so od sistema in metod dela, od pomoči in pravilnega usmerjanja nalog s strani okrajnih in krajevnih svetov v veliki meri odvisni tudi uspehi in vsa dejavnost sindikalnih podružnic, pododborov in grup. O tem nas prepričujejo izkušnje, da je povsod tam, kjer je postavljeno dobro, krepko vodstvo sindikalnih svetov, tudi delo sindikalnih podružnic na višini. Tam pa, kjer sindikalni sveti nimajo močnih kadrov, nimajo pravilnih organizacijskih prijemov ki tudi nimajo povezave in opore v ostalih forumih, da bi smotrno usmerjali delo podružnic na samem področju in kjer se sami lovijo in nimajo pregleda o problemih, ampak rešujejo vsako posamezno vprašanje ločeno od celotnega kompleksa vprašanj, ker nimajo ustaljenega sistema in naprej izdelanega programa za svoje delo, tam tudi sindikalne podružnice životarijo, se zgubljajo v gmoti vprašanj in vsaka zase rešujejo vprašanja po svoji lastni uvidevnosti, ko rešitev čestokrat zelo važnih vprašanj zanemarjajo, ker niso dobile pomoči od zgoraj, same pa ne vedo, kako bi rešile vrsto perečih in kočljivih vprašanj. In če je pri tem še tudi partijska organizacija odmaknjena in se ne zanima dovolj za probleme, ki nastajajo v tem ali onem kolektivu, potem takšne sindikalne podružnice niso in ne morejo biti kos svojim nalogam. Okrajni svet Maribor, ki velja za enega izmed najboljših v Sloveniji in katerega že več kot leto dni uspešno vodi predsednik OS-a in član Izvršnega odbora GO ZSS tov. Plevnik Jože, smo si ga izbrali, da ga kot zgleden primer prikažemo vsem drugim krajevnim in okrajnim svetom, ki doslej niso znali ali niso mogli najti primernih organizacijskih prijemov za svoje delo, ker se morda borijo z enakimi ali podobnimi težavami, kakor se je boril še do nedavnega okrajni svet Maribor, To željo je član naše redakcije razodel predsedniku OS-a tov. Plevniku, ko ga je te dni obiskal in ga zaprosil, da bi povedal nekaj iz svojih izkušenj o dosedanjem delu Okrajnega sveta v Mariboru. VSE TO JE BILA BORBA ZA NOTRANJO UTRDITEV PODRUŽNIC »Prav za prav ne bi rad govoril o tem, kar je bilo poprej,« je začel. »Nakazal bom le tiste stvari, česar smo se morali lotiti lansko pomlad. Osnovno, kar je bilo, je bilo pomanjkanje avtoritete. Okrajni svet v Mariboru ni pomenil za podružnice, za sindikalni aktiv ničesar. Prav nič ne bom pretiraval, če povem, da sem štirinajst dni sedel v pisarni, ne da bi kdor koli od sindikalnih aktivistov prišel in iskal pomočL Ker ni do takrat nihče nudil nobene pomoči, zato tudi niso čutili potrebe, da bi jo iskali. Zato je bila ena izmed .prvih nalog okrajnega sveta, da si vzpostavi potrebno avtoriteto.« Toda kako? V povezavi z mestnim komitejem. Medtem ko je večji del partijskih organizacij v podjetjih vse do takrat omalovaževal direktive sindikatov, so sedaj člani Partije v podjetjih direktivo sindikatov že sprejemali kot partijsko direktivo. Ta, prvi ukrep za utrdi-tev avtoritete okrajnega sveta je bil temeljni kamen za bodoče delo. Drugo, prav tako važno, pa je bila borba za kadre, ki naj bi zasedli vsa ne-izpopolnjena mesta. Kader, ki_ so ga izbrali, je bil dober, predan, discipliniran in je predstavljal homogeno celoto. To se je odražalo v tem, da je že v razmeroma kratkem času vsak naš aktivist samostojno vrši] svoje posle in je ni bilo naloge, ki je ne bi izvršil. K temu je silil vsakega uslužbenca tudi sam sistem dela, ki je zahteval na vsakem sektorju celega človeka, človeka, ki se je otresel navade izogibati se odgovornosti in jo valiti na drugega. To samostojnost in sigurnost v delu vsakega posameznika je krepil sistem dnevnih jutranjih posvetov na katerih so Plevnik Jože, predsednik OS Maribor sproti obravnavali vsa vprašanja, kakor so se pojavljala in se seznanjali s problemi in z delom drugih sektorjev prav vsi. Morda so na račun teh posvetov nekoliko trpele redne seje, — kar pa ni niti najmanj oviralo dela, ter se je izkazal kot izredno dober in bi naj postal stalen način dela za vse tiste svete, ki imajo več plačanih funkcionarjev. StaUšče in mnenje nekaterih, da naj krajevni odbori sindikatov sodelujejo samo po vertikalni liniji, to je z republiškimi odbori, sodelovanje s krajevnimi oziroma okrajnimi sveti pa ni važno in nujno, je zgrešeno. To se je dogajalo tudi v Mariboru. Zato je bilo treba delo preko krajevnih odborov sindikatov izpopolniti, da so krajevni odbori sindikatov začutili odgovornost tudi do okrajnega sveta. Marsikje namreč še danes slabo vpliva na delo sindikalnega sveta okolnost, da republiški odbori podcenjujejo sindikalne svete in nočejo uvideti potrebe, da bi z dobrimi kadri v prvi vrsti podprli sindikalne svete. Najosnovnejše, česar bi se morali dosledno pridrževati funkcionarji republiških odborov pa je, da. obiščejo vselej tudi sindikalne svete, kadar koli obiskujejo svoje podružnice. Najboljši primer, kakšen je bil v začetku odnos sindikalnih aktivistov do okrajnega sveta, je pokazal prvi sestanek aktiva. Čeprav je bil sestanek skrbno pripravljen s točno izdelanim programom, sistemom in metodami dela, jih je od 180 aktivistov, ki bi se naj udeležili tega sestanka, prišlo le okrog 30, ko niso prišli na sestanek niti plačani funkcionarji iz podružnic. Takšnemu stanju je bilo treba napraviti konec. Vsem, ki so prišli, so pojasnili, da se ob takšni udeležbi sestanek ne more vršiti in da se bo zato vršil 3 dni kasneje. Tri dni kasneje se ga je udeležilo že okrog 100 funkcionarjev, ki so potem razpravljali o neposrednih nalogah, o stiku okrajnega sveta s po-, družnicami. In ker so odslej dosledno vse važne naloge, ki jih je postavk okrajni svet pred svoje članstvo, prihajale zaradi tesne povezave okrajnega sveta z Mestnim komitejem tudi po partijski liniji, so se direktive kot enotne srečavale na terenu in zato tudi dosledno izpolnjevale. Te odnose so poglobili še občni zbori podružnic, na katerih so se izbirali najboljši kadri, ko je tako OS našel vso oporo za izpolnitev postavljenih nalog. Znali pa so vzpostaviti tudi ženske komisije po obratih. Te komisije so se zanimale predvsem za ženska vprašanja v sklopu sindikata in so bile njegov posvetovalni organ, ko so dajale raznim drugim komisijam sindikatov nasvete za higiensko zaščito dela, za pravilno razmestitev ženske delovne sile v proizvodnji, o vprašanju plač žena, o ustanavljanju DID-ov, jasU itd. V Tednu matere in otroka so žene skoro v vseh večjih obratih že pokazale uspehe svojega dela, ko so pripravile prireditve, odprle dečje jasli in DID-e in sestavljale tudi predloge za zamenjavo moške delovne sile z žensko. Kasneje so bile te komisije sicer ukinjene. OS je storil napako, da takrat stališča o nujnosti in potrebi teh komisij ni znal zagovarjati, ker bi bile danes, ko se vrši popis delovne sile v podjetjih, te komisije tako zelo potrebne, saj bi bile danes že utrjene. Boleča točka okrajnega sveta je bila še do konca lanskega leta evidenca in kontrola. Tekmovanje za V. kongres KPJ, I. kongres ESJ in II. kongres KPS pa so znali temeljito izkoristiti, saj so v to tekmovanje vključili 85 kolektivov — poleg številnih drugih neznatnih, ki so načrtno tekmovati in prevzeli tudi konkretne obveznosti. V zvezi s tem so uvedli pošiljanje petdnevnih por., referent za tekmovanje pri OS tov. Zorko France, ki je osebno vodil to tekmovanje, pa je stalno vzdrževal stike z referenti za tekmovanje pri krajevnih odborih sindikatov in podružnicah, imel z njimi stalno sestanke, na katerih je neprestano poudarjal potrebo po evidenci in kontroliranju obveznosti Precej bremena v zvezi s tem tekmovanjem pa je na svoja ramena prevzel kultumo-prosvetni oddelek, ki je s politično agitacijo prikazoval potrebo tekmovanja in važnosti evidence, da je bila ta v veliki večini vzpostavljena. Sploh se opaža, da je sindikalno delo boljše v manjših podružnicah, kot v velikih. Način, da vsak funkcionar OS-a stalno odgovarja za določeno vrsto kolektivov in se poglablja predvsem le v njihovo problematiko, se je izkazal kot najboljši. In kakšne so naloge okrajnega sveta v bližnji bodočnosti? »Mnogo bo še treba narediti. Komisije še ne delajo v celoti in to je naša osnovna slabost. Naš načrt je, da bomo že v kratkem sklicali vse komisije, nekatere pa bomo izpopolniti, če so zaradi premestitve posameznih članov postale neživljenjske, da bo sindikalno delo s pomočjo teh komisij zopet oživelo. Poživili bomo tudi delo krajevnih odborov sindikatov, saj se prav sedaj vršijo plenumi, na katerih sprejemajo konkretne naloge. Sindikalni svet je sicer oslabljen, ker je dal precej kadrov na druga odgovornejša mesta, zato se bo moral sedaj izpopolniti Ponekod v podjetjih še vedno ni enakomerne borbe za plan. Naloge rešujejo kampanjsko. Da še zaostajajo ponekod s planom, so krive i partijske i sindikalne organizacije. Ena izmed prvih nalog kul-tumo-prosvetnega referenta bo, da akti-vizira člane sindikata za delo navzven, da se konkretneje zanima za socializacijo vasi in mobilizacijo nove delovne sile. V tem pogledu je bilo vse premalo konkretne pomoči. Pokazalo se je celo, da prenaša delavec z vasi kulaške parole in malodušje v tovarno, namesto da bi prenašal revolucionarnost iz tovarne na vas. Potrebno bo zato individualno delo z vsakim posameznikom, najbolje potom grupnega poverjenika, ki bo izkoristil dnevne odmore v tovarni za agitacijo med njimi, ker se ti ljudje kaj radi odtegujejo sestankom. Grupni poverjeniki bodo morali zato postati res pravi no-bilizatorji.« Uspehi, katere je dosegel OS Maribor, od kar ga vodi sedanji predsednik tov. Plevnik, so pomembni. Ti uspehi so dokaz, kaj je možno doseči z jasno začrtanimi nalogami, zato pričakujemo, da bodo temu zgledu sledili še drugi in se uvrstili prav tako kot OS Maribor v vrste najboljših. MOVI BORCI ZA ZDRAVE DELOVNE POGOJE IN HIGIENO V PODJETJI Pred kratkim je po enomesečnem tečaju za tovarniške higienike pri Glavnem odboru Rdečega križa Slovenije uspešno napravilo zaključne izpite 46 tečajnikov in tečajnic, delavcev in delavk iz najrazličnejših industrijskih podjetij LR Slovenije. Tako so s tem tretjim tečajem za tovarniške higienike dobila kvalificirane moči na tem področju še poslednja industrijska podjetja, ka jih doslej niso imela, a so po Uredbi zvezne vlade od 30. aprila 1947 k temu obvezana. Mnoga industrijska podjetja so doslej posvečala vse premalo pažnje temu vprašanju ter so na tečaje za higienike pošiljala ljudi, ki nalogam niso bili kos in so zato na zaključnih izpitih po vrsti padali, drugod zopet je bil higienik po vrnitvi v podjetje prepuščen sam sebi, za svoje delo ni našel opore in pomoči ne pri upravi podjetja in prav tako ne pri sindikalni podružnici. V takih podjetjih je bila higiena prepuščena slučaju in podjetje je bilo običajno temu primerno zanemarjeno. Skrb za zdravje delovnega človeka je narekovala ljudski oblasti ukrep, po katerem mora imeti podjetje, ki zaposluje pet sto ali več delavcev, strokovno usposobljenega tovarniškega higienika, ki je odgovoren za zdrave delovne pogoje, za red, čistočo in higieno v podjetju. Skrbeti mora, da so vse varnostne naprave in sredstva za varstvo delavcev (varnostne obleke, naočniki, maske, re-spiratorji, rokavice in drugo) vedno pri roki in v redu, da se na vseh delovnih mestih namestijo omarice za prvo pomoč in da je v njih vedno ves potrebni sanitetni material, Tovarniški higienik v podjetju je odgovoren za to, da je pri delu stalno pravilno urejena temperatura, razsvetljava, zračenje in odvajanje strupenih plinov. Nadalje je odgovoren, da delavci, ki so na to upravičeni, prejemajo pravočasno in v redu sredstva za okrepitev telesne odpornosti (gazirano slano vodo, mleko in podobno), da. se žene, zlasti noseče, in invalidi pravilno razporedijo na ustrezna delovna mesta, da so delavci, ki so zaposleni pri delih s strupenimi, jedkimi in razstielivnimi snovmi, stalno pod zdravniškim nadzorom in da o teh pregledih vodijo pregled — skratka, tovarniški higienik 1® odgovoren za to, da delovni procesi ne škodujejo zdravju, da preko mere ne izčrpavajo. Ustvariti morajo take delovne pogoje, ki ustrezajo vseh zahtevam moderne higiene dela in industrijske higiene. Poleg tega morajo skrbeti za higieno, red in čistočo v delavskih stanovanjih, ki so priključena podjetju, v menzah in vseh prostorih, kjer se delavci zadržujejo. Popolnoma jasno je, da bodo te naloge mogli prav opravljati le resni ljudje. Enomesečni tečaji niso mogli dati tečajnikom vsega, kar bodo v svojem delu potrebovali, zato je potrebno stal-no izpopolnjevanje Na zadnjem tečaju so bili uspehi v primeri z lanskim letom boljši. Dosedanje izkušnje Rdečega križa so pripomogle tudi k izboljšanju organizacije in tečajniki so prejeli ob začetku potrebna skripta in vse strokovne knjige, ki so na razpolago Predavali so strokovni zdravniki za higieno in poklicne bolezni, a obenem so tečajniki prešli kratki kurz o prvi pomoči pri poklicnih nesrečah. Pri zaključnih izpitih je izdelalo 46 slušateljev, padli so trije, ki pa imajo pravico do opravljanja popravnega izpita. Na predlog izpitne komisije je Glavni odbor Rdečega križa nagradil najboljšega tečajnika Franca Kastelica, rudarja iz Kočevja, s prvo denarno nagrado v znesku 1000 dinarjev, a drugo najboljšo tečajnico Vidergar Marijo, delavko iz Papirnice Vevče, z drugo nagrado v znesku 500 din Oba omenjena tečajnika sta zaslužila priznanje tem bolj še zategadelj, ker nobene« nima srednje šolske izobrazbe, marveč sta obširno in težko snov obvladala le z najvztrajnejšim učenjem. V vseh nejasnih vprašanjih naj se letošnji in oni tečajniki, ki so tečaj obiskovali leta 1947. ali 1948., obračajo na zdravnike socialnega zavarovanja, na socialno-zdravstvene odseke OLO ali na sanitarno inšpekcijo pri ministrstvu za ljudsko zdravstvo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2, Delovni kolektiv bolnišnice v Pošto, ni — vzor vsem kolektivom Ko čitamo o delu in delovnih uspehih pri dnevnem izpolnjevanju planskih nalog delovnih kolektivov proizvodnih strok, ne bi bilo prav ,če bi prezrli požrtvovalno delo delovnega kolektiva bolnišnice v Postojni, ki na svojem poprišču dela uspešno premaguje težave in pomaga graditi socializem s tem, ko noč in dan tovariško streže delovnim ljudem zato, da bi se čim prej čili in zdravi vrnili na svoja delovna mesta in se tako ponovno uvrstili v fronto borcev za socializem. V letu 1946 so ustanovili sindikalno podružnico, ki uspešno vodi in usmerja življenje in delo kolektiva. Vnesla j® vanj zdravega duha, pestrosti, tovarištva in pravi socialistični delovni polet. Do sedaj je podružnica, ki ima 50 članov, napravila že nad 2200 prostovoljnih de lovnih ur, O prostovoljnem delu vodijo točno evidenco za vsakega posebej. Uredili in obdelali so si vrt, tako da so oskrbeli vso zelenjavo bolnišnici in so jo poleg tega še lahko oddajali. 10 članov so dali na razne akcije v mladinske in frontne brigade. Na področju kulture in prosvete so si organizirali študij tedensko, le v času tečaja za prekvalifikacijo snažilk v bolničarke je nekoliko šepal. Uredili so tudi knjižnico s 120 knjigami. Večina članov podružnice sodeluje v kulturno-umet' niškem društvu. Po vseh sektorjih sindikalnega dela imajo organizirane komisij®' ki uspešno delajo, Na pobudo mini&t*-«*va za zdravstvo so organizirali osemmesečni stroko-«« tečaj za bolničarje. Za uspeh tečaja gr® vse priznanje m zahvala dr. Žitku dr. Ambrožiču, upravi za razumevanje, k1 ga je imela do tečajnikov v služb en en1 času, delovnemu kolektivu pa zato, k®* je posebno v zadnjem času pred izpti* omogočil celodnevno učenje posameznic1 tovarišicam tečajnicam s tem, da je pr®' vzel njihove službene dolžnosti in jic1 tako pomagal k uspešnemu zaključke tečaja. Take uspehe je mogoče doseči le tac1« kjer vodijo sindikalne organizacije delovni ljudje, kot je to predsednik tov« Mevlja Anton in odbornici Mestnik Karla in Hrast Anica, Po svoji požrtvovalnost’ in vestnem delu se odlikujeta tovariši®,1 Mežnarič Alojzija in Premru Malči, k’ sta skozi dva meseca delali celo do ur dnevno, brez prostega sedmega dneva v tednu, tovarišici sta bili na pred!®1* sindikalne podružnice tudi nagrajeni 8 denarnimi nagradami. C. M- Urejuje uredniški odbor Glavni urednik T Seliškar. — Uredništvo telefon 45-38 Miklošičeva 22-11. — Uprava telefon 49-70, Masarykova 14-11. v Ljubljani. - tzhaja v«a petek. — Mesečna naročnino din 12.— — štev. ček. položnice (7-90603-9. — tlaka tiskar® »Ljudske pravice« v Ljubljani O d novembra lanskega leta so predstavniki Državnega zavoda za socialno zavarovanje, zvezne in republiških kontrolnih komisij ter sindikatov izvršili celo vrsto pregledov ambulant, klinik, bolnic in drugih zdravstvenih ustanov- Ugotovili so, da so zdravstvene ustanove, v katerih sta čistoča in red na zadovoljivi višini in v katerih so tudi .bolniki zadovoljni z zdravljenjem. Toda prav tako so našli tudi številne zdravstvene ustanove v tako zanemarjenem stanju, da je skrajni čas, da se takšnemu stanju napravi konec. Bolnica v Štipu je bila še do nedavnega v takšnem stanju, v kakršnem bi nase bolnice ne smele biti- sanatorijih v Knez selu in na Ozrenu postopanje z bolniki ni zadovoljivo- Stanje v Kil nični bolnici v Beogradu, zlasti na veneričnem in ginekološkem oddelku, pa tudi na oddelku za notranje bolezni še vedno ni povol jno. Toda _ v Črni gori so bolnice v dobrem stanju, oskrbovane in ciste. To prav tako velja tudi za Slovenijo in večji del bolnic v Hrvatski. Vse to je samo dokaz, da bi bilo lahko zadovoljivo stanje tudi v drugih zdravstvenih ustanovah, — če bi se njihove uprave in sindikalne organizacije skupno borile za boljše in pravilnejše poslovanje. Te ugotovitve se nanašajo tudi na obratne ambulante, ki so vzorno urejene in čiste, preskrbljene z zdravili, povoji in instrumenti , s plašči za zdravnike in pomožno osebje, s potrebnim inventarjem itd. Take so na primer ambulante v tovarni vagonov v Kraljevu, v tovarni JasenJca v Sme- T 0 M 0 BREJC: 0 delu sindikatov na polju socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite delavcev in nameščencev (Nadaljevanje) derevski Palanki, v Titovih zavodih »Litostroj«, v železarni Vareš, rudniku Kosovo itd. Večina obratnih ambulant pa je umazanih, zanikrnih in slabo preskrbljenih z instrumenti, inventarjem, itd. in prav tam tudi ne funkcionira zdravstvena služba. To vse se dogaja zaradi tega, ker se niti uprave podjetij, niti sindikalne organizacije ne borijo dovolj, da bi se čim bolje organizirala in izvajala zdravstvena zaščita delavcev in nameščencev v samem podjetju. In ker je pri nas v glavnem vseh teh stvari potrebnih za opremo ambulant dovolj na razpolago, je treba to malomarnost še toliko bolj grajati. Toda, če se nihče ne briga za to, je jasno, da bo pomanjkanje potrebnih stvari za delo v ambulanti slabo vplivalo na funkcioniranje zdravstvene zaščite zavarovancev-Ena izmed velikih napak naših sindikatov pri delu na tem področju pa je premajhna borbenost sindikalnih organizacij, da bi izpopolnjevale svoje znanje iz zdravstva, skrbela za čistočo stanovanj in opreme, kakor tudi za osebno higieno. Še vedno se zanemarja dolžnost sindikatov, da bi se borili za kar najboljše zaščitne ukrepe pri delu, posebno pa se zanemarja dolžnost, da bi novo vključene delavce pravočasno seznanili s potrebo o vzdrževanju čistoče in uporabljanja zaščitnih pripomočkov med delom. Znatno število delovnih dni, izgubljenih zatadi bolezni, bi se prihranilo v našem gospodarstvu, če bi sindikalne organizacije posvetile več pozornosti zdravstvenemu izobraževanju in poskrbele za najosnovnejše znanje o higieni. Pomanjkanje osnovnih pojmov o osebni higieni in nečistoča v podjetjih in stanovanjih, sta često vzrok, da se širijo razne kožne in podkožne bolezni in da prihaja do počasnega zdravljenja manjših poškodb (na primer v Makedoniji, Bosni in Srbiji). Številna obolenja se čestokrat pojavljajo prav zaradi tega, ker se pripravlja hrana v umazanih posodah in se tudi ne posveča dovolj pozornosti samemu načinu pripravljanja hrane, ker j<5 več delavcev iz ene in iste ne-pomite posode ali pijej-o vsi vodo iz enega in istega kozarca itd. S pridobivanjem osnovnega znanja o higieni, bi lahko v veliki meri preprečili raz'-na obolenja, našemu gospodarstvu bi prihranili veliko število delovnih ljudi, pa tudi zdravniški pregledi bi bili večkrat boljši, ker bi se ambulante razbremenile prevelikega števila pacientov. Toda v tem pogledu delo naših sindikalnih organizacij zelo zaostaja. Komisije, ki so v poslednjih treh ali štirih mesecih obiskale podjetja in zdravstvene ustanove, so ugotovile, da se sindikalne organizacije ne borijo dovolj za čistočo m higieno. De Lavska stanovanja so našli v skrajno umazanem stanju. Takšno stanje je na primer v rudniku Zletovo. v nekaterih podjetjih v Bosni in Hercegovini, v novozgrajenih stanovanjih tovarne orodja v Železniku, v nekaterih podjetjih v Hrvatski, pa tudi v Sloveniji je bilo najdenih nekaj takih negativnih primerov. Na kaj nas opozarjajo posledice naše brezbrižnosti za zdravstveno stanje delavcev, vzdrževanje čistoče in higiene in za zdravstveno izobraževanje? Govore nam, da za vse te nepravilnosti, ki kvarno vplivajo na zdravje delavcev, niso krive samo uprave podjetij in lokalni organi ljudske oblasti, ampak v veliki večini in ponekod tudi v prvi vrsti sindikalne organizacije- Slabost lokalnih organov ljudske oblasti je v tem pogledu istočasno tud i naša slbost, ker si državi vsa oblast nahaja v rokah delovnega ljudstva. Posledice naše brezbrižnosti pa nas opozarjajo tudi na to, da bodo morale sindikalne organizacije na polju zdravstvene zaščite delavcev in nameščencev napraviti preobrat v svojem delu. posebno še zato' a) v socialistični dr/avi. kakor je paša, je delovni človek naše največje bogastvo, sindikati pa so poklicJiK da se brigajo za zdravstveno staul delovnega ljudstva, da aktivno in ^ črtno delajo za izboljšanje in izP, polnjevanje zdravstvene zaščite ? varovancev; b) dosedanje izkušnje potrjujejo da planskih nalog ne izpolnjuj",-tam, kjer premalo skrbijo za zdf^j stveno stanje delovnih ljudi. Zaf8.:, tega mora postati borba za čim še funkcioniranje zdravit vene 7r8f te sestavni del naše borbe za P'8 c) dejstvo, da v naši državi še iti' mamo dovolj zdravnikov in zdravS’ ;e nih ustanov, še toliko bolj narek^Ž potrebo, da pod vzamemo vedno /3 novih preventivnih zaščitnih me® , ohranitev in utrditev zdravja oe1 nih ljudi, da za to delo mobilizira' čim več članov sindikata, da P°.^eČ bimo zavest, da lahko sami j,a'vja« storimo za ohranitev svojega zdra .-^j če se bomo pridržavali in naV*e tudi druge k vzdrževanju čisto® ^ delovnih in stanovanjskih Pr°'st< ^ k vzdrževanju osebne higiene. senlv0 rili za čim boljšo organizacijo pomoči, za ureditev in pravilno . jp bovanje ambulant, itd. Nasi ■ ,^e kati morajo v tej borbi za ,, (je- kati morajo v tej borni g rfe' funkcioniranje zdravstvene z_asc- ,gj-i Invpoir Tvzxn4-o 4t zvr>/M»o 21Ž3 Sl _.4fll er se v naši lavcev, postati opora iavuev, postan opora L-tiVIl1 oblasti zavedajoč se, da bo za 7(jra<' sodelovanjem sindikatov tudi -fU„lc' stvena zaščita bolje in uspesnej -eionirala. , . na te & Napake sindikatov pri „hern področju se kažejo tudi v. .s delovanju naših organizacij :a P* racijam socialnega zavaro zdravstvene službe. tene - vozači na cestni železnic; Ko smo začeli o naši državi s socialistično graditvijo, je dvignila v Ljubljani precej prahu zamenjava sprevodnikov na vozovih cestne železnice z že-aami. Različna so bila takrat mnenja, kako-se bo obnesla ta novost. Nekateri so odločno trdili, da ne bo šlo, drugi pa so pravilno razumeli ta ukrep: ne gre, da bi o državi, ki gradi socializem in potrebuje moško delovno silo ter strokovnjake o novih in povečanih tovarna,i prodajali vozne listke mehaniki, električarji in drugi kvalificirani, delavci, hi bi le pri strokovnem delu razvili svoje zmožnosti. No, in Jereb Tončka novost se je obnesla, danes opravijo vestno in zadovoljivo na vseh pro-službo sprevodnikov naša dekleta 11 šene. . Direkcija ljubljanskih cestnih že-ezhic pa zaposluje še vrsto koalifici-,&hik moči, ki- opravljajo razna dela svoje strokovne usposobljenosti. . kapitalistični družbi so namreč spre-Jemali na direkcijo cestnih železnic za C-Ve uslužbence le ljudi s kvalifika-,-l°, ker le-ti zaradi majhne kapacitete '°ajn niso mogli dobiti zaposlitve kol .fokovnjaki, pa tudi zato, da jih je lrekcija cestnih železnic kolikor mo-e°ce izkoriščala ter jih o primeru po-lrebe prestavljala z mest sprevodnikov V? vozačev o en ali drugi oddelek soo-Jm delavnic. Kot vozači pa svojega Znanja seveda leta in leta niso potrebovali in ne izkoriščali. Danes, ko gradimo z lastnimi silami socializem, pa je seveda še toliko oaz-Re/se, kje bomo dobili strokovnjake. Jekcija cestnih železnic je pravilno šumela, da ni u polni meri. izpolnila svoje dožnosti do družbe, ko je pre- oključevanje nove delovne sile in dodelitve strokovnjakov težki industriji podvzela širše ukrepe. Tri svoje strokovnjake je že za stalno odstopila Litostroju, na njihova mesta po so stopile žene — to pot že. kot vozači naših tramvajskih voz. Prvi, ki sta se vneli za predlog uprave, da naj bi žena prevzela tudi odgovorno delo vozačev, sta bili Ja-mernikoo a Gabrijela in Jerebova Tončka. Obe sta bili od maja 194? spreoodnici in to med najboljšimi. »Kaj bi se bala sprejeti novo odgovornejše mesto,« se je veselo zasmejala Jamernikopa Jelka, »ko je uprava dala ta predlog za žene-oozače. Že prej, ko še ni bilo niti govora o tem, sem želela, da bi napredovala pri delu in znanju. No, pa sem včasih stopila tudi na mesto vozača in zavrtela tisto kljuko .. .« -/To je nepravilno in se ne sme dogajati,«. je vpadel personalni referent, a Jelka se ni prav nič zmedla, ko je sedaj že kot samostojen vozač prvič priznala to nepravilnost. »Saj sva se z vozačem že prej pogovorila, kako je s tem in onim pri vozu in svoje poizkuse sem delala vedno na neobremenjenem sektorju proge ob Sv. Križu. Tudi Jerebova Tončka se je že prej zanimala za ustroj tramvajskega voza in za način vožnje, »tiste kljuke pa ni zavrtela«, dokler ji ni tega dovolila uprava. To pa je bilo letos o mesecu juniju. Obe spreoodnici sta se prijavili za vozača, najboljši moški tovariši pri. tej službi pa so prevzeli dolžnost, da ju izvežbajo. J amernikooo je poučeval tov. Knap, Jerebovo pa tov. Kum še. Pod njunim vodstvom sta spoznali stroj in začeli tudi sami voziti. Oba tovariša sta bila izvrstna učitelja, člana Partije, ki sta prav dobro vedela, da pomeni uspeh prvih učenk začetek splošne zamenjave vozačev z ženami. »Takega učitelja bi si želeli pri vsaki stvari,« pravita dekleti, »nikdar naju ni omalovaževal, temveč vedno le poučeval«. Ker sta svoje bogate izkušnje in znanje v razmeroma kratkem času štirih tednov prenesla nanju, je bil tudi izpit, za katerega je bilo toliko zanimanja, ugibanja in prerokovanja med člani kolektiva direkcije cestnih železnic, pravi triumf za obe dekleti. Bil je najboljše ocenjeni izpit vozačev v zadnjih letih. »Od vsepovsod sva slišali,« pravi veselo Jamernikooa Jelka. »da ne bo iz naju nič, a jaz vem, da je treba biti pri tem delu le hladnokrven . ..« »in vesten«, jo dopolni Jerebova. »Vse misli morajo biti le pri vožnji, na progi pred vozom. V tem pa žene prav go-tovo ne zaostajamo za moškimi tovariši.« Ker je o resnici tako, sta sedaj že mesec dni samostojna vozača. Direkcija cestnih železnic pa ima že dve novi ^ ' J Jamernik posojala svoje strokovnjake tovarnam in podjetjem, kjer šili j na PDmer v tovarni »Stori« re-P°lonil-n’ 80 pravočasno popravili °7n/>s -®.le 081 na strojih, Megradu pa bacili hitro gradnjo stanovanjskih gala°r,. so jim izdelali razna dvi-*°iev£lrekcD* ie v-dck1’ da 8 tem po-ose„a nJem strokovnjakov še ni rešila kako PPra^anis ter je iskala načinov, ind„ . jih za stalno odstopila naši triH. Zato je ob letošnji akciji za Gabrijela učenki Bukovčevo Sonjo in Perkotooo Anico, ki tudi že vozita po Ljubljani pod vodstvom svojih učiteljev. Ker so dekleta z vzgledom dokazala vsem, da je mogoče tudi to odgovorno delo prevzeti, bo v bližnji bodočnosti lahko še več strokovnjakov prevzelo za našo socialistično graditev važno delo v težki industriji, žene pa bodo prav tako vestno in varno upravljale vozove naše cestne železnice. Pospeš mo tekmovanje v počastitev ,Jedna matere in otroka16 »Naši otroci — naša bodočnost«, ta parola naj nas spremlja pri pripravah za Teden matere in otroka, ki se bo vršil letos od 25. septembra do 3. oktobra. V okviru priprav za Teden matere in otroka je organizirano tekmovanje, ki poteka že od 25. junija in bo trajalo do 25. septembra. Organizatorji in nosilci tega tekmovanja bi morale biti prav sindikalne organizacije. V ta namen je izdal glavni odbor ZSS posebno okrožnico, v kateri so naznačene točke za tekmovanje v počastitev Tedna matere in otroka, na osnovi katerih naj bi sindikalne organizacije sprejele svoje obveznosti. Načrt tekmovanja oziroma sprejete tekmovalne obveznosti bi morale sindikalne organizacije poslati glavnemu odboru ZSS, vendar pa smo do danes sprejeli načrt tekmovanja v Tednu matere in otroka le od okrajnega sveta Maribor, ki je tekmovanje zelo dobro pripravil. V zvezi s tekmovanjem za »Teden matere in otroka« je okrajni svet Maribor izdelal naslednji načrt dela: 1. Razgibali bodo sindikalne podružnice prosvetnih in zdravstvenih ustanov, da bodo nudile čim več ljudi za predavanja o zdravstvu in negi otrok, o vzgoji itd. 2. V vseh večjih kolektivih, kjer so zaposlene žene, bodo izvedli naslednja predavanja: a) 24 predavanj o vzgoji otrok, b) 22 o higieni, negi in zdravstvu otrok, c) 24 o zakonu za zaščito matere in otroka. 3. Skupno s člani upravnih odborov podružnic bodo člani pripravljalnega odbora za »Teden matere in otroka« obiskali vse otroške ustanove v tovarnah. Analizirali bodo delo jasli in DID-ov ter na osnovi ugotovitev poskrbeli za izboljšanje dela v teh ustanovah, prav tako pa bodo uredili tudi vprašanje kadrov, ki ni povsod zadovoljivo. 4. V vseh otroških ustanovah bodo imeli sestanke z materami otrok, kjer bodo obravnavali pomen teh ustanov, ker se naše matere tega pomena večkrat premalo zavedajo. 5. Storili bodo vse potrebno, da se pospeši gradnja jasli v Mariborski predilnici in tkalnici ter da se začne z deli za jasli in DID pri Tovarni avtomobilov in Tovarni splošnih metalnih konstrukcij. Prav tako bodo skupno z organizacijo AFŽ rešili vprašanje kredita za adaptacije DID-a v Radvanju. 6. V avgustu bodo organizirali 7 obiskov zastopnikov kolektivov v pionirske in otroške počitniške kolonije, po možnosti s kulturnimi skupinami, ki bodo v kolonijah tudi nastopale, 7. Prav tako bodo kolektivi izvedli 5 obiskov v dijaške in vajeniške domove z dobro pripravljenimi kulturnimi programi. 8. Najboljši udarniki, novatorji in ra-cionailizatorji bodo izvedli 22 obiskov v pionirskih odredih in mladinskih domovih, kjer bodo govorili otrokom o svojem delu in splošni borbi za izgradnjo socializma. 9. Izvedli bodo 2 obiska v mladinske domove, enega v dom »Slave Klavora« v Mariboru, drugega v »Dom Bosančkov« v Slivnici. Tu bodo zastopniki kolektivov, poleg kulturnih sporedov, obdarili otroke z igračami, knjigami in drugim. 10. Po večjih kolektivih bodo v samem tednu organizirali prireditve z obdaritvijo otrok njihovih delavk oziroma delavcev. 11. Izvedli bodo agitacijo za pridobivanje novega kadra za tečaje in šole vzgojiteljic, otroških negovalk in medicinskih sester. 12. Razgibali bodo delo z že obstoječimi patronati in ustanovili še 8 novih patronatov nad otroškimi ustanovami. Sindikalne organizacije, ki še niso pristopile k tekmovanju za Teden matere in otroka, naj to takoj izvedejo po navodilih izdane okrožnice. Istočasno opozarjamo tudi na redno 14 dnevno poročanje o poteku tekmovanja in na zaključno poročilo, ki mora biti dostavljeno do 10. oktobra. Celjske frontne brigade uspešno izpolnjujejo svoje naloge irup-uf' .klovni .ljudje tudi v frontnih in MrUp-iVi i , . x njuujc iuui v uumuiii m Ševat' d®!ovnih brigadah pomagajo izvrši oPP J J‘ ^biroja. Petletni plan ter dajejo s tem z de-"ovor vsem lažem in gonji In- Vi]0 Prebivalstvo Celja pozdra- Š Noa Šlandra«; sredi mladinsko brigado ejv n a«» ki se je vrnila z grad- Sena t, e,?a Beograda, kjer je bila progla-SarniJit za ,uda™o in edinice JA *Brat«(L ■ )e’ 1-1 so se vrnili iz ceste lortng t,,,rn.»em^nosti<> k)er so dosegali vavliain xi d-° 'rTOy°- Brigada, ki jo se-lice ]n n,- ani. s.IRdikata iz Celja in oko-Wa v. nosi. ™e tajnika Glavnega odlika pn, ® sindikatov Slovenije, Potoč-j°ču ;n‘‘ • a’ seka drva v gozdovih 1.000 Dr 1' ,v Pej’11 dneh nasekala ljudi, 1 crv’ eeprav šteje samo l'h Za^tamvvJn- Pri, gradbenih de-?flezarne V !e ®f®!a m frontovcev, ]e bila enkrat ,PelJe-°kolica. Brigadi enkrat podeljena prehodna zasta- va IOOF. Na zaključni brigadni konferenci, ki je bila v soboto so predstavniki OK-ja, OLO-ja in Okrajnega odbora OP Celje-okolica dali priznanje brigadirjem za njihovo požrtvovalno delo, s katerim so vzbudili socialistično tekmovanje 'ne samo v okviru brigade temveč tudi med brigado in stalnimi delavci podjetja. Brigada je pri kopanju in betoniranju temeljev za stanovanjski blok, pri kopanju kanala - ~ • ' pridno in vestno delavko in desetarko sprejela v kandidaturo KP. Na brigadni konferenci je s strani vodstva gradbenega podjetja bilo podeljenih brigadirjem 8 denarnih nagrad po 1000 din in 4 po 500 din. 35 frontovcem pa knjižne nagrade. Okrajni odbor OP Celje-okolica je pa izročil 40 frontovcem pismene diplome. . Štor Franc, desetar, po poklicu čevljar in žerjavove proge, dosegla 95% iz Polzele je kljub svoji priletnosti izja-Da ni bila norma dosežena 100% vil, da se bo kmalu vrnil nazaj, ker se je v delu že tako izuril in hoče dokončati na nad 135 norme. je vzrok v tem, ker brigadirji sprva dela niso bili vajeni in je v brigadi bilo precej žensk. Vendar so uspehi pri doseganju norm rastli iz dneva v dan. Za žerjavovo progo je bil izkop končan. Največji uspeh je dosegla desetina Štora Franca, ki je večkrat izpolnila normo tudi 170%. Imela je skoraj stalno v posesti prehodno zastavico, le Jugova desetina ji jo je iztrgala trikrat, Srečkova pa dvakrat. Najboljša ženska desetina je pa bila desetina ICošičeve iz Vranskega, ki je dosegala normo tudi do 117%. Partijska organizacija v brigadi jo je kot delo pri betoniranju temeljev stanovanjskega bloka, V brigadi so imeli redne študijske sestanke, 8 brigadnih konferenc, 26 brigadirjem so bile izročene legitimacije OF. Od brigadirjev jih bo ostalo 5 kot stalni delavci pri gradbenem podjetju »Beton«, 23 mlajših brigadirjev bo odšlo v šole v gospodarstvu, 17 se jih je pa vključilo v druga podjetja. V brigadi se je razvilo tako tovariško razpoloženje, da so hoteli imeti trajne spomine na življenje v. brigadi. M. KULTURA IN PROSVETA Slovenska filmska proizvodnja S pomočjo Partije in ljudske oblasti ter s sodelovanjem strokovnega kadra je do zdaj Triglav-film dosegel 64%letnega plana in tako dokazal, da je povečal svojo tehnično zmogljivost, proizvodnjo samo pa dvignil kvalitetno in kvantitetno. Od dokumentarnih filmov, ki jih bo do konca leta končal 12, je film »Vode nam bodo pokorne«, ki prikazuje elektrifikacijo naše države, gradnjo hidroceniral v Vinodolu, Jablanici, Mavrovih banih, Vlasini, Mariborskem otoku, Žirovnici itd-, delo na melioraciji močvirnatega zemljišča, reguliranje rek, namakanje plodne zemlje, priprave za izsuševanje Ska-dar-skega jezera in delo pri prekopu Donava — Tisa. Film je režiral Ernest Adamič, scenarij je napisal Ivan Šinkovec, snemal ga je Rudi Vavpotič. Drugi dokumentarni film je film »Skrb za delavca«, ki nam kaže, kako skrbi naša ljudska oblast za dvig kulturne in materialne ravmj delovnega človeka, kakor na primer instalacije varnostnih naprav itd- Režiral ga je Mirko Grobler. Tretji dokumentarni film »Prekmurje«, nam kaže borbe za socialistično preobrazbo Prekmurja, obenem pa nas seznanja z raznimi zgodovinskimi in drugim; značilnostmi Prekmurja. Režiral ga je Zvone Sintič, scenarij je napisala Katja Špurova. snemal pa ga je Milan Kumar. Za 30-letnieo Drame je bil izdelan dokumentarni film »Slovenska drama v letih 1919-1949«, ki ga je režiral in mu scenarij napisal Jože Gale, snemal pa ga je Ivan Marinček. Za obletnico Cankarjeve smrti je bil izdelan film »Ivan Cankar«, M vsebuje poleg biografskega materiala tudi prizore iz njegovih dram- Režiral ga je in mu scenarij napisal Boris Režek, snemal pa Milan Kumar. Za 100 letnico smrti Franceta Prešerna je bil izdelan film »Prešeren«-Režiser France Kosmač je uporabil v filmu tudi risbe iz življenja Franceta Prešerna, ki jih je narisal Riko Debenjak Isti režiser pripravlja sedaj Hhn O Otonu Župančiču. Film »Planica 1949* reproducira športne prireditve v Planici. V njem prikazuje lepoto naše domovine in razvoj vseh panog našega zimskega šjx>r-ta. Režiral ga je Igor Pretnar, ki je napisal tudi scenarij. Dokumentarni film »Bodoči čuvarji neba« nam kaže tovarno »Letov« in tečajnike, ki se teoretično pripravljajo, da morejo skakati s padalom. Posebej moramo še omeniti filmske Obzornike, ki kažejo našo borbo za socializem, borbo delavskega razreda za izpolnitev plana v Industriji, skrb ljudske oblasti za delovne ljudi, razne politične dogodke, kmečko življenje in borbo za socialistično preobrazbo vasi itd. Ozki film nam bo pokazal »Pridobivanje tanina in eteričnih olj«, »Izdelovanje lesolitnih plošč«, »Plavanje in skoki v vodo« itd. Umetniški film bo Triglav-film začel šele snemati po scenariju Franceta Bevka, k; je orisal dobo narodnoosvobodilne vojne na Primorskem. Režiral ga bo režiser filma »Na svoji zemlji« France Štiglic- Poleg tega celovečernega filma pa pripravlja Triglav-film še dva kratka umetniška filma. Tako vidimo, da naša filmska proizvodnja narašča in da se v tem počasi, a sigurno približujemo filmski proizvodnji drugih narodov. To pa je možno seveda le zato, ker ji stoji ob strani naša ljudska oblast in Partija. Književnik Slavko Grum — umrl Dne 3. avgusta letos je v Zagorju umrl zdravnik in književnik Slavko Grum. Rodi] se je leta 1901- v Šmartnem pri Litiji, kot sin usnjarskega delavca, in je obiskoval osnovno šolo ter gimnazijo v Novem mestu do leta 1919, ko je šel študirat univerzo na Dunaju, kjer je promoviral za doktorja zdravilstva leta 1926. Po praksi v bolnišnici je postal zdravnik v Zagorju in je bil znan kot silno socialen človek, tako da je bil zelo priljubljen med delavskim razredom- Med okupacijo je bil z vsem srcem na strani narodno - osvobodilne borbe in je mnogo pomagal našim borcem. Tudi po okupaciji je ostal zvest svojemu Zagorju, kjer je do svoje bolezni vestno in z. vso vnemo opravljal svoj vzvišeni poklic. Kot književnik je začel objavljati svoja dela leta 1922- v Ljubljanskem zvonu, Dom in svetu, Svobodni mladini in v raznih časopisih. predvsem pa je bil močan dramatik. Leta 1927. je y Ljubljanskem zvonu izšel njegov dramatsk- prizor »Upornik«, leta 1930 pa v knjigi njegova drama »Dogodek v mestu Gogi«, ki je bila tudi igrana v gledališču leta 1931. Grumove stvari so bile tud; prevedene v nekatere tuje jezike, v zapuščini pa je zapustil še nekaj neobjavljenih stvari. V dobi v kateri je živel, se ni spoznal in je menil, da i? nje ni rešitve, oklenil se je freudizma in psihoanalize, iz njegovih del d; h a pesimizem in tako bo ta ekspresionist ostal v naši literaturi kot človek dobe, katere ni razumel. - A - Še en dokaz; naše pravilne manjšinske politike Ta mesec so bile v Bačkem Petrovcu tradicionalne slovaške narodne slavnosti, ki so dokazale, kako napreduje kulturnopolitično in gospodarsko življenje 60.000 Slovakov, ki žive pri nas. Slovaki imajo svojo kulturno organizacijo »Matico Slovaško«, ki ima že okrog 6000 članov in ki je bila ustanovljena leta 1932., ni pa nikdar dosegla več kot 1000 članstva. Imajo svojo ljudsko univerzo in svoje slovaško amatersko gledališče v Bačkem Petrovcu, ki je imelo svojo prvo premiero s Cankarjevo dramo »Za narodov blagor«. Revija »Novo življenje« obravnava književne in kulturne probleme. Imajo tudi svoj politični list »Hlas ludu« (»Ljudski glas«), ki izhaja že od I. 1944. Ljudska univerza deluje tudi v Stari Pa-zovi. Ustanovili so si tudi svojo central no knjižnico, ki ima že čez 11.000 knjig. Kar zadeva šolstvo, jim je naša oblast dala eno popolno in dve nižji gimnaziji, 7 sedemletk in I učiteljišče. Po vaseh imajo manjše knjižnice in čitalnice z 10.000 knjigami, še letos pa bodo odprli svoj slovaški muzej. Tako je pri nas rešeno vprašanje slovaške manjšine, kar dokazuje pravilnost politike Partije in naše ljudske oblasti nasproti narodnim manjšinam sploh. , Zapadita kultura Zapadel listi In revije neprestano pišejo o svoji kulturi, svoji demokraciji, o svobodi tiska in izpovedi itd. kako pa Je v resnici, pa nam povedo tile primeri: v šolah zahodne , Nemčije so prepovedani nekateri klasiki,* prav tam plenijo knjige Gorkega, Engelsa, Thomasa Manna itd., v Grčiji so prepovedali Goetheja tn življenjepis slavnega slikarja Rembrandta, v Kanadi Puškina in Leva Nikolajeviča Tolsto la, v Argentini Balzaca, na Malaji pa vse flme. ki kažejo demonstracije in manifestacije In celo film po Dickensovem romanu »Povest o dveh mestih«, ker vsebuje nekatere prlzpre Iz francoske revolucije. Konferenca predstavnikov poklicnih gledališč Pred dnevi se je v Beogradu končala konferenca predstavnikov profesionalnih gledališč, ki jo je sklicalo zvezno ministrstvo za znanost in kulturo- Referati so pokazali, da so naša gledališča po osvoboditvi zelo napredovala in da se njihova umetniška raven neprestano dviga, na drugi strani pa so se pojavili novi problemi. Ko so govorili o repertoarju, so ugotovili, da so gledališča dobivala polno pomoč republiških ministrstev prosvete. Tako je na primer v Srbiji ministrstvo prosvete izdelalo za vsa svoja - gledališča . okvirne repertoarje po predlogih gledaliških uprav. Od zdaj bodo republiška ministrstva prosvete nudila poklicnim gledališčem neposredno pomoč in bodo težila k osamosvojitvi, zvezno ministrstvo za znanost in kulturo pa bo zbiralo in dajalo informacije o novih domačih in tujih delih, skrbelo bo za prevode in jih dajalo na razpolago gledališkim kolektivom. Ko so razpravljali o domačih d rama ts kih delih, so sklenili, da iiodo posvetili čim več pozornosti domačim, že^ pomembnim avtorjem, kakor Nu-šiču, Cankarju m drugim, mladim pa bodo pomagali k razvoju. Ugotovil; so, da je sedaj v Jugoslaviji preko 50 poklicnih gledališč, da pa niso v pravilnem razmerju po republikah- Tako ima na primer LR Srbija 25 gledališč. Hrvat.ska 13. Bosna in Hercegovina 3, Slovenija samo 2 itd Sklenili so. da bodo imeli prvenstvo centri, v katerih je industrija in rudarstvo. Ko so pretresali akademije za igralsko umetnost, so sklenili, da bodo še bol j skrbeli za dvig novih igralskih kadrov, ki morajo obvladati široko kulturo in čim bolj dvigniti raven splošne izobrazbe. Prav tako so sklenili, da se morajo pri poklicnih gledališčih večjega formata urediti arhivi m kartoteke, ki bodo pokazale tradicijo gledališča. Iz teh arhivov in kartotek bodo črpali novo znanje mladi talenti. Govorili so tud; o kritiki. Priznali so, da kritika tolmači pojave v gledališkem življenju marksistično, toda večji del se ne bavi sistematično z vprašanji dramske dediščine naših narodov in se ne posveča dovolj igri in režij; posameznih del. Zanemarja tudi pomoč pri izobraževanju mladih igralcev in režiserjev. Ustanovljen bo tudi centralni gledališki časopis, ki bo s pomočjo širokega sodelovanja gledaliških strokovnjakov reševal vprašanja in probleme naših gledališč, ki bodo odslej zbirala tudi material za zgodovino razvoja jugoslovanskega gledališča. Nazadnje so še reševal; razne probleme tehničnega značaja, kakor glede opreme, nabave materiala itd. Konferenca se je tako zaključila z velikim uspehom in je postavila nove temelje za razvoj naše gledališke umetnosti v bodoči sezoni, kar je ramstvo za še večji vzpon naše gledališke umetnosti- Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani V novembru letos bo odprto prvo Mestno lutkovno gledališče v bivši Šentjakobski mali dvorani na Šentjakobskem trgu v Ljubljani. Dvorana je do sedaj služila za množične sestanke in razne prireditve. Po načrtih arh. iag. Kocjana bo popolnoma preurejena in bo vanjo postavljen lutkovni oder. Tako bodo naši lutkarji, ki so do sedaj le gostovali, imeli ■svojo dvorano, kar bo našemu lutkarstvu dalo novega razmaha, naši mla- . dini pa prisrčnega veselja- Štev. 33 Iz dela in borbe delovnega ljudstva doma in po svetu V državah socializma ni in ne more biti brezposelnosti. Da je temu tako, smo priče vsak dan pri nas, ko se stalno borimo za to, kje bomo dobili in še odkrili novo rezervno delovno silo, da bi jo čimprej in čim več vključili v našo vedno bolj rastočo industrijo. Kakšno je pri nas pomanjkanje delovne sile, to najbolj občutijo skoraj vsa naša podjetja, tovarne in gradilišča in vsak posameznik, ki mora marsikdaj ob povečanih naporih vlagati vse sile za to, da bi ob silnem pomanjkanju delovne sile vendarle izpolnil planske naloge podjetja. Z vsakim dnem, ko se odpirajo nove tovarne, ko vsak novo postavljeni stroj zahteva novih delovnih rok, ki bi ga naj upravljale in mu stregle, čutimo, kaj vse bi lahko ustvarjali in dosegli, kaj vse bi lahko že imeli, če bi v danem trenutku bili vselej že tudi na razpolago ljudje, ki bi prijeli za delo in dajali naši skupnosti vsak dan toliko in toliko tisoč metrov novih tekstilij, sto in sto vrst novih predmetov široke potrošnje, ko bi lahko dali na tisoče več novih ton premoga, železa, jekla in drugih kovin, tako zelo potrebnih za našo težko industrijo. Zaradi tega je že več kot mesec dni v teku širom vse naše države akcija za pridobivanje nove delovne sile, ki naj izpolni te vrzeli v našem gospodarstvu. Prav te dni že prihaja in se vključuje v vedno večjem številu nova delovna sila — žene in mladina, vsi trdno odločeni, da po svojih močeh pomagajo in doprinesejo svoj delež pri graditvi socializma, ker zaupajo v svoje partijsko in državno vodstvo, ker vedo, da je ta pot in politika naše ljudske oblasti pravilna in usmerjena le za dobrobit delovnega človeka, saj so pri nas milijonske množice delovnih ljudi in Partija eno. Prav ta enotnost pa predstavlja tudi neusahljiv vir naše moči in naše volje, da ustvarjamo vedno več, da iz dneva v dan dosegamo delovne zmage in da z rastočim delovnim poletom stopamo z dvignjenim čelom in vedrim pogledom nasproti vsem težavam, katere nam poleg borbe proti imperialističnim nakanam in spletkam povzroča sedaj še podla in ogabna klevetniška gonja Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, ki na vse mogoče načine skušajo ovirati našo pospešeno pot v socializem. Kakor doslej, tako bomo pod vodstvom našega CK tudi v bodoče znali premagovati z vso upornostjo vse te težave, pa naj pridejo od koder koli, ker se vsak izmed nas zaveda, da v pogojih socializma dela le zase in ne več za druge, ko delovno ljudstvo uživa vse dobrine in ugodnosti, ki mu jih daje naša socialistična ureditev. Takšen je položaj pri nas, ko gradimo socializem, ko ne poznamo več izkoriščanja človeka po človeku, ko ni več kapitalističnih pijavk, ki bi izžemali delovno ljudstvo, ampak se vsi kot en mol borimo za nove delovne zmage, delamo, gradimo in ustvarjamo, zato pa tudi sami uživamo uspehe svojega dela. In če sedaj, da bi znali toliko bolj ceniti in upoštevati vse, kar nam daje^in nudi naša socialistična ureditev, bežno pogledamo, kakšen je položaj delovnega ljudstva v kapitalističnih državah, bomo spoznali, kako dragocene so naše pridobitve in da je vredno vse te pridobitve za vsako ceno ohraniti in jih vsak dan sproti in na vsakem delovnem mestu, kjer koli že delamo in se borimo za nove in lepše dni, izpopolnjevati, za kar se delovni ljudje v zasužnjenih in kolonialnih državah šele borijo, da bi dosegli in si priborili človeku dostojno življenje. V vseh kapitalističnih državah brez izjeme — tako ugotavlja namreč pravkar objavljeno poročilo tajništva Organizacije združenih narodov — se opaža, da že od lanskega leta stalno in čedalje bolj upada industrijska in kmetijska proizvodnja in da vse te države z vso naglico hitijo težki gospodarski krizi naproti, ko istočasno ugotavlja poročilo, da temu nasprotno pa vendar narašča proizvodnja le v Sovjetski zvezi in državah ljudske demokracije. V ZDA na primer je padla letos v prvih treh mesecih industrijska proizvodnja za 3% v primeri s proizvodnjo v zadnjem četrtletju lanskega leta. Še večji padec proizvodnje se kaže v kmetijski proizvodnji Argentine, kjer je pridelek žita padel že lansko leto za 27% v primerjavi s prejšnjim letom, dočim so v Braziliji leta 1948 pridelali kave kar za 40% manj, kakor pred vojno. Podobno znižanje kmetijskih proizvodov izkazujejo tudi v Meksiki, Čile, Kolumbiji in drugih državah Latinske Amerike. Prav tako tudi proizvodnja bombaža na Daljnem vzhodu in delno tudi v Egiptu ne dosega niti predvojne ravni. V Egiptu, Iranu in Iraku so lansko leto pridelali vseh vrst žit znatno manj, kakor pa pred vojno, dočim je bil pridelek oljnih kultur v državah Bližnjega vzhoda kar za 25% nižji od predvojne proizvodnje. Zato je razumljivo, da so bile vse te države prisiljene zmanjšati svoj izvoz. Tako je v letu 1948 in začetku 1949 Argentina zmanjšala izvoz svojih žit — predvsem pšenice — za 50%, Brazilija pa je znižala izvoz mesa za 30%, izvoz bombaža in tekstilnih izdelkov pa kar za 60% v primeri e predvojnim izvozom. „ , Razumljivo je zato, da se zaradi ta- skoraj 5 milijonov ljudi. S še hujšimi kega občutnega znižanja proizvodnje težavami popolne gospodarske in politič-stalno slabša položaj delovnega ljudstva, ne odvisnosti, ko lezejo v vedno večje Zato, ker proizvodnja neprestano naza- dolgove, pa se borijo tudi Anglija, ka-duje, delajo v mnogih tovarnah samo tere dolg v inozemstvu je dosegel že nekaj dni v tednu, kar spet povzroča na- 1 milijardo 200 milijonov dolarjev, z njo raščanje brezposelnosti ter bedo in po- vred pa tudi Francija, Italija ter vse ranih najemnin, ki jih delovni ljudje ne morejo plačati zaradi svojih zelo nizkih dohodkov, več deset tisoč ljudi po velikih mestih ne more najeti niti najbolj preproste sobe in so prisiljeni živeti v skrajno neudobnih stanovanjih. Na vse te pojave bližajoče se gospodarske krize odgovarjajo milijoni lačnih in brezposelnih delovnih ljudi s. stavkami, ko v njih iščejo svojih pravic in izboljšanje svojih življenjskih pogojev. Tako stavka v Avstraliji že več kot 6 tednov 30.000 rudarjev, katere podpira več kot 50.000 stavkajočih iz drugih strok. Vsi poskusi avstralske vlade, da bi zadušila stavkovno gibanje, so ostali doslej brezuspešni. Stavki rudarjev so ee v poslednjem času pridružili tudi še avstralski mornarji, ki prav tako zahtevajo zvišanje svojih mezd za 15% in ureditev delovnega časa. Prav te dni so se v Toki ju vršile demonstracije proti odpuščanju uslužbencev iz državne službe, ker je japonska vlada po nalogu ameriških okupacijskih oblasti odpustila iz službe več kot 25.000 železničarjev in 20.00 občinskih uslužbencev in poštarjev zaradi vsesplošne štednje, ker ni v proračunu zagotovljenih dovolj kreditov. Val stavk zajema v zadnjem časujudi države Latinske Amerike, kjer je 125.000 argentinskih gradbenih delavcev začelo z dvodnevno stavko, ker vlada ni hotela odobriti povišanja mezd. Pred bližajočo se gospodarsko krizo se niso mogle obvarovati niti Združene države Amerike, kjer je število brezposelnih doseglo že MtZK U L T UR A Velik uspeh naše fizkuiiure m športa ga ima ljudstvo, katerega vodi taksa® manjkanje za delovno ljudstvo. V Argentini so se v poslednjih petih letih zaradi takšnega stanja življenjski stroški kar potrojili. V borbi za svoje pravice so delavci prisiljeni, da vedno pogosteje stopajo v stavke, v katerih sodeluje ved- svetu. države, ki so sprejele Marshallov načrt in podpisale severoatlantski pakt, ker ee danes med kapitalističnimi državami razvija ogorčena borba, kdo izmed njih bo zase obdržal svoj gospodarski položaj v no večje število delavcev. Po uradnih podatkih iz leta 1945 je v Argentini sodelovalo v stavkah le 44.200 ljudi, leta 1947 se je število stavkajočih povzpelo že na 541.400, dočim je lansko leto stavkalo že nad 1 milijon delavcev. Stanje argentinskih financ je prav tako zelo kritično. Občutno zmanjšanje zlatih rezerv Centralne argentinske banke povzroča čedalje večje upadanje vrednosti denarja, zaradi česar je življenje vedno dražje, življenjski pogoji delovnih ljudi pa vedno slabši. V svoji onemoglosti skušajo vlade kapitalističnih držav zato sleherno stavkovno gibanje zatreti z najrazličnejšimi policijskimi merami, ko zapirajo in preganjajo voditelje sindikalnih gibanj, zaradi česar prihaja tod skoraj vsak dan do spopadov med policijo in delovnim ljudstvom. Medtem ko pri nas vsak delovni človek uživa vse pravice iz delovnega razmerja in so te pravice zajamčene tudi v ustavi, ko na tisoče in tisoče delovnih ljudi vsako leto brezskrbno preživlja Nič boljši niso življenjski pogoji de- svoje dopuste v različnih domovih naših V mesecih najtežje borbe za zgraditev socializma v naši državi, v času, ko dosegajo pridne roke na številnih gradbiščih nove uspehe pri gradnji tovarn, stanovanjskih blokov, hidroceatral, cest in železnic — rušijo naši fizkulturniki stare rekorde in postavljajo nove, dosegajo vedno nove zmage in s svoje strani do-prinašajo, da inozemstvo izve pravo resnico o naši državi, o velikem trudu in uspehih, ki jih imamo na vseh poljih našega udejstvovanja. Ne smemo se čuditi, če se je inform-birojevska gonja prenesla v tem letu tudi na fizkulturno polje. Sosednje demokratične dežele s Sovjetsko zvezo na čelu so začele blatiti tudi naše fizkulturno gibanje, katerega so do nedavnega še tako cenili in se s našimi izkušnjami izpopolnjevali v praksi. Kmalu po objavi resolucije so napadli balkansko-srednje-evropske igre, ki so bile vedno izraz solidarnosti in prijateljstva med državami ljudske demokracije. Trdili so in frazarili, da so te igre »šovinistične«, da preko njih vzgajamo male buržuje. Primerov, kaiko so odpovedali celo vrsto mednarodnih tekmovanj, je bilo do sedaj mnogo, vselej so nam onemogočili udeležbo na raznih tekmovanjih v njihovih državah. Vse to pa nam kaže, da mednarodna fizkulturna srečanja preprečujejo oni in ne mi. To ponovno dokazuje, kdo je zvest mednarodnemu internacionalizmu in kdo pada v nacionalizem. Mi pa dobro vemo, zakaj naši kritiki izbegavajo mednarodna srečanja, čeprav si jih njihovi športniki želijo. Prikriti hočejo resnico o dejanskem stanju pri nas svojemu ljudstvu, bojijo se, da bi preko mednarodnih srečanj doživljali tisto, kar so doživeli lani v Pragi ob priliki XI. vseso-kolskega zleta, ko je češki narod navdušeno pozdravljal naše fizkulturnike in jim dajal ogromno priznanje za uspeli nastop, večjega kakor svojim fizkulturnikom. To-da našemu vodstvu je bilo jasno, da se veliki uspehi lahko dosežejo edino z močno konkurenco v mednarodnih srečanjih, kjer hkrati krepimo in utrjujemo bratstvo in solidarnost med narodi vsega sveta, kjer se je možno marsikaj naučiti, tudi na strokovnem in tehničnem polju. Naša društva in klubi so odšli na gostovanja v svet. V enem letu so dosegli takšne uspehe, da jih občudujejo danes svetovni strokovnjaki. Naše tekmovalce vodi skozi vse to tekmovanje ena sama misel; dokazati svetu visoke sposobnosti našega fizkulturnega gibanja, borbenost in globok jugoslovanski patriotizem, ki Partija kot je naša. .. Največje priznanje gre klubu CD JA »Partizan«. Od šestih težkih tekem, katere so nogometaši »Partizana« v zadnjem času odigrali z najboljšimi švedskimi klubi, so vse odločili v svojo kor16 v razmerju 20:6, Ob tej priliki pa smemo pozabiti na visoko kvaliteto švedskega nogometa, saj so bili Švedi lansko leto olimpijski prvaki. Tudi Belgija slovi v svetu kot šport00 visoko razvita dežela z bogato šport«0 tradicijo. V zadnjem atletskem dvoboj pa je Jugoslavija premagala Belgijo J visokim rezultatom 117:95, kar je kraij" uspeh za našo državo. Vredno je omeflib da so naši atleti zelo napredovali, $ beležijo samo letos 22 novih rekord«6 Tudi v plavalnem dvoboju z Itai'1 so dosegli naši športniki krasne uspeh6, V Splitu so na zadnjem srečanju preti6', gali italijansko reprezentanco v tež® borbi z rezultatom 80:72, naša waterpo® reprezentanca pa je z olimpijskim pr*6 kom Italijo odigrala telimo nerešeno 2* Vse to je del naših velikih zmag, “ jih danes občuduje ves svet. Znano na® pa je, da dosegamo tudi v drugih palti’ g ah športa velike uspehe. Na te uspeh8 smo mi računali in računamo na še veri6 uspehe, ker nam je njih izvor dobro zna®' V naši državi so dani vsi pogoji razvoj fizkulture in športa širokim delo*-, nim množicam, zahvaljujoč se skrbi, ® jo posveča naša Partija in ljudska.obla5 razvoju fizkulture. Nova športna igrišč6; stadioni, plavališča, atletske proge, tiso® športnih društev, stotisoči aktivnih, ti kulturnikov, pravilna vzgoja športnike' boljša fizična kondicija in tehnika, to doprinaša k vedno boljši kakovo6 našega športa. Iz te armade športnik0' se pojavljajo na množičnih prireditvi6 novi nadarjeni posamezniki, ki.pod v0., stvom odličnih trenerjev bolj in bo* stopnjujejo svoje sposobnosti. Fizkulturniki Titove Jugoslavije 5® bistveno razlikujejo od športnikov pre“. aprilske Jugoslavije, Športnik nove Jug0 slavije ve, za kaj se bori in se zaveda da pomeni njegova zmaga zmago no* Jugoslavije, kar je v današnjem času, » nas tako krivično napadajo z zapada vzhoda, še posebno važno. Zato se naš športnik beri za zma»° z vsem srcem in vsemi močmi za svo) državo, za Partijo in Tita, za vse, mu je najdražje. ka* lavskega razreda v Združenih državah Amerike, kjer je sleherni državljan ZDA plačal za račun davkov in različnih taks povprečno 372 dolarjev, kar presega največ j e davčne dajatve med vojno. Če upoštevamo, da povprečni letni zaslužek velike večine ameriških državljanov ne presega 1500 dolarjev, pomeni to, da je moral sleherni ameriški državljan za račun davkov in taks plačati 25% od vseh njegovih skupnih dohodkov. Tako v Združenih državah Amerike velikanski davki, poleg visokih cen in stalnega odpuščanja delavcev iz služb, pospešujejo bedo in siromaštvo ameriškega delavskega razreda. V kakšnem sorazmerju ^naraščajo cene nasproti mezdam in plačam delavcev, prikazujejo podatki ministrstva za delo ZDA, ki ugotavljajo, da so se cene od aprila 1945 do začetka leta 1949 zvišale za 41%, mezde pa samo za 22%. Še boljšo sliko rastoče bede ameriških delovnih ljudi pa nam daje izredno težak stanovanjski položaj. Zaradi preti- množičnih organizacij in ustanov, pa se mora francosko delovno ljudstvo še danes boriti za plačani letni dopust. V Parizu, Lyonu. Marseillu in drugih francoskih mestih so morali francoski delavci še pred kratkim ustaviti delo in začeti s stavkami, da so od svojih delodajalcev dosegli priznanje in izplačilo plačanih dopustov. Vsega tega pri nas ni in. ne more biti. Vse te pridobitve, ko je med drugim za vselej odpravljena brezposelnost, nam je prinesla in zagotovila naša narodnoosvobodilna borba. Vse to, za kar se morajo v kapitalističnih državah delovni ljudje vsak dan sproti boriti, nam jamči in vsak dan daje naša ljudska oblast, ne da bi bilo treba še posebej terjati te pravice, ker so zacementirane v naših zakonih. Zato smo lahko srečni in zadovoljni, da imamo 'takšno vodstvo, takšno Partijo in takšen CK, ki neustrašeno vodijo naše narode k novim zmagam — vse za do-brobit delovnih ljudi. Pri gozdnem gospodarstvu Bled so ustanovil* sindikalno športno društvo ,,Gozdar“ Pri gozdnem gospodar s mdikalnib idarstvu Bled so iniciativo sindikalnih organizacij 7. avgusta izvedli ustanovni občni zbor sindikalnega fizkulturnega športnega društva pod imenom »Gozdar«. Občnega zbora so se udeležili delavci in nameščenci lesne industrije in gozdarskega avto podjetja. Največ pa je bilo mladih gozdnih delavcev. Občnemu zboru je prisostvoval tudi direktor GG Bled. upravitelj GU Pokljuka m zastopnik republiškega odbora sindikata lesne industrije iz Ljubljane Občni zbor je med ostalimi sklepi sprejel sklep, da pridobi čim več novih članov v društvo in da se zgradi fizkulturno športno igrišče na Mrzlem Studencu na Pokljuki do konca septembra 1949. To delo bodo predvsem izvedli s prostovoljnim delom- Te dni je bila prva akcija na g1®. biS6i, športne**, ieriSCa pri čemer t bili kljub slabemu vremenu doseže izredno zadovoljivi uspeh:. Delalo J 58 prostovoljcev, ki so na prost" 1100 kvadr. metrov dvignili rušo jo prepeljali s samokolnicami na st" njo razdaljo 50 m. Norma je bila " sežena s 186% ter je bila skupna s\: ritev v vrednosti 9763 din- Delo*0 uspehi so bili doseženi zaradi te|V ker se je razvilo tekmovanje med P", sameznimi skupinami, med kateri10, so se zelo dobro izkazali upravi1!6' GU Pokljuka tov. Kelih Mikuš. t"', Todori Janez, tov. Ogorevc Miha6' tov. Seiko Anica in tov. Pirman y vel. Zelo dobro se je izkazala skupi®' Mandariča • A. J' z? >ooooo <><><><><><> <><><><><>0.<><><><><><><><>000.00000 >oo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC' o O O oooooooooooo -> Pred stoletnico naših železnic ZALOŠKA CESTA Takoj po prvi svetovni vojni se je znašel delavski razred v takrat novo nastali jugoslovanski državi v obupnih življenjskih razmerah. Na železnicah so postajale razmere neznosne. Uvesti so hoteli sistem, kakršen je obstajal v predvojni Srbiji, ki ni poznal nobene socialne zakonodaje, še manj pa kako službeno prag-matiko za železničarje. Železničarji so takoj uvideli, da se morajo, če hočejo izboljšati svoj gmotni položaj, urediti neznosne službene pogoje in spraviti zmedene razmere na železnicah zopet v red, zediniti v enotno, močno, strokovno organizacijo. Meseca novembra so sklicali konferenco, ki je takrat določila, da se vrši delegacijsko zborovanje 15. in 16. decembra 1918, na katerem se je ustanovila Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo. Že dne 23. in 24. marca 1919 ' je zborovala v Ljubljani skupna konferenca železničarjev. V ljubljanskem Mestnem domu so tedaj zborovali delegati vseh slovenskih, hr-va-tskih in srbskih železnic, kjer so razpravljali o zedinjenju deželnih organizacij v centralno železničarsko organizacijo Jugoslavije ter ob ^predložitvi posebne spomenice ‘železniškemu ministrstvu za vse železničarske kategorije Slovenije, Hrvatske in Srbije. Konferenca je soglasno pritrdila, da se osnuje »Splošna železničarska organizacija Jugoslavije«, ki naj združuje železničarski proletariat vseh jugoslovanskih pokrajin. Tako je bilo združenih 49.000 železničarjev v eni sami, četudi še ne popolnoma centralizirani' in trdni strokovni zvezi. Na tej konferenci v ljubljanskem Mestnem domu se je sklepalo o spomenici, ki naj bi se predložila železniškemu mini- strstvu. Sklenjeno je bilo, da vsaka pokrajina predloži posebno spomenico, ki naj načelno medsebojno soglašajo. Tako so tudi slovenski železničarji predložili svojo spomenico, ki je vsebovala rse zahteve glede urejevanja 8 urnega da je šel delavnika za vse osebje na železnici, ureditev mezd kvalificiranim in nekvalificiranim delavcem ter določitev draginjskih doklad. V juliju leta 1919 je Internacionalna zveza transportnih delavcev s sedežem v Parizu sklicala proletariat vsega sveta, da nastopi proti reakciji za zaščito ogrske revolucije. Ta dogodek je proletariat silno razburil. V dneh 2(3. in 21. julija 1919 se je vršila po vsej Jugoslaviji demonstrativna stavka. Kakor znano je takrat vdrla na Ogrsko romunska soldateska in francoske kolonialne senegalske čete, da zaduše Ogrsko sovjetsko republiko. Isto je hotela storiti tudi takratna Pašičeva Jugoslavija, da ni jugoslovanski proletariat to namero s svojo energično akcijo preprečil. Razjarjena jugoslovanska reakcija se je začela znašati nad jugoslovanskim proletariatom, posebno nad železničarji ter pozvala v Jugoslavijo francoske kolonijalne senegalske čete. Pogajanja med železničarji in vlado so se začela 6. oktobra 1919. Napredovala so zelo počasi, velike težko če so bile radi ureditve 8-urnega delavnika, ki so si ga bili železničarji sami uvedli. Pogajanja so trajala do 24. oktobra leta 1919. Zveza je morala v marsičem popustiti, vendar pa so bili njeni uspehi tedaj veliki. Sestavil se je zapisnik, ki so ga imenovali »Protokol sporazuma«. Delalo se je na tem, da tedanji minister Milorad Draškovič ta protokol sporazuma podpiše. Draškovič s »Protokolom sporazuma« ni bil zadovoljen. Delavsko časopisje v drugih državah, ki je budno zasledovalo to razredno gibanje železničarjev v Jugoslaviji je takoj opozorilo delavski razred na uspeh tega »Protokola sporazuma« in priznalo, da je uspelo železničarjem v Jugoslaviji uvesti kontrolo nad železniško upravo. Prepir v vladi je končaj tedaj tako; minister Draškovič na daljši dopust v Pariz, kjer ga je reakcija radi tega tudi po svoje sprejela- Njegov začasni namestnik je postal Anton Kristan. Kristan je potem podpisal »Protokol sporazuma«, ali do popolne veljave tega sporazuma ni prišlo. Glavni boj vlade in železniške uprave je bil naperjen proti železničarskim zaupnikom, ki so dobili pravico sodelovati pri sestavljanju službenih turnusov v smislu 8-urnega delovnega časa in raznih predpisov, s katerimi se je uvajalo železničarsko osebje v službi, kar bi onemogočalo korupcijo na železnicah, Ravnateljstva so vršila sabotažo tako, da niso redno izplačejala prejemkov. Provokacije so se vršile po raznih krajih, kar je imelo za posledico, da smo imeli divje stavke po raznih krajih. Srbije, Bosne-Hercegovine, Slavonije, Hrvatske in tudi Slovenije. Reakcionarna vlada in njeni' zvesti pomagači po raznih železniških ravnateljstvih so delali, da izzovejo stavke. Sam minister Draškovič vrnivši se iz Pariza na svoje mesto je izjavil, da je »Protokol sporazuma« nesmiselnost in določbe »Protokola« so neobvezne v kolikor se iste tičejo železniških uslužbencev. Zadrževanje železničarjev je bilo odlično kljub temu, da jim je Draškovič vrgel rokavico. Železničarji so izjavili: »Nočemo štrajkal Hočemo pa, da se določbe »Protokola sporazuma« ne teptajo, nego se izvedejo!« — »Sporazumeti se hočemo, naj se skliče konferenca!« »Z naše strani hočemo storiti vse, da pride čimpfej do sporazuma!« »Ne eksperimentirajte, v obupnem položaju bo obupna tudi borba!« To svarilo ni pomagalo ničesar. Polo t žaj, ki ga je ustvarila _ vi a da na že-' leznici, je postal nevzdržljivl_ Nastopile so delne stavke. Na Timoški železnici v Srbiji je vlada to tolmačila novinarjem kot upor proti državi. Zaje-čarškim in niškim železničarjem mi izplačala mezd. Pokrajinske vlade v Bosni in Hercegovini, Slavoniji in Vojvodini so bile izdale naredbej »Cim se v teh pokrajinah pojavijo železničarske stavke, se mora takoj mobilizirati', vodje stavk je postaviti pred vojno sodišče, uprave in funkcionarje »Zveze« je zapreti in im< vino »Zveze« je zapleniti. V Zaječarju so se vršila nasilja nad železničarji. Timoška železnica je bila postavljena pod vojno upravo. Vodstvo Timoške podružnice aretirano. Z eno besedo rečeno, vršila so se nasilja po vseh krajih. Po velikih naporih s strani' »Zveze železničarjev in transportnih delavcev Jugoslavije« je končno 5. februarja 1920 vendar prišlo do pogajanj med zastopniki ministrstva in zastopniki »Zveze žel. transp. del. Jug.«. Kakšen je bi'l uspeh teh pogajanj, nam pojasnjuje izjava, ki jo je morala podati »Zveza žel. trans. del. Jug.«, to je, da se železničarji ne bodo odrekli svojih pravic, ki so si jih priborili v več desetletjih- Če hoče vlada izboljšati življenjske pogoje železničarjev, je prav, če pa se smatra vlada solidarna z železniško birokracijo in misli, da nas bo vkovala v suženjske verige, potem naj bo uverjena, da bo naša »Zveza« prva, ki bo znala z vsemi sredstvu ki jih ima na razpolago, to preprečiti. Glavne zahteve železniške reak-cionarske birokracije so bile znižanje plač in mezd, ukinitev zastopstva železniških uslužbencev v železničarskih odborih za sestavo turnusov i'n drugih predpisov. Na take predloge železničarji niso mogli pristati. Delegati so zahtevali, da se k pogajanjem pripusti javnost, ministrstvo pa je to odklonilo, češ, da ne more dopustiti, da bi se ministrstvo spremenilo v parlament. Namesto predlogov pa je železniško ministrstvo izdelalo osnutek novega službenega reda, ki je znižal celo dotedanje službene prejemke, kljub porastu v cenah in železničarskemu proletariatu odvzel vse pravice, zajamčene v »Protokolu sporazuma«. Med tem je zasedel železniško ministrstvo eden izmed največjih in naj" okrutnejših reakcionarjev, dr. Anton Korošec- Niso se delavci zmotili! Anton Kristan se prvi ni držal »Protokola sporazuma«. »Železničar«, glasilo »Zveze žel. in transp. del.« z dne 17. aprila 1920., kateri pa je izšel že pred svojim da tumom izdaje, je)v uvodnem članku napisal pod naslovom »Neizbežni polom«, v katerem je čisto odkrito na- povedal železničarsko stavko z bes"' dami »Sila je prikipela do Vrhunc® in prometno osebje bo pač primor?' no, da se posluži vseh razpoložljiv.1® sredstev za obrambo svojih pravti proti nasilju in naj pride od kafer koli strani!« Dne 15. aprila 1920 "® polnoči je izbruhnila železničarsk stavka v vsej Jugoslaviji, kateri so J. solidarnosti rudarji in kovinarji tak01 priskočili na pomoč. Na_ divjanje r. akcije je strokovna komisija progla®^ la tridnevno generalno simpatij«1:, stavko vsega delavstva v Jugosla*1^ Da bi reakcija zlomila to stavko, J proglasila mobilizacijo železničarja' Kot odgovor na ta korak reakcije 5 se vršila delavska zborovanja na r® nih mestih v Ljubljani, ki so na«* pila proti reakciji. Nasilje vlade se J pojačalo. Izvršile so se številne are1 cije delavskih zaupnikov. Na vse te napade reakcije je h"*j, delavski razred dati odgovor z festacijo. V to svrho se je delavsG zbralo v Mostah in na Zaloški e6':0 da odkoraka v mesto in pokaže?*"-^ solidarnost z železničarji. Reakcija " je uvidela, da vsa nasilja ne mor"gf zlomiti razredne zavesti delavstva : se je odločila, da z orožjem to z’°£a-Žandarmerija in policija je zaprla -z, loško cesto. Delavstvo se je tevnv ^ ognilo in se je obrnilo na levo j. travnik po cesti za Ljubljanico, da P 3 rle po tej poti v mesto. Kljub tem je reakcija smatrala za potrebe"- 0-da nalog za streljanje na mirn