Dcilenjske Novice îxbfijajo vsiiU čelrtek ; ako : : je ta tJan praznik, diui poprej. : ;
Cena jim je za cclo leto 10 Iv, za pol leta 5 Iv, Naročnina na NoniĚijo, Iíqsuú in druge evropske di-Žave ztmša — K, za Ameriko 14* — Iiiííí ill i>!íiíiKÍ fio piařnjnju ii:t|if«j.
Vho (loitifto, iiiii'<M>iiiito iu o:íii]uiniv sprvj^iiiii ti^kiiijia J. Krajec uitst.
Zborovanje zaupnihov
ifSBslovenslie Ljudslse Stronhe.
I
Dne Ki. januarja dopoldne se je vršilo v veliki dvorani liotela „Union" v Ljiili-Ijani zborovanje zaiipiiikor V. L. S. Dasi so Štajerski sianpriiki zborovali na posebnem sLodu v Celju in koi'ošlti v Plibeiku, se je udeležilo zboi'ovanja v Ljubljani do 1000 zaupnikov.
Že pred 10. uro dopoldne se je jela polniti velika unionska dvorana. Viilelî smo našo zveste pristaše k 'Gorenjskega, Notranjskega in Doletijskcga, med njimi mnogo zastopnikov okupiranih ki'ajev. Ob 10. uri je bila dvorana polna, mnogi zastopniki 80 se morali zadovoljiti s stojiščem, diugl so zasedli galerije in balkon. Pri predsedstveni mizi so sedeli dosedanji na-ëelnik stranke dr. Korošec, ob njem bivši dižavni poslanec Fon, dr. Lovj'o Pogačnik, prof. Bogomil Remec, posestnik Štrcin in tajnik SLS. Zabret.
Zboi'ovanje stranke se je izvi'šilo v najlepšem redu in skladju, na shodu je vladala iskrena solidarnost vseh stanov in pokrajiti. Zborovalci so z nentrudljivo pazljivostjo sledili izvajaigein govornikov in se živahno udeleževali debate.
Viharno pozdravljen je otvoi'il zbo-rovatije pn;d.sednik V. L- S., ministrski podpredsednik dr. Korošec, z besedami;
Spoštovani zborovale! I Otvarjam zborovanje zaupnikov V. L. S., ki je bilo sklicano, tla čujemo poročila o političtiem položaju in da si zaČi tamo nove smeri za bodočnost. Vsied prometnih in drugih razmer nam ni bilo mogoče sklicati zborovanja zaupnikov iz vse Slovenije na isto mesto. Vse, ki so prihiteli na ta sliod, pozdravljam iiajiskrenejše I Za podpredsednika zborovanju predlagam di; Lovra Pogačnika.
Predlog je bil z iiavdušeitjem sprejet, nakar se je dr, Lovro Pogačnik zahvalil za izvolitev.
Na to je imel burno pozdravljen ministrski podpredsednik di'. Koro.šec obširen govor fi političncni položaju. Gb^le zastiđenih zemelj je iiaglašal : „Ako se nam ugiabi Goriška in Trst, putem naši dele-gatjo na konferenci niso upravičeni poil-pisati miru, potem je njihova edina naloga, da pridejo takoj domov tei' iiam pomagajo organizii'ati mogočno iredentist ično gibanje, ki Italiji ne bo dalo ne noč ne dan mirno spati in počivati." — O Koroški je izjavil: „Kdojkoli sedaj izmed Nemcev in nem.škutaijev vzdigne loko proti enemu našemu sobratu, njega si jo ti'eba dobi'o zapomniti za Čase, ko bodo naši sodniki tako javne aločince sodili z biči in škorpijoni." — Glede Štajeiske je rekel dr. Korošec: „Le zelena Štajerska z eneigičnim generalom Majsti'om'je dosedaj nase edino neskaljeno veselje. Dal Bog, da bi tako ostalo in tla bi se srečno in bi'ez krvi izvršila kmalu tudi osvoboditev naše ogi'ske Slovenije." — Povdarjajoč, da je prva naša dolžnost, da ohranimo mir in red, je izjavil: „Vsak, kdor sedaj dela na iiei'ed, kdor iiujska na nemire, kdor rovari proti obstoječim oblastim, on jo sovi'iižtiik imso mlade, še nedogtajene Jugoslavije." — O koaliciji slovenskih sti'ank je podal ta-le piogram strankarske zveze: „Najintenziv-nejše delovanje za osvoboditev okupiratiili delov Kranjske, Goriške, Trsi a iti Istre in da so dobi pravična meja na Koroškem, Štajerskem in Ogrskem. — Vzdrževanje reda in miiu v državi. — Konsolidacija državo SHS na zunaj iJi znotiaj. — Redna pj'ebrana ljudstva. — Vlada naj pndpiia stremijeiijo, da se iz države SHS stvori čimprejo dejanska narodno - gospodai ska enota, da se oilpravijo izrodki vojnega gospodarstva in naj najodločneje nastopa proti oderuštvu v vsaki obliki. — Vpelje naj se splošna in enaka volilna pravica po proporciji za vsa zastopstva, tudi za Ženske. — Odprava vseh socialnih krivic." Koncem svojega govora je dr. Korošec izrazil željo, da bi se vsi kmetje širne Jugoslavijo združili v zajednitiko organizacijo.
Na prcdli>g predsednika dr. Lovra Pogačnika je zbor iziekel dr. Korošcu
zahvalo za tijegiivo uspešno delovanje in neomiijcno zriijpanje.
Na)o so govorili zastopnik goriških Slovencev Foii, pi'edsednik Narodne vlade Josip Pogačnik in poveijenik za notranja dela dr. Janko Bi'ejc, ki je med drugim lekel: „Mi niorumo svoje mišljetije glede svobode revidirati v toliko, da vemo, da se svoboda in red ne izključujeta, da se izpopolnjujeta. Svoboda brez reda jo anarhija . . . Dnaliitem, ki dane^ obstoja med Slovensko in Hrvatsko, se mora odstraniti. Mi živimo danes napram Hrvat.ski v istih 1'azmerali, kot je prej stara Avstrija z Ogrsko. Pj'ej smo imeli eno državo, pa so Ogri odirali Avstrijo, kakor odii'ajo nas danes hrvatski ž id je. Ako imamo skupno streho, moramo imeti tudi skupno mizo."
O reviziji strankinega (»rograma je poi'očal prt)f. Bogumil Uemec. Nasvetovane resolucije so bile sprejete, na kai' je bilo izvoženo novo načelstvo ter zastopniki v Dižavno veČe in pokrajinski zbor.
Za predsednika V. L. S. je bil z velikim navdušenjem zopet izvoljen g. dr. Anton Korošec; za podpi'edsednika g. prof, Bogumil Remec; posestn. Brodar, Josip G ost in čar tn Ivan Ogrin kot zastopniki vseh stanov.
Napredeti v hmetijstuii po uojni.
Vojna nam je najbolj pokazala, kako važen da jo kmetijski stan za državo. Ako je bil važen za propadlo Avstrijo, tembolj važen je za našo novo državo Jugoslavijo, koje prebivalstvo je po večini ktnečko.
Naloga vseli merodajnih činiteljev bodi torej, da se kmetijstvo vsestransko povzdigne. Povzdigniti bo treba pred vsem splošno in strokovno izobrazbo kmetijskega prebivalstva. Dobi'i tctiielj se dobi le na dobri ljudski šoli. Ljudska Šola ni kmetu v breme, ampak je njemu v največjo pomoč, ker dobi v njej kmečki naraščaj prvo izobrazbo, ki je podlaga njegovi inteligenci. Da bo ta izobrazba zares temeljita, na to je treba z vso silo delovati.
Kmečki sin naj dobi nadaljno izobrazbo v strokovni kmetijski šoti. Majhnemu po-
sestniku bo zadostovalo, da se izobrazuje jiotom laznih kmetijskih tečajev, večji posestniki lia naj izobražujejo svoje sinove v ktiietijskih šolah. Brez strokovne izobi azbe napreden kmetovalec danes ne more več Izhajati. Kmetijstvo ni več obi1, kmetijstvo je veda. Vsakemu imprediiemu kmetovalcu je treba znati, kaj je zemlja, kako je sestavljena, katerih snovi se s poljskimi pridelki iz nje najhitreje izčipa in kako je teh na najbolj gospodarski način zopet nadomestiti. Treba nni je ttidaj tudi znati, kako se rastline razvijajo, od katerih činiteljev odvisí njih razvoj, in a čim se lahko njih razvoj do popolnosti pospeši.
Pa tudi racijonelno izkoriščanje rastlinskih pridelkov je važno, bodisi v tlirektni porabi za hrano, bodisi v živinoreji, v vinogradništvu, v sadjarstvu in drugih panogah kmetijstva. Treba pa je pred vsem pridelovanje pomnožiti. To se da doseči v prvi visti /. zboljšanjem zemlje, s pravilnim obdelovanjem in s pravilnim, racijoneliiiin gnojenjem. Zboljšanje zemljo in nje pravilno obdelovanje še daleč pri nas ni doseglo tiste stopnje, ki jo zahteva umno kmetijstvo.
Poglejmo le, koliko je pri nas še močvirnega ali kmetijsko ne uporabljenega sveta. In vendar bi se dalo, zlasti z združenimi močmi in s pametno uredbo, v tem oziru veliko zboljšati. Ta naloga pripade kmetovalcem saitiim, njib sl.rokovnim organizacijam in občinam, ki jiii bo v tem delu država gotovo iz vseh sil podpii'ala.
Tinii obdelovanje zemlje je pri nas še zelo primitivno. Poglejmo le, kako plitvo se pri nas še orje in kako površno se še Olje. Muogi gospodar pred zimo njive niti ne spraši. Kako naj taka zeitilja potem primerno rodi. Naše zemlje po večini niso slabe, pač pa so slabo obdelane in slabo izgnojene. Vsak vinogradnik dobro ve, kako zboljša zemljo rigolaiqe. V rtgolanem svetn raste ne samo trta dobro, ampak tudi zelje, ttesa, fižol in vse, kar se v njo posadi, liavnotako na globoko zorani njivi vsi pridelki boljše uspevajo kakor na plitvo zorani, In vendar se dobe pri ïias gospodarji, ki celo življenje svoje njive ne zorjejo bolj globoko kakor na širino dlani. Poglejmo
Zgodovino ''' frončišhonsliBgo somostonii in ccrlivfi v Novem mestu.
Sestavil 7. Alfonz Furlan.
Ko so odločili novomeški samostao za redovno šolo filozofije, za današnji sedmi in osmi razred ginniazije, potrebno je bilo misliti za primeren kraj za šole in primerno knjižnico. P. Bernardin GregoriČ bi rad kupil sosedno hišo z vrtom in narediti spodaj tri sobe za ljudsko šolo, katero so že takrat Želeli meščani; zgoraj pa sobe za filozofijo in knjižnico. Mestni očetje so zahtevali za to hišo visok znesek, katerega bi moral samostan dajati mestu vsako leto. Predstojnik ni hotel naložiti tega bremena samostanu in je zato sezidal poslopje za filozofijo nad samostansko drvarnico, vrtna vrata z letnico 1696. so prenesli pud te nove šole na ulico, ki še sedaj stoje. Letnica na teb vratili bi morala biti 1723. Ta pogrešck so mestni očetje spoznali leta 1746., ko so morali pripraviti poslopje za gimnazijo. (Chronic 1. pag. 383.) S teui delom je samostansko po-
slopje končano; pozneje so samo prezidavali sobe, kakor se je bolje zdelo predstojnikom.
Leta 1725. je na Dolenjskem razsajala živinska kuga.
Leta 1727. dne 16. marca je umrl p, Nikolaj Rozmanu iz Novega mesta, lektor bogoslovja, v redu je bil 19 tet.
Leta 1728. dne 24. decembra se je preselil v večnost br. Pankracij Kastele, lajik, v 11. letu redovnega življenja.
P. Bernardin GregoriČ je bil rojen v Novem mestu leta 1657.; v frančiškanski red je stopil 20 let star, šole je končal v Rimu pri učitelju p. Lovrencu Cozza (Koca), ki je bil pozneje vrhovni predstojnik vsega reda in naposled kardinal (njegova slika je v novomeškem samostanu). Še ko je bil v Rinm, so ga postavili za učitelja bogoslovja; to častno službo bi lahko sprejel v Padovi v Italiji; rajše pa je šel v svojo provincijo. To učiteljsko službo je opravljal kratek čas, ker ga je provincijal p. Anton Lazari imenoval za svojega tajnika. Čez tri leta so ga izvolili za gvardijana na Trsatu, potem 1,1695. za provincijala; kot lak je skrbel, da so novomeški samostan popravili. V tem samostanu je kot kustoz (varih) provincije bivat nekaj časa in pazil pri popravljanj« samostana; potem pa stalno od leta 1706. do
svoje smrti. Kot provincijal je skrbel, da se je pravo redovno Življenje v provinciji obranilo. Bil je deiinitor, kustoz in vizitátor redovne provincije dunajske, dveh na Ogrskem, hrvaške in nemSko-tirolske. 17 let je previdno vodil novomeški samo.stan. Prenovit je obe zakristiji, napravit nove oltarje, postavil na novo oltarja pod korom, uredil bolnišnico, knjižnico, kateri je veliko knjig pridobit. Potegoval se je za samostanske pravice; nekateri so se ga bali in so zato želeli biti njegovi prijatelji, drugi so ga ljubili kot svojega očeta. V važnili rečeh so ga prašali za svet; miril je skregane, reševat zadeve v veliko korist meščanov. Dasiravno je veliko delal, ga je vetidar Bog podpiral, da je obhajat 50 letnico slovesne redovne obljube in zlato sveto mašo 14. maja 1733, na praznik Kristusovega vnebohoda. Na ta praznik je imel zjutraj p. Emanuel Fritscko, Novomeščan, svojo novo mašo, pozneje pa p. Bernardin GregoriČ svojo zlato sveto mašo, katere so se vdetežili ne samo Novomeščani in ljudstvo, temveč tudi plemstvo dolenjsko. Slovesnost nove in zlate maše je trajala osem dni. To veselje jc pa trajalo dobra dva meseca; zlato-mašnika se je prijela mrzlica in ga spravila v grob. Umd je dne 21. avgusta 1733,, star 76 let, v redu je preživet 56 tet. Njegov izrek je bil: „Ljubil sem lepoto tvoje hiše,
Gospod!" Pokopali so ga v samostansko grobnico. (Cbron. I. pag. 450.)
Leta 1735. dne 2. oktobra je umrl p. Emanuel Fritscko, NovomeŠČan, učitelj mo-droslovja, v redu 8 let, star 28 let.
t-eta 1737, dne 7. decembra se je preselit v večnost p. Damijan Kalčič, učitelj modroslovja, v redu je žive! 12 let, na svetu pa 27 let,
Leta 1738. dne 18. avgusta je zatisnil oči za vselej br. Adalbert Kronberg, kirurg, star 49 iet, v redu je bil 25 tet.
Leta 1741. dne 6. septembra je umrl p. Bernardin Ude, učitelj modroslovja, v starosti 27 tet, od katerih je preživel v redu 11 let.
V tem samostatní je umrl brdovški (Berdovac) gvardijan p, Gelaztj Pavletič dne 21. decembra 1741. v letu 47. svoje starosti in 26 let redovnega Življenja.
Novomeški gvardijan p, Deodát Čebul, pridigar in učitelj gimnazije in bogoslovja, je umrl dne 17. julija 1743. v Zatični v samostanu pp. cistercijanov, star 43 let, v redu je preživel 25 iet. Mislil je prestopiti v ta red in je tudi pokopan v njihovi grobnici.
Leta 1745, sta umrla: p. Probus Majdič, pridigar, dne to. aprila, star 65 tet, v redu
v iltiŽt-le, líjťív je kmetijstvo na viSji stoi)nji kakoi' pi'î nas. S kako nalaiiííiiostjo se ob-(lelnje na jtiinicr zemlja na Cnškem. Tu orjejo, zlasli za sladkorno peso, korenje itd., tudi nad eden ííe^elj globoko; 20 do 25 cii) je pa sptoh obiilajno oranje. Znto pa pridelajo na istem prostoru tudi se eiikiat ve2 kakor pri nas. Zelo pomanjkljivo je tudi oranje na ozko kraje. Znani nemški strokovnjak je rekel: „Po Širokosti krajev tia |)olju spozîias napredek v kmetijstvu."
Pri nas, slasti na Gore/tjskeiit, v ki'škcm okraju itd., se orje jiiestoma le na dva do tri uKitre široke kraje. Čemu to; aîi ni škoda razoi'ov, v katerili ni6 ali le lualo zraste? Ozki kraji so le tam na mestu, kjer je malo zemlje, ali kjer je zemlja močvirna, povsod drugod so pa le na škodo. V tem oziru je treba temeljitega napredka.
Za obdelovanje zemlje je pa treba dobrega orodja, pred vsem dubriU plugov. Pa plug sam ne zadostuje. Že pred vojsko so tiaše kmetije trpele vsled pomanjkanja delavnih moči, med vojsko pa iiciKinenio. Mnogo sveta je moralo ostati ncobdela-jiega. Pa tmli po vojski ne bo ilosti bolje. Treba je, kjerkoli gre, nadomestiLi delo človeške roke s strojem.
Zakaj je Amerika tako tieKuansko napredovala? Zato, ker v njej vlada telinika, stroji. Dokîer pa bodeta pi'i nas srp in kosa vladala mesto kosiliiega stroja, srpiea in niotika pa mesto okopovalnika, toliko Kasa ne bo mogoie napredovati v kmetijskem pridelovanju. Ako pa hočemo rabiti oko|io-valnike, muramo sejali in saditi rastline v vrste in za tn je treba, da se poprimemo tudi sejaliiih stiojev. Večji gospoiiarji naj bi si naitavili lastne stioje, matijši pa naj se združijo v zadruge ali drušl va in si jih nabavijo skupno. Skupno nabavljene stroje rabijo gospodarji po določenetii redu in proti določeni odškodnini. Na Češkem je jii vasi, kjer ne bi gospodarji imeli svojih lastnih ali skupno nabavljenih strojev. Po-snemajmo tudi v tem te napredne gospodinje. V ilogiednem času naj bi se pri nas ustanovila tovarna za kmelijske sti'oje, ki naj bi gi'adila lake stroje, ki so našim kmetijskim jazmeratii ))]'ikla<lni. Ni dvoma, da nam bo pri tem priskoěila svobodna, lij'atska Češka država s.svojimi izvežbanimi tehniki na pomoč. Tovai'uo bi kazalo zgraditi na zadružin' podlagi.
Naša zemlja rabi dalje gnoja zlasti sedaj po vojski, ko je iz.sesana. Da se bo dobil potreben gnoj, je treba pred vsem zboljšati našo Živinorejo, ki je ob enem najboljši vir doluitlkov za knieta. Da pa lahko kmet pouinoŽi stanje živine, zato mora pridelovati do-volj krme. Zato moramo obrniti svojo skrb na travnike iii njive, kjer pridelujemo ki iiio. Travnike je očistiti, bodisi pograbili s travjiiŠko bj'ano ali z grabljami. Nato jih kaŽe pognojiti, zlasti
s Tomášovo žlindro in kalijevo soljo, Akn nimamo umetnega gnoja, gnojimo laiiko s pepelom in z giiojnieo, ki nam, žal, po večini uliaja v potoke, ilokn; tiavuike je ti'eba poprej osušili. Za travnike v težlii zemlji je tudi zelo dobio gnojiltio sieilstvo apno. Apuanje zetiilje je pri nai skorajda iieznaim, i)a vendar je velike koristi, zlasti za težke in vlažne zemlje.
Ai>no lastlifia neobhodjio potrebuje za svoj razvoj. Za ta namen imajo naše zemlje v splo.šnem apna zaihtóti. Apno pa ima še druge lastnosti, ki priilejo rastlinam v prid. Ouo posj)ešuje razkroj rastlinsikih, Živalskih ill luiîninskili snovi v zemlji, l'iihlja zendjo, razki-^a jo in ziitii'a živalske in rastlinske škodljivee. Zato gn v napied-nih kmetijskih deželah povsod z najboljšim uspelioui rabijo. Naj bi se teiiaj tudi pri nas pričelo apno izdatneje rabiti, i>red vsem pa pri priilelovanju iii'me na polju Ker preobilno ali nej)ravilno a))uanje lahko Škoduje, treba bo v tem oziru Še izkušenj. Tudi v vinogj-adiiištvu, sadjai'slvu in vit-iiarstvu nas Čakajo se mnoge naloge. Posebno previdno je treba rabiti apno v vinogradih, Mnoge vinograde bo treba prenoviti in pri tem pametno uporabili vse dosedanje 25-letne izknšiije glede ]iodlage, žbibluo vrste, načina eepljenja, sadilve in obdeto-vajija, Z dobiim gnojenjem, zlasti s so-uporal)o umetnih gnojil treba bo dvigniti prodnkçijo.
Kletarstvo bo treba primerno zboljšati, kajti edino le na ta način bomo mogli konktnirali z vinom drugih dežehi. Izvoz vina iz Jugoslavije bo moral dajati tej drŽavi potiebne dohodke.
Sadjarstvo bi trebalo pospešiti zlasti V zalo prikladnih legah. Dobio zimskosadje ne bomo lahko izvažali samo iia sever, temveč lutli daleč na jug po lastnih paro-bi'odih. Pa tudi za .«îadiie in zelenjadne izdelke, zlasti za sadne in zelenjadne kon-serve je pri nas teren nad vse ugoden.
Ne zamudimo tedaj nobene ))riltke, da si gospodai sko pomagatm). Níí zamndimo sedanje, ugodne prilike, da razšii'imo do))re, zdrave misli gospodarskega napre ika med kmetskitii ljudstvom. V tem napredku je naša bodoénos!.	B. Skalický,
ISapodiicš viade SHS
v
Izvoz živil iz slovenskega ozemlja.
Kakoi' je znano, je izvoz živil iz območja Jugoslavije vobče prepovedan. Izvažati se smejo živila pieko mej Jugoslavije le s l)osebuim dovoljenjem. Dovolila za izvoz živil je doslej izdajal pi'tdn'anjevalni urad Narodne vlade SHS v Ljuljljani, oziroma
za slovensko ozemlje Štajerske tudi ko-misai' za prebrano slov. Žiajeija. Ker je z ozirom na vedno veO.je število prosileev absolutno nemogoíe vse to prošnje rešiti pi i prehianjevaluem uradu v Ljubljani, je ta urad pooblastil politična okrajna oblastva (okrajna glavarstva in mestne magistrate), da smejo v duloťSenili primerih dovoljevati izvoz manjših množin Živil. Ti primeii so sosebno:
L dijakom in vsciičiliSčnikom, ki so državljani SIIS, pa študij'ajo v inozemstvu;
2.	delavcem, ki .^o djžavljani SHS, pa gredo v inozemstvo za kruliom in zaslužkom;
3.	osebam, ki gredo po službenih in kup-čijskih opravičili za krajši čas v inozemstvo;
4.	uradnikotii in drugim osebam, ki ae presele za stalno v inozemstvo in
5.	osebatii, ki imajo v območju SHS zeudjiška posestva, ixi žive sedaj še v inozemstvu,
V vseli zgoraj omenjenih primerili naj se obi'ačajo prosilci odslej na svoje pristojno okrajno glavai'sivo (mestni magistrat). V pi'imerih, za katere ne smejo izdajati izvoznic okrajtia oblastva, titorajo piosilci vložiti pismeno prošnjo na prehranjevalni urad v Ljubljani, in sicer potom pristojnega okrajnega oblastva. Izdane izvozne dovolitve se vi»išejo radi kontrole v posebne sezname. Vsako zlorabijanje izvoznic, kakor tudi navajanje neresničnih podatkov, se bo najstrožje kaznovalo. — Za poverjenika: dr. SenekoviČ, s. r.
Preskrba beguncev z obleko na Kranjskem. Z naredbo povejjeništva za socijalno skrbstvo od 18. novembra 1918, št. 103, uradni list št, X. so bili razveljavljeni vsi dosedanji pi'edpisi, tičoči se preskrbe beguncev z oblačili. Preskrbe beguncev z oblačili pievzela je glasom navedene naredbe oblačilna poslovalnica v Ljubljani, ki izdaja oblačila po svojih l)resojevsilnicah, ki so se nstanovile malone v vseh kiajili, kjer se nahajajo okrajna sodišča. Begunci, ki potrebujejo oldačila, vložiti moi'ftjo tostvarne pi'ošuje pri pristojni presojevaliiiei za obleko s točno označilo, koliko in kakšna oblačila potrebujejo. Na prošnji morata Županski in župni nrad sedanjega bivališča potrditi, da je prosilec v resnici obleke potreben. Beguncem se obleke ne izdajajo veC brezplačno. Načelno mora vsak begunec obleko plačati. Le pri onih beguncih, ki žive v največjem siromaštvu, kar pa mora biti neovrgljivo dokazano in potrjeno od pristojnih oblasti {žujianstva in žujmega urada), .se delajo izjeme. Takim beguncem se dovoljuje popust na cetii, oziroma se jim v izvanrednih primerih izdajejo oblačila tudi brezplačno. Zapi'ošena oblačila dopošlje oblačilna po.slovalnica, v kolikor jih ima v zalogi, presojevalnicam, ki jih nato izdajejo posameznim prosilcem.
iiarodiiB čitalnica v Novem mestu
je v polstoletni dobi, odkar je ustanovljena, prohujala Novo mesto in njega okolico v narodnem in kulturnem smislu. Nudila je svojim članom z naročenimi časniki, revijami itd. priliko za spoznavanje v političnem in literarnem gibanju; gojila je slovensko in drugo slovansko petje in glasbo; upiizarjala dramatične igre; prirejala poučna predavanja; proslavljala spomin zaslužnih slovenskih mož s slavnostnimi akademijami in navdušujočimi govori; osnovala je ljudsko knjižnico, da z njo prohuja in izobrazuje tudi širše kroge; prirejala je družabne veselice, ki so zbirale novomeško prebivalstvo na prijetne, brezskrbne zabavne večere; bila je matica, iz katere so izšla druga narodna društva (pevsko društvo, sokol, orkester i. dr.) in dajala je tem društvom zavetišče in torišče za njih delovanje. UpiaviČeno smemo reči, da je ves čas budila narodno zavest in pospeševala narodno prosveto, kolikor mogoče.
Naša tiaiodna čitalnica je edino slovensko diuštvo v Noven) mestu, katero je preživelo uničujočo slano, ki je padla zadnja leta tia polje našega tiarodtiega življenja. Prav kmalu, ko je ob začetku lanskega leta Narodni ilom zopet prešel v naše roke, je zadonela v njem zopet naša pesem in zazvenela slovanska glasba, oglasila s« je naša beseda in nastopila je zopet naaa dramat.ska umetnost. Obilni posct v.seh teh pi'ii'Cflitev je svedoČil, kako potrebne in zaželjene so v Novem meslu slovenske naroilne in kuUurne prireditve.
Da bo mogla čil.alnica z Narodnim domom gospodarsko vzdržati in Še nadalje izviŠevati svojo nalogo, je potrebno, da jo jiodpirajo kot člani v kolikor moči obilern številu tukajšnji rodoljubi, zavedajoči se, da se pripravlja za ves narod nova doba, in da se uveljavlja narodu v korist vsakdo samo, ako stopi iz osamljenosti in se uvrsti v sklenjene narodne vrste.
Odbor iiaiodne čitalnice se s tem obrača na rodoljube in roiloljubkinje ter jih uljtidno vabi, da prijavijo pristop v Čitaluiško članstvo.
Za odbor: Ferd. Seidl, predsednik.
Mirovni dogovor na Koroškem.
v Gradcu su je sklenil pri konferenci zaradi premirja na Koroškem 20. t. m. med vojaškimi zastopniki Narodne vlade v Ljubljani in deželne vlade v Ctdovcu dogovor, v katerem so se ugotovile med drugim sledeče točke:
Begunci s Koroškega se smejo takoj domov vrniti.
45 let; br. Elcearij Fridl, lajik, due 7. julija, star 56 let, v redu je živel 36 let.
Leta 1746. sia umrla: klerik, učenec modroslovja Klemen Konzulič, star 19 let, v redu je preživel 3 leta, dne 17. marca; p. Inocencij Aver, organist, v starosti 33 let, v redu 13 let, due 20. aprila.
Leta 1745. so prosili mestni očetje frančiškane, da naj bi napravili gimnazijo s 6 razredi; ti so odgovorili, da so pripravljeni sprejeti to šolo, ako jim cesarica to naloži in mesto vsako leto podporo da za preskrbo-vanje učiteljev, Mestni možje pošljejo proSnjo naravnost cesarici, ta pa deželni vladi v Ljubljano v razsodbo. Deželna vlada je prošnjo odbila. Leta I'^B, so v prošnji opustili o mostnini iii v njej cesarico prosili za šole. Cesarica je zdaj prošnjo uslišala 16. aprila 1746,; provincijal p. Sigismund Skrpin je po sklepu svojih svetnikov ponudbo sprejel, mesto je pripravilo primerno poslopje poleg Fričkove liiše in samostanske cerkve. Dne 3. novembra 1746. je bila slovesna sv. maša, pri kateri so bili vpisani učenci (66), mestni sodnik (župan) s svojimi svetniki in meščani. (Chron. I. pag. 473; dr. Kaspar Pamcr, Jahres-bericht des k. k. Obergymn. iu Rudolfswert 1901/1902.)
L. 1747, je dobiio Novo mesto okrožno glavarstvo in služba vicedoma jc prenehala.
Leta 1748. dne II. avgusta ob dveh po polnoči, ko so jutraujice (matutin) v koru zmolili, so zvonili zoper hudo uro klerika niodroslovca Andrej Hvale iu Gelazij Vosič z br. Landeliuom Kronbiter, Tirolcem, îajikom, novincem, mizarjem. Ko sta klerik Gelazij in novinec zamenjala zvonova, trešči v zvonik in strela vrže vse tri na tla; hitro pritečejo drugi sobratje iti začnejo drgniti in tresti tri omamljene; prva dva klerika sta se kmalu zavedla, tretjega pa novinca niso mogli več zdramiti. Umrl je, ko je v redu preživel samo 23 dni.
Leta 1748, so popravili vrtni zid; samostanski gvardijan se je pritožil pri mestnem sodniku (županu), da naj da odstraniti majhno iu nizko poslopje Martina Schlosserja (ključarja) poleg^ samostanskega zida, kjer hrani svoj voz. Župan odgovori, da je stvar zastarela; pozneje so se obrnili na višje mesto v Ljiibljauo, toda zastonj, ker niso precej ugovarjali, kakor postava zahteva, (Chron. I, pag. 514.)
isto leto dne 5, septembra je umrl p. Agiiel Markovič iz Kamnika, vikar, star 33 Jet, v redu 16 let.
Leta 1749. je dobilo Novo mesto svojo prvo garnizijo; prvi polk, ki je bil tukaj, je bil polk Palífy, (Vrhovec, str. 111.)
Istega leta so upeljali nove davke za posestva, hiše, glavnice, dohodke iu obresti prostih volil.
To leto je bilo v samostanu 16 patrov, 6 klerikov, 9 bratov lajikov iu 1 tretjerednik.
Tu je dne 19. januarja 1749. umrl Brunon Cfluimerer, Tirolec, lajik, star 63 let, v redu 39 let.
L. 1750. je bilo v samostanu 16 patrov, 6 klerikov, 9 lajikov, 1 novinec, 1 tretjerednik.
Leta 1751. sta umrla v tem samostanu: dne 3. maja Konkordij baron Zierheim, No-vomeŠčan, klerik modroslovec, nedolžen mladenič, 20 let star, v redu je žive! 3 leta; dne 29. junija br. Benedikt Kronbitler, Tirolec, mizar, star 58 let, v redu 38 let.
Leta 1751, je živelo v samostanu 16 patrov, 6 klerikov, 8 bratov lajikov, I novinec, 1 tretjerednik.
Leta 1752. so pobirali maslo iu druge pridelke na posestvu kneza Auersperga. Oskrbnik njegovih gozdov iu velik samostanski dobrotnik Ivan Krstnik Schletter se je prišel zdravit v samostan, upajoč, da bo v samostanu v miru kmalu okreval. Sprememba zraka mu ni koristila, u uni je na sušici dne 9. decembra; pokopali so ga v samostanski cerkvi.
To leto je bilt) v samostanu: 16 patrov, 6 klerikov filozofije, 8 bratov lajikov in 2 tretjeredrjika.
Leta 1754. je hotel neki meščan postaviti leseno hišico poleg samostanskega vrtnega zida. Samostanski predstojnik p. Arhangelj Mihelič se je pritožil pri županu; ta je dovolil postaviti hišico, pa tako daleč od vrtnega zida, kakor zahteva postava.
Istega leta je umrl p. Benon Waltreich; rojen je bil v Toblahu na Tirolskem dne 23. aprila 1701. V frančiškanski red je bil sprejet 11. avgusta 1718, Že v letu poskusnje, v novicijatu je bil pobožen iu moder; po dokončanih modroslovnih in bogoslovnih šolah so ga^poslali v Karlovec za nemškega pridigarja. Cez tri leta so ga prestavili na Trsat kot bogoslovskega učitelja, čez tri leta v Ljubljano k generalnim študijam. Leta 1734. so ga izvolili za novomeškega gvardijana; leta 1736. so ga postavili za tajnika provincije; leta 1739. so ga izvolili za defiuitorja, leta 1742. pa za provincijala. Vi-zitiral je tirolsko in bavarsko provincijo.^ Bil je pobožen, previden, krotak predstojnik, drag Bogu in sobratom. Po treh ieiih so ga izvolili zakustoza; leta 1748. so ga postavili za novomeškega gvardijana, ki je pomnožil samostansko knjižnico. Lahko bi bil izvoljen za provincijala v drugič, p^ je sam preprečil.
Vojni ujetniki se izmenjajo; ranjenci se smejo vniitt, kailar postanejo sposobni za prevoz.
Sovražnosti so ustavljene, vsako nii-silstvo ()<1 sti-iini vojaške oblafli se ntoi'u po obKloječili zakonih kaznovati.
Železnice, telefon in brzojav se kar
iiajhitiejo ijjio.stavijo.
Vojne Škode je priglasiti pri pristojnih političnih oblastih.
Kot začasna vojaška demarkacijska Črta velja ona, ki jo sedaj drže čete.
Člana ameriške misije, ki sta se mlele-žila pogajanj za premii-je v Gi'aiico, sta zahtevala, naj se takoj vsi begnnci iz Koroške vrnejo domov, in sta izjavila, da se nikomur ni treba nié bati. Ameriška komisija bo hodila po Koroškem, spraševala Ijadi, kam hoće kdo pripadati, in tudi o krivicah, ki so se jim zgodile. Pri komisiji bo tudi slovenski zaupnik.
Koroški begunci, vrnite se domov!
Raznotero.
Naša stvar stoji baje dobro, kakor pojoÈajo iz Paiiza jugoslovanski Člani mirovne konference, glede določitve mej. Na severu dobimo mejo, kakor daleô jo Slovenci hočemo. Na jugozapadu pa nam je v najbolj neugodnem slučaju zagotovljena reka Soča. Ti'st bi tvoiil z zapadno Istro nekako avtonomno di'žavo pod mednarodnim nadzorstvotit. Za giivťinerja nicsta Trst in zapadne Istre bi bil imenovan najbrž kak Anglež.
11.4-00 usmrčenj za časa vojne v Avstryi. Nek častnik vojnega ministrstva objavlja statistiko, ki dokazuje, da je bila bivša Avstro-Ogrska največji rabelj svojim sinovom. Za časa svetovne vojne so vojaška sodišřa naše država obsodila na smrt 11.400 oseb, ki ao tudi bilo usmrčene. Od teh na smrt obsojenih in ustinčenih oseb je bilo poniiloščeuih 3800 oseb, toda še-le potem, ko so že liile davno uamrčene. V to število usmrčenj pa šo ni všteto ono ogi'omno Število zlasti vojaških oseb, ki so bile takoj biez vsakega pravoreka kratkomalo na povelje kakega poveljnika usnučene.
Mirovna konferenca bo t^na. Že v
bližnjih dneh se bo otvoiila mirovna kon-fertinca v Verzalju pri Pailzu na Francoskem. Sklenjen bo predvsem |)re(lmir, ki bi naj določil glavne in bistvene točke bodoče mirovno pogodbe. Pečal se bo z ustanovitvijo, oziroma potrditvijo novih diŽHv in njihovih mej. Naši delegati in njihovi svetovalci so deloma že odpotovali, deloma odpotujejo te dni proti Paiizn. Amei'iški listi poi'očajo, da seje mirovne konference nikakor ne bodo javne, k večjemu bodo objavljeni sklepi konference Íii navedeno utetiieljitve sklepov. Hoteli, v katerih bodo stanovali ud(»ođliinei miiovne konference, bodo strogo zasti aženi po posebnih stražah. Ka vseh omaiab, pisalnih mizah in ročnih torbicah brzih selov bodo odstranili stare ključe In jih nadomestili s posebnimi novimi ključi iz Anglije in Amerike. Vse lo se bit izvršilo pod nadzorstvom ameriških in angleških tajnih policistov.
Še enkrat številka 13. Wilsona je spremila njogova Žena na potovanje v Evropo. Pred tremi leti, sredi svetoviie vojske, jo jo pripeljal predsednik kot svojo soprogo v lîelo hišo. Prej se jo imenovala Norman-Gart in je bila vdova premožnega juvelirja. Kot žena predsednikova je vplivala na svojega moža tndi idiijno kot piistašinja ženske volilne pravice itt ga je pridobila za to. Vendar pa je treba pripomniti, da je bil Wilson že jtoprej pristal te ideje. Njegovi hčeii iz prvega zakona sta poroi'eni; ena inm nekega advokata v Nowyorku, drnga pa državnega tajnika Ma Adoo. V poročjii p(,g<,(iiM-i,a sta črtuU stavek, po katerem naj bi bila ž(!na možu ^.pokorna". Ko se je pre<Ucdnik drugič
oženil, mn nevesta tudi ni obljubila pokorščine. V Beli hiši je z novo predsefhiico zavladal tudi nov duh. Ko je bil Wilson izvoljrn za predsednika, je bil poročen z Elli Louise Wiííon, ki je pa čez eno leto umrla. Ta prva žena se ni dobi'o počutila v Beli hiši. Ona je bila nadaijena slikarica in prijateljica litei atiire, a ni ijiiela nagnjenja in darn za nastop v družbi. Ljubila je preprostost v obleki in v vsem, tako da je washingtonská družba z glavo zmajevala nad njo. Za obleke ni porabila več, nego 1000 dolarjev na leto, To je bilo predsedniku gotovo ljubo, saj ima kot tak samo 50.000 dolarjev plače, vštevši vse pristojbine 130.000 dolaijev, Itar pa je v ameriških niiljardnih kiogih silno malo. Predsednikova druga žena pa ima veliko premoženje in je vkljub svojim štiridesetim letom zelo družabna in vesela. Gotovo je, da spremlja svojega moža z velikim zadovoljstvom na njegovem triumfalnem potovatijn po Evropi. Kot se sli.ši, je vzela 13 oblek s seboj na pot, ker je Številka 13 srečna številka za njenega moža. Iz 13 Čik sestoji njegovo ime; bil je trinajsti i-ektur Princetonske univerze in je služil na tej Šoli 13 let. Leta 1913. je bil izvoljen za predsednika. Njegova hČi Jessie je bila trinajsta nevesta, ki se je zaročila v Beli hiši in njej na čast je bila nai»ravljena gostija, na katero je bilo povabljenih 13 gostov, ki jim jo streglo 13 služabnikov in je gorelo 13 luči. K njenemu ženitovaiiju je bilo povabljenih 13 družic.
Oomaèe m tuje novice.
Shod zaupnikov S. 1.. S. novomeškega okrfgnega glavarstva za volitev delegata v pokrajinsko veče bo v Kandiji Posojil-niški Dom v pondeljek 27. januarja ob enajstih dopoldne.
Vodnikova slavnost. Bralno in pevsko društvo „Toplice" v Toplicab priredi v nedeljo, dne 26. prosinca t. 1. Valentin Vodnikovo slavnost v sponiin stoletnice smrti a sledečim vsporedom : 1.) Slavnostni govor; 2.) Živa slika; 3.) Dektiiuiacije Vodnikovih pesmi in petje; 4.) Linhart: Županova Micka, veseloigi'a v dveh dejanjih. Slavnost se vrši ob 7. uri zvečer v vojaški baraki. Vspoi'eil jo zelo raznovi'sten in zanimiv, zato jo pričakovati obilne udeležbe tudi Ik bližnjili krajev.
Dr. Kulovec - katoliški župnik v Bel-gradu. Belgrad, 16. jřtiniaija. Ptofesor na škofovih zavodih v Št. Vidu pri Ljubljani dr. Kulovec je itnenovan za katoliškega župnika v Belgradn.
Razglas. Riizšlrile so so govorice, da se jo pri topniškem polku št. 12S raz-tiosila iti pogubila vsa civilna obk-ka, ki jo ju bilo oddalo moštvo pri mobilizaciji aH prej v hrambo. Povedano bodi torej vsem gori mislečim, da se je i'es sicer nekaj oblek med selitvijo iz Ljubljane v Celovec, Dunajsko-Novomesto in Maribor porazgubilo, vendar so vsi tozadevni zapiski v redu in bo vsak, ki je oddal obleko v hrambo, dobil ali svojo, ali enakovi'edno tujo obleko. Slično velja tinli za pripadnike 1'aziŠlega sť! topn. polka št. 106., kar je prevzel topn. polk št, 128., v oskrbo. Poživljajo se s tem vsi interesentje, da nemudoma, ali pišejo po svojo obleko, ali pa osebno piidejo po njo v mariborsko topniško vojašnico. Obleke se tiodo pošiljale tudi sorodnikom, ako le-teh prošnjo potrdijo piistojna županstva. V pismenih jirošnjali se naj navede; šarža, into, naborni letnik in rojstno leto imetnika obleke. — Topniško poveljstvo SHS v Marliioru.
Člana novomeško kmetijske podružnice opttzarjatiio s tiini, da nuj takoj vplačajo udnino za tekoče leto. Galico naj člnipreje naročajo n\ plačajo, ker se čuje, da ne bo letos toliko galice na razpolago, kakor lansko leto. Na prepozno došla na-
ločila se ne bo mogočo ozirati, ker ne bo Idaga. Ob enem se opozarjajo naSi člani, da bo kmetijska podiužnica tudi letos oddajala ajmo iti naj se odjemalci iz ene ali več bližnjili vasij skupaj uglase, da se jim odda po cel vngun.
Redni občni zbor nar. čitalnice v Novem mestu se bo vršil v sobuto 25. t. m. ob 8, uri zvečer v čitaluiških piostorih. Dnevni red : 1. Poročilo predsednikovo, tajnikovo, knjižniČarjevo, blagajnikovo in računskih piTglednikov. 2. Volitev predsednika, sedem odbornikov, dveh odbor-niških namestnikov in dveh preglednikov. 3. Slučajnosti. — Po g 11. društvenih pravil je občni zbor sklepčen, ako je navzoča vsaj ena petina članov. Pol ure po določeni uri se občni zbor vrši, če je navzoča vsaj ena desetina članov. — Ker se želi, da se izvoli nov odbor za čim najbolj uspešno delovanje, želi in prosi sedanji odbor v prid čitalnice obilne udeležbe. Za odbor: Feid. Seidl, pi'odsednik.
Dobrotnika nar, čitalnice v Novem mestu. V lodoljubnem unievanju delovanja naše čitalnice sta ji v prid naklonila znatno podporo: g. dr. J. Strasek pvimaiij v ženski bolnici znesek 100 K in g, K. Pleiweiss notar države SHS znesek 50 K. Gospoda sta se 3 tem pridiuŽila gosp. M, Mranioiju, ki je ob [»riliki našega narodnega vstajenja istotako stopil med dobrotnike novomeške čitalnico. Bodi rodoljubnim gospodom izrc-iiena tudi na tem mestu najtoplejša zahvala za iz blage narodne volje izvirajoče darilo.
Odbor.
Poročil se je v Gradcu 16. t, m. g. Franc Rožanc, iinančni stražnik v p. iz Novega mesta z gdčno Gorga Dirce in je podaril ob svoji poroki za novomeško dijaško podporno društvo 25 K. Bilo srečno 1
Umrl je v Novem mestu št. IIG dne 20. prosinca po kratki in nuičrn' biilezni stražmojster v p., sedaj zasebnik, obČe-člslan gospod Jurij Rožanc v 7L letu starosti. Blagi pokojni je vestno služboval 32 let ini policiji v Trstu in 15 let pri novomeški hranilnici. Rojen je bil 1. 1848. v Misiičah, okraj Sežana. Naj počiva v milil! Naše sožalje prizadeti rodbini I
Umrla je v noči na 17. prosinca v Prečni spoštovana gospodinja Frančiška IVČai ič, roj. Bojanec, gostilničarka v Prečni. Večni mir In pokoj njeni blagi duši!
Za Narodni davek so poslali: Gosp. ,Jožef Saje je nabral v Harinji vasi, Peter pri Novem mestu 22 kron; š!iri-razredna deška ljudska šola v Novem mestu 94 kron. — Čast ! — Dulenjci iz novomeškega sodnega okraja, prosimo, pošljite člnipreje svoje doneske!
Delniška družba „Triglav". Snuje sc delniška družba za izdelovanje marmelade in sadnih konserv ter žitne kave z imenom „Triglav". Vsi pogoji so dani, da se bo podjetje lepo razvijalo. Uživanje marmelade so je med vojsko zelo razširilo in udomačilo. V Jugoslaviji nimmiio nobeno tovarne za izdelovanje marmelade. Uživanje žitne kave je bilo tiidl že pred vojskosplošno razširjeno. Ne le meščani, uradniki, delavci, ampak tudi kmetovalci so splo-šno kupovali žitno kavo (Knajpovo in Vidrovo). Na milijone jo šlo denarja iz jugoslovanskih pokrajin za žitno kavo in marmelado v druge, zlasti nemške dežele. Sedaj imamo Jugoslovani lastno državo in se bo treba postaviti na lastne noge. Treba bo ustanoviti razna podjetja, ker bodo vsled colnine prišle stvari, ki jih nimamo doma, še veliko dražje. Zato se obračamo do vas s prijaznim vabilom, da so udeležite z denarjem pri tem narodiKim podjetju. Delnico so po 500 kron. Gotovo jo zelo paiiiutno, da se dene v nameravano delniško podjetje, kjei- bo varno in dobičkonosno naložen. Zato vas vabimo, da vzamete več delnic po .500 kron. Dutmr pošljite ])0 pošti vsaj do 31, jainiarja 1919 na naslov; Jadranska hanka, podružnica v Fijuiiljani — ali pa na naslov: Ljubljanska itrcditna banka v Ljubljani.
Žrtev zavratne španske bolezni, V
sredo 22. pi'()sinca je umrl v Trebnjem g, Vi^'em Toniic mlajši, v niijlepši dobi 30. let, previiien s loliižlli sv. vere. To je drug prebri<iki .''lučaj v velespoŠtovani rodliitii trgovca g. Vilj. Tomiea. Pred nekaj irieseci jo je znpustila preljubljt^na hčerka, gosjia Mila Kobetova. Sijaj sestri in bratu 1'ajsko vesolje, neutolažljivim zaostalim naše iskreno sočutje.
Odpovedane trafike. Vlada je vsem trufikanroai odpovedala trafike in jih bo na novo razpisala. Ker je dosedaj veliko trafik v rokah znanih bogatinov, hoČe vlada te tratike podeliti potrebnim invalidom.
Ali stno še vedno v stari Avstriji? V zadnjem času se je zopet silno razpaslo oderuštvo v okolici Novega mesta, kakor tudi v mestu samem. Tako n. pr. je zahtevala neka ti'govka za 1 liter petroleja 6 jajc, 2 kg bele moke in 14 K denarja. Za enkrat omenimo samo ta slučaj, ki naj bo v svarilo ostalim. Prihodnjič pridemo s polnimi imeni. Ni čuda, da se kmet drži še vedno starih cen, ko ga v mestu Še vedno tako nensmUieno odirajo.
Nov kurz krone. Belgrad, 15, jan. (Lj. k. u.) Listi poročajo, da je izdalo il-nanCno ministrstvo naredbo, ki določa nov korz krone: 100 dinarov = 250 kron.
„Slovenka" glasilo slovenskega žen-stva je edini slovenski ženski list. Zato upamo, da ne bo slovenske žene in slovenskega dekleta, ki ne bi brala „Slovenke". Ženstvo sebi! — Prva številka bo imela sledečo vsebino: Cilka Krekova: Sestram. Dr. A, Bonaventiira Jeglič: %'iia v krščanstvu. F. S. Finžgar: Naše kmetiško ženstvo in nova doba. S. T.: Žen.'^ka nadaljevalna šola. M.Elizabeta: I tebe, žena... Mihael MoSkerc: Di'. Krek in ženska. M.: Stoletja otroka. Di\ Jakob Molioi'ič: Ženska in pravo. Dr. Franc JeŽ: Kaj je s podporami?
---y—; >;aša mladina. Lca Fatnr:
Za naš Jadran. Silvin Sardeiiko: Stana (črtica). — V listku )>a bo prinašala „Slovenka" novice iz v.seh ženskih strok. — „Slovenka" bo izhajala enki'at na mesec na 24, straneh z ovilkoni. Stane letno 12 kron, polletno 6 kron. Naročnina naj se iiošilja: Uprava „Slovenke", Ljubljana, Jugoslovanska tiskai'ua, IL nadstr.
Prase se našlo. Kdor je v jeseni 1918. na poti (cesti) iz Kostanjevice v Novo mesto izgubil malo jtrase, nuj to sporoči uredništvu Dol. Novic". Opiše naj prase, kakšno je bilo, kje je je izgubil, kedaj je izgubil; pristavi naj svoj naslov natančno (ime, priimek, odkod je, pošta).
Našlo sa je. Dne 18. prosinca se je peljala neka gospa z zjutrajšnjim vlakom iz Ljubljane do Kandije in je pozabila svoj nalirbtnik z vso vsebino v vozu 3. razreda. Dotični nalirbtnik se nahaja pri Nikolaju PersetiČn na Vinici Št. 4 v popolni varnosti.
Ustanositeir dsiiiiSke úmlk za izilslovonje poljedelslfil] strojev v ]iigoMji.
z ustanovitvijo Jugoslavije prihaja na njo važno viu ašanje, kako odpoitioči pomanjkanju poljedelskih strojev, katere so večinoma uvažali Nemci in Madžari v našo kraje in na ves lîalkan. Kaže toiej ustvarili tvorni(;o poljediiiskili strojev, da smi» neodvisni od dovoza teh iz tiijine. Pomislimo, da le Balkan sam je iz Nemčije uvažal letno za visoke milijone po^edel.^klii strojev. Zakaj bi moralo biti tako naprej? Vse te dobičke imamo laliko sami rned seboj in ni potreba čakati na iiovt>z iz tnjine. Kakor nii /.liano, nimamo v Jugoslaviji niti ene večje tvornice za poljedelske stroje. Zato je treba u?^tanoviti podjetje v velikem obsegu, katero bi bilo v stanju naše potrebe na poljedelskih strojib vseh vrst vsaj deloma kriti. — V prvi vrsti je tukaj
poklicana vlaila, da l)i nstiuiovitev tega podjetja iia vsak iiaiin podpirala; dulje kmetje, gospodarska drtišlva, posamezniki ill (lunarni sîavodi, ki naj bi se v polni meri ndcltížíli vpisoTanja delnic. S ti'in bi bili delcifiii:
1.	Dobro naloženega denarja, kateri bi se jim stalilu in dobro obi'catoval.
2.	Kot delničarji bi imiili jiravieo na Kiiižaiie cene za atroje.
3.	Zadruge, katere bi Ka svoje CIaiie naročale stroje, bi bile deležne iiavadnili popustov (rabat), kateri bi prišli v korist zadrugam.
Odobreni obstanku podjetja ni dvoma, ker so vse delniške družbe na Češkem zaključale svoje raťínne z dobrimi dobiÉki in izplačevale 6- do V-odstotne dividende. Konkurence se nam nI treba bati, ker vzlic temu, da bi se ustanovila tukaj se ena družba, imele bi obe še preveč naročil, ker je med vojsko nastalo v vseli drŽavah tako pomanjkanje poljedelskih strojev, da bodo za dolgo časa konkurenčne države komaj lastnim zahtevam zadostile. Predstavljajmo si le grozovito veliko Rusko, Ukrajino, Poljsko, ves Balkan itd., kjer ni danes niti enega	celega. Kdaj bo
Tse to nadomeščeno? Pomislimo na agrarno reformo Češke, Poljske, Ruske, kjer se bo ]'abiIo veliko strojev za male kmetovalce, katerim se razdeli zemlja velepose.^tev. Isto je pričakovati pri nas. Dalje je dolžnost učiteljev kmetijskih šol, da učence in ljudstvo na predavanjih o rabi in koristi, dobičkonosnosti strojev temeljito poduči. Tvornica sama bi skrbela aa vrŠifev tečajev o rabi strojev, hI vprizarjala oglede in tekme strojev, bi dajala svoje stroje na razstave in sploh zelo povzdignila naš kmetijski stan v korist države in kmetovalca. Ako bi naše ljudstvo začelo rabiti stroje, bi bila vsa poljedelska dela pi'eje in bolj po ceni gotova, ker bi natn nadomeščali drage delavne moči. Po tem bi šele imel kmet veselje za pridelovanje žita, katerega se posebno na slovenskem ozemlju kot izgubo-nosno panogo ogiba. Ako bi prideloval več žita, imel bi dosti slame za steljo, več boljšega gnoja in s tem v zvezi vsega več. S pomočjo poljedelskih strojev moderno, dobro obdelavana zemljišča bi v kratkem pripomogla do setve sladkorne pese in ustanovitve sladkornih továren. Množina potrebnega kajiitala in mesto ustanovitve bi se določilo na seji ustan ovijal nega odbora. 2ato prosim jugoslovanske strokovnjake, kapitaliste Itd., za izraz svojega mnenja in vabim vse Interesente na sestanek dne 2. februarja v prostorih Slov. kmetijske družbo v Ljubljani ob 9. url dopoldan, Fran Malasek,
strokovni uCitclj ktnoiijiiko âolu na Grmu,
Zahvala.
Čitalnični odbor je v svoji seji dne 17. t. m. iz lastne iniciative sklenil, da so me nagradi za diainatski prizor „Na brdu Kalemegdan", ki sem ga piepnstil novomeški narodni čitalnici za uiirizoritev na Silvestrov večer, novega leta dan in na srbski božič - z velikodušnim zneskom 100 ki'on. Tem potoni se najiskrenejse zahvaljujem za ta nepričakovani dar vsemu čitalničnemu odboi'u, jired vsem Še njega predsedniku g. prof. Seidlu.
Anton l'odbevSek.
Izjava.
Jaï Jože Mikec z Mal. Blatnika St. 8., oliï.alujem, kar sem govoril v Šmihelu pri «erkvi, da jo n;imreč dajal g. župatL Jože Zurc v Kaniliji podplate drva, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe, — SliSal som pa to obrekljivo govorjenje od Joiíiíta 1'irtmrja. z IJrskc.
PlemensIiB mí in ovne
se dobijo no prodaj no Iinietijshi šoli no Grmu. [eno po dogovoru.
K
Dan na ilati dobivam svarilna, gru/Jlna in diuga laka prijetim pisanja — bi'ez podpisov. Ker na taka aininimna opravljanja, obrekovanja, ncsraitnia sumničeiija in podle laži ne moretii odgovarjati, prosim tem potoni vsacega, kateri ima k;ij proti meni kot županu, ali mestnemu uradu, ali pa uslužbencem mestne aprovlzacîje, ali sploh, če so je komu krivica delala med vojno, da to naznani pismeno s podpisom, ali pa naj sam ]>ridc k mestnemu uradu ter naj da na zapisnik. Vsaka storjena krivica so mora poravnati ! — Na podle laži in ne-gi'amne hujskarije pn^ameznili obrekovalcev z dvomljivo preteklostjo se pa ne morem baviil ter jim i'ečem sanio — sram jih bodi (ako imajo še kaj sramu v sebi)!
Rosninnn s. i,, mestni župan.
Novo mesto, 20, januarja 1919.
Elektrarna v Novem mestu
naznanja vsem'odjemalcem elekti'otoka, daje izdala posebna določila o vpc^avi in vporabi električnega toka in prosi vse sedanje p, ii. o^cnialce, da se zglase najkasneje do 31. t m, v pisarni elektrarne, da si navedena določila vpogledajo in podpišejo. Strankiuii, ki bi teli določil v omenjenem roku ne podpisale, sc bo nadalnja oddaja toka vstavila.
V bodoče pa mora vsak, ki hoče dobivati električni tok, v sniisln § 3. določil to javiti pismeno npraviteljstv« eîcktranie, nakar se mu dopošlje. „Napovedim pola", na kateri mora vse razpvedulkc pravilno popisati s pri-fitavkom, da so mu znani vsi pogoji o oddaji in vpeljevanju elektrike^ ter da se jim hoče pokoriti brez pridržka. Hele, ko bI je iipravi-tcljstvo ogledalo prostore, v kojib se ima izvršiti instalacija, in sc prepričalo o pravilnem popisu napovedue pole, sc prične izvrševati naročena instalacija.
P, n. stranke se vljudno opozarjajo, da izvrSiije v smislu določil vse hišne električne naprave izključno Ic elektrarna po svojih organih, da je vsaku samohistno popravljanje ali prenar^janje pi i elektritnili nupravali strogo prepovedano in da so stranke dolžne javiti vsak nedostatek bodisi pismeno ali ustno elektrarniSkemu upraviteijstvu, da ga po svojem shižbujocem monterju Čimpreje odjiravi.
Strog'ojeprepovediiiio zamenjavati manjše Žarniee z večjimi, kar vsebuje tudi po kazenskem zakonu ka/,njivo dejanje.
Električna svetila in ves ostali instalacijski materijal prodaja edino le elektrarna sama.
ElcktraniiSko npravitcljstvo ima pravico ustaviti vsakemu, ki se ne pokorava tem določbam, nadaljno oddajo elektrotoka.
Glasom S 4. navedenih določil morajo biti v svrho pregledovanja električnih naprav pristopni elektrarniSkim organom vsi prostori, skozi katere vodijo električne žice. Ako sc upraviteljstvo elektrarne prepriča, da je zasebna naprava v slabem stanju in dajo stranka kljub opominu ne dti urediti, sc sme oddaja toka prekiniti za toliko Časa, dokler se ne-dustatki ne odstranijo.
Za razsvetljavo seje določil sledeči cenik :
Svetljivost žarnic v nonuahiili svečah; 300, 200, 100, 7.5 I 50, 32, 25, 16, 10
Mesečna pristojbina v kronali: 21, 14, 7, O I 4, 3-50, 3, 2, l'ÛO
Svetilke s svetljivostjo od 75 do 300 norm, sveČ so takozvano Va ^^"^att ali luksns svetilke, 7.a to se jim je nastavila nekoliko viSja pristojbina, ker je v interesu p. n, občinstva samega, da se začasno, dokler ne zadostuje moč električnega toka za razsvetljavo vsega mesta, luksus-svetilke restringirajo na minimum In s tem omogoči električna razsvetljava kar največ strankam.
Iztegarazlogajenpraviteljstvo elektrarne sklenilo, da odvzame začasno onim strankam, ki imajo sorazmerno veliko svetilk, vso neobhodno potrebne, predvsem veeluksiis-svetiike, da lahko napelje elekti'ičn<i luč onim meSčanom, ki je ÔC nimajo, pa za njo prosijo.
Upraviteljstvo elektranie ima najboljšo voljo in bo sknsalo po možnosti ustreči želji vseh p. n. meščanov.
Vodja elektrarne je izpr,iSani elektrotehnik in nadmontcr g. Jakob Letoiija. Upraviteljstvo in pisarna elektninie se naliaja v Novem mestu, Ljubljanska cesta ët. 39, v pritličju; uradne ure so vsak torek in vsako soboto od 4. do 0. ure po])oludne.
Iton in drng, lastniki elektrarne.
Za obilc dokaze sočutja povodom bolezni in smrti moje nad vna ljubljene soproge oziroma sestre in tete, gospe
Frančiške Pečarič roj.Bojanec
izrekam najprisrčncjSo zahvalo preč. g, svetniku A. ňmidovniku za tolažilne obiske, čast. g. kaplanu F. ŠtišteršiCu, blagor, g. de. StraSeku, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ecujenim sosedom ter vsem ostalim, ki so sc potrudili od blizu in daleČ, da pospremijo blago pokojno k večnemu počitku.
PreCIna, 20. januarja 1919.
Leopold Pečarič, soprog.
Razvedrilo,
IVIaš6evanje. Prijatelj Ljubi: „Ali je res, da se mti;li tvoja hČi poročiti s (rgov-ccin Jeza, saj sta vidva vendar smrtna sovražnika?" — 1'rljateLj Togota: „Da, dal Ravno zato se naj poroči z mojo hčerjo! Hudii bo dobil mojo žeiiu za taščo in bo potem še-le spoznal, kaj jo pekel!"
Velikanska ljubezen. Ženin na potovanji piše svoji nevesti; „Ljuba moja, vedno mislim na te. Tudi Ěe hočem goljufati, si mi ti v mislili in takoj zakliiom; „Satan, poberi se oil mene!"
Pri razporoČitvi. Žena: „Hoj mož je surov, pijanec, zapravljive«, prešestnik, pretepač—ž njim ne morem več živeti! Pomislite, gospod sodnik, sinoči mi je celo vse zobe razbil!" — Sodnik: „Strašno! To vas je pač hudo bolelo!" — Žena: „I3oleIo me ravno ni, saj sem imela k sreči umetne zobe!"
O vojski. Oi^e: „Imeli smo v bitki v Galiciji nad 100 mrtvili in nad 500 ranjenih!" — Sinko: „OČe, zakaj sto pa jemali mrtve in ranjene seboj?"
Od berača do bogatina, Berač A: „Tebi se je pa kar naenkrat obrnilo na dobro! ](ar go.iposki si postal. Alt ne misliš dalje beračiti?" — Berač B: „Nikakor ne! Pri.Šla je sreča v moj žep. Woj brat se je obesil, moja sestra je utonila, moj<3 teto je povozila dolenjska Železnica in bratranec Lojze je umoril mojega bogatega strica in se putem samega sebe ustrelil — tako sem jaz sedaj edini dedič in bom lahko živel srečno in zadovoljno!"
Odkritosrčno. „îîakaj ste dobili zlat križec?" — „Zato, ker nisem nič zagrešil !"
Pri zdravniku. „Ob, gospod doktor, pojdite brž k nam ! Naš Jožek je siino bolan; celo dopoldne že kibal" — Zdravnik: „To je res nekaj hudega; toda precej ne morem z vami." — „I, kaj pa čem storiti, goipod doktor, če bo fant le kibai?" — Doktor: „R^dte: Bog pomagaj!"
Pred sodiščem. Sodnik: „Meni se zdi, da vas poznam. Kaj ne, da ste bili že veČkj'at tukaj?" — Zatoženec: „Seveda! Saj sem tudi jaz vas precej spoznal, gospod sodnik! — — Le nekidiko bolj debeli ste. Kaj pa kaj gosi>a soproga počne?"
Na časti užaljen. „Zakaj si tako žalostisn, Jaka?" — „Zato, ker se nihče več zame ne zmeni. — — Še pretepsti me niso hoteli na Žegnanji!"
Iz otročjih ust. Družina se r.avno h jedi priju'avlja, ko pride poročilo, da je teta umrla. Janezek pogleda polne sklede, potem pa vpraša; „OČe, ali naj precej jokamo, ali potlej, ko bomo odjedli?"
Oh ta napredek! Loncevez tovarišu: „Slišim praviti, da že brez draliï lelegra-Jirajo; menda ne bo dolgo, da boilo iznašli tuili mišihjvke brez dralul"
FrispeuQjtc za shlad S. L S.!
Ali imate lue?
Jako dobre karbitne svetilke, ki se prilegajo v petrolejske svetilke, kakor tudi v razne vodne-čaše. Kos stane K 15"— Vsako množino karbita razpošilja
Industrija za razsvetljavo
dr. z o. z. - - - Maribor ob Dravi---
Gosposka ulica št 5.
Đ
P.
strokovni zdravnik za očesne, uSesne, nosne in vratne bolezni
zdrovi odslej zopet redno dopoldne in popoldne v L3llBL]ilHI. Mililianstio ulica št. If.
POZOR!
Vsem članom Vzajemne graške zavarovalnice proti požarom vljudno naznaojam, da se je pričel čas vplačevat^ja zavarovalnine 21, prosinca 1919.
Zastopništvo za okraj Novo mesto:
KAROL BARBORIČ,
Pralno miSo
ki preknSa „Schichtovo" - perilo moško in žensko, rjuhe, bluze za ženske, tet-obuvala	ne Še dobi v Kandiji,
ONtennanovu liiša.
Hiša
na glavnem trgu v Novem mestu je na prodaj. Ravno tam se dobi tudi kopalna banja in druge stvari. Natančneje se izve v hiâni številki 100.
Podpisani žnpnik bo JTl OLldJCt« pi oiial na javni dražbi v sredo po svečnici 5. febr. ob 10. uri svoj vinograd naPreloŽniku, četrt ure od Adlešli, ki je izvrstno urejen in pognojen lu v katerem je pridelal zadnja leta po 25 ilo 40 hektolitrov vina. Poleg je zidanica, krita s pločc.vino (plehom) z dvema kletima in zraven vodnjak \7, betona. Prodal ho tudi dve kadi po 50 in 100 banj in SOd, 14 hI.
Ivan ŠajiolJ.
Trgovci pozor!
v zalogi iinaiii veí tisoč kilograrnov jako line kolomaže (šmir /.a vozove) v zabojčUih po pwl, eden in 5 kilogi-atiiov, kakoi- (udi vei stotisoč skatljic vaselina in ličila (biksa) - škatljicc v vsaki velikosti po zelo nizki ceni.
J. Menai-t, tr^^ovec - Domžale, Gorenjsko.