Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
V'olja :
za celo leto 4 krone (2gld.).
Denar naj se pošilja pod napisom:
Ipravnisl vo «Mira44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XIX.
V Celovcu, 12. aprila 1900.
Štev. 15.
Koroški deželni zbor.
7.	seja, d né 2. apr. Potrdijo se računski sklepi deželnih zakladov za 1. 1898. — Daljši razgovor je bil o vpeljavi kolesarskega davka. Deželni odbor je predlagal davek 12 kron od vsakega kolesa. Zoper ta davek so govorili: dr. Jos. Lemisch, dr. Metnič, dr.. Steinwender, Muhlbacher, TJmlauft in Ehrenwertb,. za Tschernigg. Predlog se je odklonil in se miti'odseku ni izročil.
8.	seja, dné 3. apr. Deželni glavar naznani, da so gg. pl. Dietrich, dr. Posch in A. Care izstopili iz odbora deželne zavarovalnice zoper požare.
—	Na znanje se vzame poročilo, koliko je stala od 1. 1876. do 1899. uravnava Drave, Žile in hudournikov. Vkup se je plačalo za to uravnavo 6,695.848 gld. ; h tej svòti je plačala država 3,799.832 gld., dežela 1,967.908 gld., mejaši 928.108 goldinarjev. Uravnava Drave je stala 2,438.354 gld. uravnava Žile 1,571.000 gld. — Za nadaljevalne tečaje se dovoli za letos 9800 kron. — Prošnja meščanskih učiteljev v Celovcu za povišanje doneska h stanarini se odkloni. — Prošnja krajnega šolskega sveta na Brdu za povrnitev obrestij za šolsko stavbo se tačasno odkloni. Posl. Grafenauer pojasnuje, da se je prošnja prehitro izdelala in upa, da se ji bode prihodnjič ustreglo. Posl. Steinwender noče, da se deželni zbor nadleguje s tako „bagatello“. (!!)
Posl. Ghon utemeljuje svoj predlog o varstvu obrti za kose na Koroškem. Vlada naj potrebno ukrene, da Židje izdelovanja kos na Koroškem ne bodo do cela uničili. Predlog se enoglasno sprejme. — Posl. Steinwender predlaga, naj dež. zbor od vlade zahteva, da ta stolnemu kapitelju celovškemu prepové prodati samostan in cerkev pri sv. Semi nunam-benediktinkam iz Solno-grada. Svoj predlog utemeljuje s tem, da bi nune premalo pazile na razne umetniške dragocenosti. (?) Za kaj vse se vendar dr. Steinwender ne briga!
9.	seja, dné 4. apr. Občini Gora nad Grei-fenburgom se dovoli 500 kron za dravski most.
—	Prošnja občine Meiselding za podporo neke ceste se odkloni. — Deželna naklada na žgane pijače je nesla leta 1898. čistih 162.421 gld. — Društvu „S u d m a r k“ se dovoli za 1.1901. in 1902. po 200 kron podpore. (!!!) — Posl. Kotz utemeljuje svoj predlog, naj se okr. glavarstvo Celovec in Spi-
tal razdeli in bolj primerno uredi. Deželni predsednik ta predlog priporoča. — Voli se odsek za preosnovo volilnega reda za deželni zbor in občine. Izmed Slovencev je izvoljen posl. Muri.
10.	seja, dné 5. apr. Poročilo, da se v Celovcu ne bo napravila pripravnica za učiteljice, ker zadostuje višja dekliška šola, se vzame na znanje. — Poročilo o agraričnih operacijah leta 1899. se vzame na znanje. — Več došlih prošenj se po nasvetu finančnega odseka odkloni.
Varstvo pašnikov v kanalski dolini.
V imenu gospodarskega odseka poroča posl. Steinwender o prošnji občin kanalske doline za varstvo njihovih pravic na služnost (servitut) in nasvetuje: Deželnemu odboru se naroča, da c. kr. poljedelskemu ministerstvu naznani pritožbe kanalskih občin o prikrajšanju njihovih servitutnih pravic in prosi za pomoč. Zlasti naj ministerstvo ukaže: 1. naj se ne napravljajo novi nasadi tik pašnikov in korit; 2. naj se nasadi ne varujejo s tem, da se ljudje kaznujejo, marveč naj se napravijo pioti ;
3.	samo pri resnični nemarnosti, ne pa, če se slučajno napravi kaka škoda, naj se nalagajo kazni;
4.	pri prodajanju naj se prenesò tudi servitutne pravice ; 5. naj se ne zahteva, da morajo ljudje drva že na mestu zrezati in skladati; 6. naj se drva ne odkazujejo v taki oddaljenosti, da jih ni več mogoče dobiti. Dalje se deželnemu odboru naroča, naj dela na to, da se gozdovi državnih in verskih zakladov na Koroškem ločijo od gozdnega ravnateljstva v Gorici, in da se napravi zato poseben oddelek pri deželni vladi celovški.
Dr. Steinwender je te predloge obširno utemeljeval. Največ se toži o omejitvi paše ne le tam, kjer se je kak gozd posekal, marveč tudi tam, kjer so doslej vedno smeli pasti. Nagozduje se čisto poleg vasij, plotov ne napravljajo, in da bi jih napravljali kmetje sami, za to ne dajo lesa. Ce pride potem, kar se ne dà zabraniti, živina v gozd, potem kaznujejo pastirja. Tako se je samo v Ukvah 1. 1899. plačalo 180 gld. kaznij. Ce se kako posestvo prodà, se pašna pravica le omejuje, in tako imajo ljudje vedno manj živine. V Žab-nicah je tekom 30 let padlo število ovc od 1000 na 500, ono koz od 600 na 200. Oni, ki dobivajo iz gozdov drva, se silijo, da morajo drevesa raz-sekavati in drva uravnati že v gozdu, kar je za
ljudi zelo težavno. Mnogo ljudij, zlasti na Trbižu, vsled tega noče več imeti drv, do katerih imajo pravico, ker jih ne morejo dobiti iz gozda. Ker bukovega lesa primanjkuje, upravičencem ne dajajo morda zato kaka druga drva, marveč ničesar ne dobijo. — Dokler se te razmere korenito prenaredé, je lahko uničenih mnogo kmetov. Zato je treba hitre pomoči, katero podati je dolžnost države.
Posl. Wernisch kaže na enake razmere v melski dolini in predlaga, naj se zahteva varstvo pašnikov tudi za melsko dolino.
Deželni predsednik pojasnuje, da se oskrbništvo državnih gozdov in posestev ne more odkazati kakemu oddelku deželne vlade, marveč bi se moralo ustanoviti posebno gozdno ravnateljstvo. — Upravno sodišče je tudi v zadnjem času zopet v nekem slučaju razsodilo na korist Kanalčanom.
Dr. Luggin predlaga, naj se za Koroško napravi posebno gozdno ravnateljstvo in govori z o-per posamezne, zgoraj navedene odsekove predloge, češ, da je treba poslušati ne samo one, ki se pritožujejo o sedanjih razmerah, marveč tudi gozdno ravnateljstvo. Treba je varovati ne le pašnike, marveč tudi gozd. Sedanje razmere so nastale deloma po razsodbah najvišjih mest.
Posl. Kotz govori zoper predgovornika in prijema državo, da premalo skrbi za upravičence.
Posl. Jan. Hub er pozdravlja predlog, ki je na veliko korist ubogim gorskim kmetom. Pritožbe so upravičene. Mnogokrat se je pogozdovalo ravno tam, kjer je na škodo živinoreji. Nočemo uničiti pogozdovanja, sam sem zato, da se ohranjujejo gozdovi, ali na gorah je dosti krajev, kjer ne raste nobeno drevo in kjer so pašniki lahko tudi za koze. In da se le-te tudi od tam preganjajo, ni prav. To so neznosne razmere. Govornik toplo priporoča predlog.
Posl. Muhlbacher pravi, da se predlog gotovo ne strinja s prošnjami za uravnavo hudournikov, posl. dr. Artur Lemisch pa zagovarja predlog.
Posl. Grafenauer: Nasprotstvo med onimi, ki imajo pravico do kake služnosti in med onimi, ki imajo dolžnost servitut izvrševati, bode vedno obstalo. Neki predgovornikov je rekel, da bi se to moglo odpraviti s tem, da se servitoti kratkomalo odkupijo in upravičenci odškodujejo z zemljiščem. Mnogokrat je to edino prava pot, a povsod ni mo-
ggggg popustu. Egggfl
Pravljica o desnem razbojniku.
i.
Noč je bila črna, ni je bilo zvezdice na nebu. V puščavi Sur med Arabijo in Egiptom je razgrajal grozen vihar, bati se je bilo, da kar odnese kočico, ki je daleč od ljudskih bivališč samovala v pusti planjavi. V tej hišici je bivala postarna ženica z nagrbančenim osornim obrazom ter se grela ob ognjišču, pogledovala na zibelko, v kateri je bilo bolno dete. Pa kdo prihaja v tem groznem viharju z lučjo proti koči, v viharju, ki je strašan celo za divjo zver?
Prišli so do bivališča. „Odprite za božjo voljo, odprite! Prenočite mojega soproga in moje dete!“
Tako se je glasilo milo iz ust utrujene mlade žene, ki je bila sicer jako preprosto oblečena, ali videti vendar le čudovito mila in veličastna. Taki morajo pač biti angelji, ako pridejo v človeški podobi na zemljo.
„Bodite kdor koli“, odgovori starka, ne da bi se dala kaj motiti, „idite dalje; ta hiša ni gostilna."
„V imenu Boga Abrahamovega, Izakovega in Jakobovega, odprite nam !" se zvonko razlegne prejšnji glas.
Sedaj je vstala starka : „Gorjé potniku, ki tu notri stopi!" Tako je govorila, ko je odpirala vrata. Vendar jo pogled na veličastno ženo tako presune, da za korak stopi nazaj. Pred njo je, dasi tega ne vé, sveta družina, bežeča v Egipt. Mileje go-
vori: „Ko vas uslišim, vas pahnem v pogubo; jaz sem žena razupitega roparja, ako se on vrne, ne uidete smrti."
Med tem je odprla vrata. Jožef, privezavši osla, stopi v kočo z Marijo in božjim detetom. Gospodinja vrže nekoliko suhljadi na ogenj, ki vzpla-pola v tako ljubkem plamenu, da je borna koča naenkrat nekako čudovito razsvetljena. Dete v zi-belji, pozabivši svoje trpljenje, se smehlja Jezuščeku.
„Ne vem, od kod ste", odvrne na to starka, „ali od kar ste pod našo streho, mi je nekako tako dobro pri srcu, in moj deček je z menoj vred srečen."
II.
Zunaj je tema postala še bolj črna, vihar ne neha besneti. Pa čuj, zopet nekdo trka. „Žena, odpri, hitro!" Tako kriči zapovedujoč osoren mošk glas. Prestrašena se zgane klicana. „Bog pomagaj ! To je moj mož. Kam naj vas skrijem?" Med tem vstane Marija, dà jej Jezusa ter gre roparju odpret. Ropar vstopi od dežja premočen ter obložen z naropanimi rečmi. Zagledavši Marijo, jezno pogleda svojo ženo, kakor bi hotel reči: od kod pa ti nepovaljeni gosti?
„Ubogi popotniki!" mu razlaga žena, „katere je ujel vihar. Sprejela sem jih ter mislim, da nam prineso srečo."
Ropar ostro zre na tujce. Pa glej čudno pre-meinbo! Z brado zaraščeni obraz se jame prijazno smejati. Zapre vrata ter odgovori: -Bodite pozdravljeni!"
Rop vrže v kot, sleče mokro obleko ter pravi : „Žena, ali nimaš nič jedila?" — nge je nekoliko kruha, sadja in pa četrt srne," odvrne roparjeva
žena, vstane ter hoče Mariji podati Jezusa, da bi prinesla te reči.
„Ne!“ pravi Marija, „pusti da to jaz storim."
Vsi so jedli. Samo roparjeva žena je ostala z Jezusom pri zibeli svojega sina. Ali to jej ni delo britko, kajti srce jej je od veselja poskakovalo ; tako srečna še ni bila nikdar.
Po večerji se vsede ropar zopet k ognju. Obraz se mu potemni, ko pogleda od svojega sina na Jezusa. „Oh“, pravi Jožefu, „ko bi bil moj sin tak, kakoršen je vajin!"
„Bolan je tedaj !" odvrne soprog Marijin, opa-zivši grde rane na dečku.
Oče vzdihne:	„Bolan, dà! Strašno bolezen,
— gobe ima!"
To rekši, dolgo molči on in drugi. Slednjič pa zajoka roparjeva žena: „Bog kaznuje nad otrokom grehe starišev!"
Ropar pogleda ženo, ali ne srdito, marveč kaže kesanje in strah.
„Bog rad sprejme skesanega grešnika ter spremeni njegove solze v veselje," tolaži Marija. Vzemši zopet Jezusa v naročje, pravi: „Kmalu napoči dan. Dajte mi nekoliko vode, da umijem dete, potlej pa odrinemo."
„Oh, ne še!" odvrne ropar.
„Dolgo pot še imamo," kaže Jožef.
„Kam greste?"
„Nesrečni pregnanci smo, ki gremo v Egipt, da si dobimo novo domovino; toda vrnili se bomo."
Jožef in ropar gresta iz koče. Ljubek vetrič jima pihlja nasproti; oblaki se zgubljajo v daljavi, vse je vnovič poživljeno.
goče, kajti mnogokrat so servitoti za upravičence zelo važni in vredni mnogo več kakor zemljišče, katero bi pri razdelitvi dobil, a že v 14. dneh zopet prodal. S predlogom se popolnoma strinjam in tudi z dodatkom dr. Luggina. Ce se sprejme samo prvi oddelek, bo ministerstvo vprašalo gozdno ravnateljstvo, in to poreče, da je vse v redu. Posamezne točke imajo namen, da more minister vprašati: kako je v teh slučajih. Več govoriti o tej zadevi ne maram, in le toplo priporočam predlog, kakoršen je, z dostavkom dr. Luggina.
Dr. Steinwender še enkrat pojasnuje obstoječe razmere in priporoča predlog, ki se na to z dostavkom dr. Luggina tudi sprejme.
Uravnava Žile.
Posl. Honlinger v imenu finančnega odseka poroča o zakonskem načrtu gledé ohranitve stavb pri Žili. Določa se, da država plačuje najmanj 500/0, dežela 30%, ter občine, mejaši itd. 20%. Po tem zakonu je treba vsako leto 38.000 kron, da se omenjene stavbe ohranijo. Plačajo: država 19.000 kron, dežela 11.400 kron in ohčine ter mejaši 7600 krou. V primeri s sedanjim zakonom plača država 20% več, mejaši pa 20% manj ; prispevek dežele je isti. Postava stopi v veljavo dné 1. jan. 1901. in velja 10 let.
Posl. Grafenauer: Večkrat se je v deželnem zboru tožilo, da zilska dolina stane toliko denarja. Na drugi strani pa pravijo tudi posestniki v zilski dolini, da se jim je z uravnavo Žile od deželnega zbora naložilo toliko stroškov, da so prišli v dolgove in da prispevkov ne morejo več zmagovati. Današnji predlog je nekoliko ugodnejši in pozdravljamo dobrohotnost, da se ona bremena nekoliko olajšajo. Reči pa se mora, da Zilani nikakor ne morejo nositi vseh bremen in žrtev. Splošno se zdaj priznava, da se je uravnava Žile čisto napačno pričela; takrat v teh stvareh pač niso imeli toliko skušenj ; nabirali so pa te skušnje zlasti v zilski dolini in na njene stroške. Ker pa te skušnje koristijo vsej deželi in državi, bi ne bilo prav, da bi zilska dolina sama morala plačati vse stroške. Le primerno je, da država in dežela sama nosi do-tične stroške. — Govornik tudi stavi tak predlog, ki pa ne pride v razpravo. Na to se sprejme odsekov predlog brez prenaredbe tudi v tretjem branju.
*
* *
Za uravnavo Kaponikovega potoka v melski dolini plača dežela 2700 K. — Koroškemu ribar-skemu društvu se dovoli podpora 400 K.
11.	seja, dné 6. aprila. Mlekarni, ki jo snuje kmetijska družba za Celovec in okolico se dovoli 10.000 K (!!) podpore. V živahno razpravo o tem so posegli Wernisch, Janez Huber, Grafenauer, Steinwender, Metnic, grof Lodron in poročevalec Kirschner. — Potrdi se zakonski načrt, po katerem se vas Wurmlach ob Žili loči od občine Muta in ustanovi samostojna občina. — Za nakupovanje umetnih gnojil bo dajala dežela podpore po 60 K za vagon. Podpora se bo dajala kmetijskim podružnicam, zadrugam in posojilnicam. — Znesek 9000 gld., kateri bi imeli še plačati nekateri mejaši za uravnavo Žile, bo prevzela dežela. — Več prošenj se odkloni, med njimi tudi prošnja koroških učiteljic, naj se jim dà enaka plača kakor učiteljem. — Posl. Steinwender utemeljuje že znani Ghonov predlog o varstvu ko-
„Kop]ji svojega sina v vodi, s katero sem jaz umila svojega!" pravi Marija, objame staro ženo ter odide z Jožefom.
III.
Ropar in žena gledata za odhajajočimi, dokler jih le moreta videti. Ko pa jima izginejo izpred očij, zdihujeta kakor bi bila zgubila za vselej kacega drazega izmed družine. Žena zajoka. „Pridi!“ pravi gobovemu dečku, „pridi, Dizma, kopala te bom v vodi, s katero je tujka umila svoje prelepo dete!“
„Pa čemu to?" pravi oče z ramami majaje.
Mati ne čuje. Toda komaj se deček dotakne vode, je že zdrav.
Cez 33 let je umrl ta Dizma z Jezusom vred
na križu. Imenujemo ga — desnega razbojnika.
»
Smešničar.
*	Pošteno moker. „Gospod sovetnik, zakaj pa vrata odpirate s smodko?" — »Vraga, ali sem morda ključ pokadil?"
*	V gostilni. Gost: „Ali kosilo ni še gotovo?" — Natakar: „Gotovo je že od včeraj, le malo se še pogreje."
*	Dober odgoror. Hoteč dražiti matematika ga nekdo vpraša : „Ako štiri teleta tehtajo 180 klg., koliko tehta star vol?" — «Stopite na tehtnico in povem vam natančno," odgovori mu matematik.
*	Zaletel se je. Sodnik: «Zatoženec trdi, da ni razgrajal po noči." — Nočni čuvaj kot priča: «Prosim, gospod sodnik, kako pa bi se bil jaz zbudil ?"
roške obrti s kosami. Vlada se nujno poživlja, da to obrt varuje in podpira.
12.	seja, dné 7. apr. Za čiščenje Suhe pri Žabnicah bo dežela dala 10% h stroškom, ki so proračunjeni na 1000 do 1500 gld. Istotako dà dežela 10% za zazidanje potoka v Grafendorfu. — Prošnja občine Vrba, naj se okrajno sodišče iz Rožeka prenese v Vrbo, se odkloni.
Na to se odloži zasedanje do 18. aprila.
Dopisi.
Iz Celovca. (Mitroviški tamburaši.) Na cvetno nedeljo oglasili so se mitroviški tamburaši, ki so nastopili že v raznih slovanskih in nemških mestih z vspehom in se nahajajo sedaj na potovanju na svetovno razstavo v Pariz, tudi v našem ponemčenem Celovcu. Najeli so si dvorano v h6telu «Grommer" in razglasili svoj koncert še-le zadnji dan s plakati po mestnih ulicah, brez da so prej kaj poprašali za svèt pri kakemu izmed celovških Slovencev. Na ta način so prišli, nič hudega sluteči, v pravo nemško gnezdo. Deloma radi slabega vremena, vsled katerega je sedelo ta dan občinstvo večinoma doma in ni moglo opaziti po hišah v mestu nabitih malih naznanil o hrvatski tamburaški družbi, deloma tudi radi drugotnih, že več dnij prej naznanjenih domačih koncertov, se je nabralo pri Grommerju le malo občinstva, ki pa je bilo, dasi gotovo štiri petinke Slovanov (Slovencev, Hrvatov in Čehov), z večinoma nemškim vsporedom tako zadovoljno, da se je moralo vsled hrupnega ploskanja več točk ponoviti. — Z nemškim vsporedom so se hrvatski tamburaši hoteli, baje po nasvetu krčmarja, očividno prikupiti nemškemu občinstvu, katerega pa navzlic temu niso mogli privabiti, razun dveh ali treh družin. Toda oni, ki so prišli, se pač niso nadejali takega užitka in so zadovoljno ploskali tudi takrat, ko je eden izmed slovanskih gostov med vsporedom zahteval, naj se zaigra hrvatski «Kolo". Ni se pa tako zadovoljnega čutil velenemški krčmar. Ko je ta zaslišal bajno lepe glasove «Kola", ga je jelo ščipati tam okrog najdebelejšega dela njegovega telesa in komaj je že čakal, da se doigrajo vse točke vsporeda. Tedaj so se pičli nemški gosti skoraj vsi poslovili in ostali so v dvorani sami Slovani. Na občno željo občinstva zapeli so tamburaši po uvodu na tamburicah nesmrtno delo hrvatskega skladatelja Zajca, znano navdušujočo pesem „U boj!" Vse občinstvo je bilo navdušeno. A krčmarja je takrat prijela kar kolera. Grozne obraze je delal in videlo se je, da čuti take bolečine v svojem balonu, kot bi se ga ščipalo z ognjenimi kleščami. Oni slovanski gost, ki je zahteval poprej zasvirati «Kolo", naročil je za pridne tamburaše nekaj priboljšeka, a krčmar je, namesto da bi bil postregel, začel se jeziti in zabavljati, rekši: «So a Zaigs wird bei mir nit aufgfiihrt," in ni pustil dalje igrati. Na ta izzivajoči nastop krčmarja je vse ostalo občinstvo užaljeno plačalo in odšlo, ker je bila ura itak že pozna; za občinstvom odšli so pa tudi tamburaši, mirno, kakor se spodobi izobraženim Slovanom, a z zasmehom na ustnicah, ker se jim kaj takega, kakor so sami zatrjevali, do sedaj še nikjer ni pripetilo. Nastop krčmarja bil je skrajno razžaljiv za vse občinstvo in ni dvomiti, da je bil od gotove strani v to nahujskan, ker je sicer mirnega značaja, je vesel da kaj zasluži in bi bil moral že prej vedeti, pri čem da je gledé svojega nemštva, predno je vzel hrvatske tamburaše v svoje prostore. — Ostalo občinstvo bode tamburašem gotovo ohranilo lep spomin. Oni krčmar pa, v katerega nemški dvorani sta se slišala s spremljevanjem tamburic tako krasno peti navdušeni jugoslovanski „U boj" in hrvatsko »Kolo", bode moral sedaj bržkone poklicati nemškega velikega duhovna Wolfa, da bode izpral neizbrisljivo dejstvo, da so se čuli v tej germanski gostilni v Celovcu slovanski glasovi. One slovenske kmete iz okolice, ki tam ostajajo, kedar pridejo v Celovec po opravilih, bi pa opozorili, da oni krčmar za «so a Zaigs" ne mara in naj gredo raje kam drugam, ker bi bila vendar velika škoda za nemški nàrod, ako bi mu tak boritelj za nemško čast vsled slovenske govorice nazadnje na koleri umrl. — Iz tu navedenega se pač razvidi, kako malenkostni da so še vedno naši nemški nestrpneži tu v Celovcu, in smejati bi se morali celi prigodbi, ako bi ne bila tako žalostno uprizorjena. Drugod smatrajo godbo za mednàrodno, pri nas pa sipljejo svojo puhlo politiko, katere so že vsi pošteni ljudje do grla siti, tudi na polje umetnosti. Dobro jim teknilo! Slovencem in vsem Slovanom pa ponovljeno kličemo: pozor pred takimi gostilnami in hoteli! Proč od takih ljudij!
Iz Beljaka. (Razno.) V tukajšnjo bolnišnico je bilo lani sprejetih 1665 oseb; od teh jih je čisto ozdravelo 1120, umrlo 76. — Pred kakimi 6 tedni je izginil tukajšnji trgovec s konji, Jurij Indrist. Dné 1. t. m. so našli njegovo truplo pri Belem Kamenu v Dravi. Ali ga je kdo oropal in umoril,
ali se je usmrtil sam, se ni moglo dognati. Indrist je bil vzel s seboj 800 gld., pri truplu, pa so našli samo 17 V2 kr. — Dné 8. t. m. so imeli soc. demokratje shod, na katerem se je govorilo o prenaredbi volilnega reda za deželni zbor.
Iz Bistrice pri Pliberku. (Slovensko uradovanje.) Na Koroškem, kjer je tretjina prebivalstva slovenska, ste samo dve občini, katerih uradni jezik, notranji in zunanji, je slovenski, namreč Bistrica pri Pliberku in Globasnica. Koliko borb je bilo treba, preden se je to doseglo! Koliko kazni se je županoma teh občin naložilo, ker sta bila tako »predrzna", da sta se upala, oj groza, na c. kr. okrajno glavarstvo slovenske vloge pošiljati. To je bilo pred šestimi leti. Takrat je bil okrajni glavar v Velikovcu J. Kr e ut er. Ta mož je bil mnenja, da sta župana s tem, ker sta okr. glavarstvu slovenske vloge pošiljala, prestopila § 95. občinskega reda, ter ju je zaradi prestopka proti temu paragrafu obsodil v denarno globo. Rekurz na deželno vlado ni imel vspeha, kajti tudi ta je bila mnenja, da slovenščina kot uradni jezik na Koroškem nima pravice. — C. kr. ministerstvo za notranje zadeve pa ni bilo tega mnenja, ter je na pritožbo županstva Bistrica odločbo velikovškega okrajnega glavarstva razveljavilo in z odločbo z dné 26. marca 1894, št. 2433, spoznalo, da ni prav nobene zakonite določbe, s katero bi se županstvu Bistrica raba slovenskega, kot v deželi navadnega jezika zabraniti zamogla, ter da je županstvo upravičeno posluževati se slovenščine z vsemi uradi, kakor tudi z c. kr. okrajnim glavarstvom v Velikovcu kot županstvu predpostavljeni oblasti. Za-jedno je župana od plačila naloženih mu kaznij oprostilo. Da ste občini to dosegle, gre največ hvale pokojnemu, neustrašljivemu slovenskemu rodoljubu, g. Rilipu Kandut-u, bivšemu občinskemu tajniku omenjenih občin. — Od takrat poslužujete se te dve občini slovenskega uradnega jezika izključno z vsemi uradi in nihče se nad tem do sedaj ni spodtikal. Pa prišlo je drugače. V Velikovcu, t. j. kraju, kjer po zadnjem ljudskem štetju živi poleg 1825 (?) Nemcev, tudi 692 Slovencev (zadnjih je seveda več!) vlada in pašuje kot župan mož, pristno nemškega imena — g. Pinteritsch (!!!), kateri bi Velikovec, ako bi šlo, najraje »feršibal« pod — pikelhaubo. — Dné 19. februarja t. 1. je poslalo županstvo Bistrica občinskemu uradu v Velikovcu uradno pismo, zadevajoče neko občinsko zadevo v prenešenem delokrogu. Naslov omenjenega pisma je bil seveda slovensk, kar je g. Pinteriču tako razgrelo nemško kri, da je zadevno pismo, brez da bi ga bil odprl, z opazko : »Unverstand-lich — zuriick! Pinteritsch", bistriškemu županstvu vrnil, katero se pa s tem seveda ni zadovoljilo, ter je to pismo okrajnemu glavarstvu poslalo, ob enem pa izjavilo, da od velikovškega županstva došlih nemških vlog ne bode več sprejemalo ter v bodoče odbijalo klin s klinom. — Okrajno glavarstvo se pa s tem postopanjem in nazori župana Pinteriča nikakor ni hotelo strinjati ter mu je pri-zadjalo zaušnico, katere se gotovo ni nadejal. — Dné 12. marca t. 1. je prejelo županstvo na Bistrici prepis odloka, kateri se je bil o tej zadevi županu Pinteriču poslal in koji se v slovenskem prevodu tako-le glasi:
»Št. 4381.	Velikovec, dné 9. marca 1900.
Gospodu županu mestne občine
v Velikovcu.
V prigibu vposlano uradno pismo zadeva glasom poročila županstva na Bistrici pri Pliberku z dné 22. febr. t. L, št. 290, neko zadevo v prenešenem delokrogu. — Ker je imenovana občina v smislu odločbe c. kr. mini-sterstva za notranje zadeve z dné 26. marca 1894, št. 2433, brez dvoma opravičena v takih zadevah posluževati se na Koroškem kot v deželi navadnega slovenskega jezika, se gospodu županu naroča, da ne samo to uradno pismo, marveč tudi v prihodnje od imenovane občine došle slovenske dopise, zadevajoče prenešeni delokrog, sprejme in brez obotavljanja reši!
G. kr. okrajni glavar: Mayerhofer 1. r.“
Tako se je pokazalo okrajno glavarstvo enkrat pravičnim in želeti bi bilo, da bode vedno tako odločno postopalo. — Glavarstvo samo je s tem priznalo, da je slovenščina na Koroškem kot v deželi navaden jezik, in g. Pinterič svojemu prijatelju Lemišu, kateri je lansko jesen v državnem zboru čivkal, da Slovencev na Koroškem sploh ni, lahko pove, koliko so bile njegove trditve vredne ! — Sploh smo pa Slovenci na Koroškem zbog svoje mlačnosti dosti tudi sami krivi. Saj je vendar pri nas mnogo slovenskih županov, kateri so slovenščine v pisavi vešči, ki pa navzlic temu v blaženi nemščini uradujejo : češ, da se ne zamerim ! — Treba več odločnosti. Pokazati treba nasprotnikom, da Slovenec na Koroškem še živi in potem mora tudi nam pri-sijati solnce boljše bodočnosti! — H koncu pribiti hočemo na desko še en slučaj, kateri mlačnost slovenskih županov na Koroškem kaj živo osvitljuje. Župan neke izključno slovenske občine dopisuje celo čisto slovenskim občinam s slovenskim uradnim jezikom — nemško ! — Je-li to strah pred zamero ?
Iz Grebinja. (Sejem. — «Prijazen" klobučar.) Da je živina za našega kmeta v sedanjih
žalostnih časih edini dohodek, je pokazal zopet sejem dné 2. t. m. Prignalo se je nad tisoč repov živine ; Žal, da se je le malo prodalo. — Kdaj se bodo Slovenci spametovali in prijeli gesla „Svoji k svojim" ! Naj bi jim bil v nauk dogodek, ki ga je vprizoril znani velikovški klobučar po sejmu v neki gostilni. Udrihal je na vse pretege po „bindišar-jih“, katerim je popred prodal svoje klobuke prav drago, dokler se mu ni ohladila vinjena butica v novem snegu. Torej še enkrat: „Svoji k svojim", in ne dajmo se od takšnih „heilovcev“ begati in zaničevati. Zapomniti je še, kakor je pripovedoval, da v Velikovcu noben Slovenec, na primer v kaki gostilni, z „Živio“ ne sme drugega pozdraviti. Če to stori, ga vržejo ven. Torej velja v Velikovcu: „heil und keil". Le tako naprej!
Izpod Obirja. (Nesreča.) Nekoliko pod vrhom mogočnega Obirja stoji planinska koča, kjer se morejo okrepčati utrujeni, lačni in žejni hribolazci, in kjer najdejo tudi dobro prenočišče. Na vrhu Obirja je tudi meteorologična postaja za opazovanje vremena. Ta posel opravlja g. Mateweber, ki stanuje po letu in zimi gori, da more v Celovec redno poročati o spremembi vremena. Hrano mu donaša nalašč za to nastavljen mož, kar pa je silno težavno, posebno po zimi. Ta posel je skoz celih 13 let vestno in marljivo opravljal France Možgan. Ni se vstrašil po leti nevihte, po zimi pa snega in silne burje. A po tolikem času zgodila se je vendar nesreča. Pred kakim tednom padel je po planinah velik sneg in burja je brila, da je bila groza. V tem vremenu se je spustil France na pot zjutraj ob štirih od Miklavčeve pristave. Branili so mu, a on je šel, misleč si, da je drugekrati tudi srečno prišel do vrha, pa bo še sedaj. To je bilo v četrtek, 29. sušca. Od tistega časa pa ni od Franceta ne duha ne sluha. Gosp. Mateweberju se je zdelo čudno, da ga tako dolgo ni, zato je šel gledat in našel je koš blizu „mrzle vode“, a človeka nikjer. Ker je bil tudi telefon pretrgan, ni mogel tega takoj sporočiti v Kaplo. Šele po nekaj časa je bilo to mogoče. V torek so ga šli iskat rudarji in orožniki, a bilo je do sedaj vse zastonj. France je bržkone opešal, pustil koš in šel dalje, da bi vsaj sebe rešil, toda obtičal je bržkone v snegu, kjer ga je sneg zamedel, ali pa gaje plaz vzel in našli ga bodo, Bog vé kdaj. Ponesrečenec je hotel ravno letošnje leto iti k rudarjem, ker mu je bil posel pretežaven. Sicer pa je tudi plača bolj slaba ; po zimi ima za trudapolna pota na mesec samo 20 gld., po letu nekaj več, a zato mora tem večkrat iti gor in dol. Zato bi bilo želeti, da bi se taki ljudje boljše plačali. France zapusti žalujočo ženo, ki je vsled bridke izgube čisto potrta.
Iz Spodnjega Roža. (Raznoterosti.) Lepo se imenuje naša dolina. Od kod je lepo ime, danes ne bomo preiskovali. Ali resnica je, da je tukaj med rožami tudi veliko trnja. Lepo svoto denarja izplačajo Voigt-ove fužine v Borovljah, Pod-Ijubelom in Bajtišah delavcem in kmetom, menda vsak mesec 9 do 10 tisoč goldinarjev. Kmetje od Apač gor do Podgorjan vozijo oglje v fužine ; veliko jih je, ki zaslužijo lep denar s tem, da vozijo posebno ob zimskem času blago od jedne teh fužin v drugo in v Celovec. Občno znane so boroveljske puške, ki se razpošiljajo po celem svetu in veliko število puškarjev ima dober zaslužek. Tudi proda tukaj kmet vse lahko, kar ne potrebuje za domače potrebe, posebno mleko, jajca itd. Človek bi si torej mislil, da morajo Rožani v dobrem stanju biti. Ali ni tako! Le malo jih je, ki porabljajo svoj zaslužek dobro, drugi ga potratijo od sobote zvečer do torka. Zato je pa tudi revščina na stare dni, od tega pride zanemarjanje dolžnostij do Boga in skrbi za večnost. Še ni tako dolgo, kar je naše ljudstvo bilo še dobro verno, ali zdaj jih je le malo, ki so še dobri katoličani. Odkod pride, da jih je tako malo? Delavec gre na potovanje, v tuji deželi se nasrka krivega mišljenja in pride ves pokvarjen kot socijalni demokrat brez vere nazaj, in pokvari doma še svoje prejšnje tovariše. Največ pa škodujejo kakor povsod tudi tukaj slabi časniki. Luteranska „Bauernzeitung“ se vsiljuje povsod, različni brezverski socijaldemokratični listi se nahajajo v gostilnah in tudi najslabšega časnika ne manjka, namreč „Šerer“-ja in sicer na Bajtišah v Vojgt-ovi fužinski gostilni. Namen tega časnika je znan ; ukončati hoče krščanstvo, zato oskrunjuje prav grdo in vseskozi lažnjivo duhovski stan in cerkvene naprave. Prejšnji najemnik te gostilne, zdaj p. d. Klaus v Borovljah, ni prodajal tako sramotnih lažij v svoji gostilni, zato smo tudi radi tja zahajali ; bili smo tudi vselej prijazno sprejeti. Zdaj pa, ko je prišel Hus in se baha s „Šerer“-jem, se radi izogibamo te fužinske gostilne. Neumljivo je, da Vojgt-ovo fužinsko predstojništvo trpi, da se v njegovi gostilni s sramotnim listom pokvarjajo delavci še bolj, ker sicer želi imeti pridne, dobre delavce. Katoliški delavci na Bajtišah, varujte se grdega, lažnjivega časnika. — Trnje pohujšanja za tukajšnjo mladino je tudi slabo življenje in vse početje posebno tudi tistih, ki bi imeli biti vzgled
drugim. Da imamo takih vzgledov sramotnega življenja, ki oskrunja družinsko življenje, se lahko vsaki prepriča, ki pride v naše vasi.
Iz Št. Ruperta pri Celovcu. (Požar.) Dné 4. apr. ob 5. uri zvečer je nastal v skednju tukajšnjega župnišča požar. Zažgali so otroci, ki so se tam igrali z ognjem. Cerkovnik jih je bil že prej odpodil, a zastonj. Ker je bil močen veter, je kmalu začela goreti tudi Erjavčnikova hiša in skedenj. Ysa tri poslopja so precej trpela. Blizu stoječo Brenerjevo hišo, v kateri stanuje 38 strank s 70 otroci, so rešili, tako tudi župnišče. Požarne hrambe iz Št. Ruperta, Celovca in Št. Petra so vstrajno delale in zabranile še večjo nesrečo. Največ škode ima Erjavčnica, ki je zavarovana samo za 600 gld.
Novičar.
Na Koroškem.
(Iz uradnega lista.) V c. kr. stavbenem okraju Celovec je razpisano mesto c. kr. cestarja z mesečno plačo 36 K. Prošnje do 10. maja na deželno vlado. — Pri poštnem ravnateljstvu za Štajersko in Koroško je razpisanih več mest poštnih slug. Prošnje se morajo vložiti tekom 4 tednov.
—	Dné 2. maja se bo potom dražbe pri c. kr. okr. glavarstvu v Celovcu oddajal 1 o v občin Kriva Vrba (300 K) in Št. Peter pod Celovcem (260 K).
(Zoper žganjarje.) Celovški magistrat je zaukazal, da se morajo v Celovcu žganjarnice ob nedeljah in praznikih zapirati opoludne, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa ob 5. uri zvečer. Dobro ! Želeti je le, da enak ukaz izdajo tudi okrajna glavarstva po deželi!
(Duhovske zadeve.) Prestavljen je č. g. pro-vizor Janez Sporu iz Glinj k sv. Valburgi. — Č. g. Jurij Traven, župnik na Obirskem, že tri tedne hudo boleha.
(Nezgode.) Pri Mostiču je vlak dné 3. t. m. povozil Marijo Breitenhuber iz Št. Urha. Že stara žena je skočila iz vlaka in padla tako nesrečno, da ji je odtrgalo obedve nogi. Umrla je še isti dan.
—	V Lipi na Zgor. Koroškem se je dné 27. m. m. obesil posestnik Fr. Beneim. Uzrok: žganje! — Pri Piswegu so našli dné 2. t. m. zmrznjenega dninarja v najboljših letih. Uzrok: žganje! — V Logu pri Merčah v melski dolini se je hotel dné 3. aprila v tamošnji cerkvici ustreliti kotar p. d. Porzer. Zadel se pa ni smrtno. Uzrok: žganje! — Dné 10. t. m. zjutraj se je vtopila v „Lendi“ v Celovcu 17 letna dekla Juliana Schauer, pristojna v Tinje. Bajè se ji je zmešalo.
(Celovške novice.) Dopolnilne volitve v Celovcu bodo dné 23., 25. in 28. aprila. — V mestnem zboru je predlagal odbornik Čebul, naj se prenaredi volilni red za celovško mesto. — Cesar ni potrdil postave, sklenjene od dež. zbora, da sme mesto pobirati naklado od zapuščin. — Mestna godba, za katero sedaj nabirajo prispevke, prične nastopati dné 1. maja. Težko, da bi mogla vspevati in se dolgo vzdržati. Ustanovili so jo samo iz nagajivosti zoper vojaško godbo. — „S ii d w a c h t" je dné 31. m. m. žalovala s pivom za Bismarkom. Slavil ga je „Bundesbruder“ Marchart, za njim pa je nek drugi „Bundesbruder“ imel glavni govor: „Alt-deutsche heidnische Religion und deutsches Chri-stenthum." Imena tega „brata“ „Fr. St.“ ne po-vedó ! Ali imajo za to tehtne uzroke ? Ali je bil morda dr. Angerer? — Dné 6. t. m. so torej ustanovili nemški ,Sprachvereinu, da bo „čistil“ nemščino ! Glavno besedo je imel, kakor že omenjeno, dr. Saalfeld iz Berolina, načelnik in glavna oseba novega društva, ki šteje 75 udov, pa je zopet
—	„neumorni Hans Angerer" ! Najbolj so v društvu zastopani „Jugendbundler“-ji! Heil!
Križem sveta.
(Kardinal Haller f.) Dné 5. aprila je v Solnogradu po daljšem bolehanju umrl knezonad-škof in kardinal Haller, star 75 let. Pokojnik je bil rodom Tirolec in jako blaga duša. Za katoliško stvar je bil zelo delaven. Pogreb je bil 9. aprila. Udeležil se ga je tudi naš mil. gosp. knezoškof.
(Vojska t južni Afriki.) Angleški parnik je odpeljal generala Cronje in tisoč ujetih Burov na otok sv. Helene. Vrhovni poveljnik burske armade je postal po Joubertovi smrti general Botha, ki je baje rodom Hrvat. Z zvijačo so Buri izvabili angleškemu maršalu Robertsu dva bataljona pešcev ter edno baterijo topništva v neko globoko strugo pri Thabanhu, ter vse vojaštvo s sedmimi topovi vred zajeli. Zajetih ali ubitih je 400 angleških vojakov. Vsled te pridobitve je med Buri veliko navdušenje. Med Brandfortom in Winburgom je 20.000 Burov, dočim so se ostali razdelili v manjše oddelke, ki na vseh straneh nadlegujejo Robertsovo armado. Največjo zapreko angleški posadki v Bloem-fontainu pa so napravili Buri s tem, da so raz-
strelili vodovod. Pomanjkanje vode postaja zelò občutno. Precejšnja izguba je zadela Bure dné 5. aprila. Generalu Methuenu se je namreč posrečilo zajeti generala Vilobois z bursko četo. Nihče ni mogel uiti. General in 7 Burov je mrtvih. Isti dan so Buri pa ujeli pet angleških stotnij.
(Zopet anarhistični napad.) Na kolodvoru v Bruslju je dné 4. aprila popoludne valeskega princa, prestolonaslednika angleškega, napadel 16-letni anarhist Sipido. Dvakrat je ustrelil na princa, a ga ni zadel. V stanovanju napadalca, katerega so takoj prijeli, našli so mnogo anarhističnih spisov.
(Strup t pajčevini.) Neki kmet v občini Fišavi v Šleziji se je vrezal. Da bi kri vstavil, djal je na rano pajčevino. Tretji dan mu je roka zatekla in je v kratkem umrl v groznih bolečinah. Zdravnik je spoznal, da se mu je s pajčevino zastrupila kri.
Naša gospodarska organizacija.
Hranilnica in posojilnica t Ziljski Bistrici je imela svoj letni občni zbor dné 11. marca. Skupnega denarnega prometa je bilo 180.097 kron 42 vin., za 34.216 kron 14 vin. več kakor zadnje leto. Pristopilo je 34 zadružnikov s 34 deleži, izstopilo je 8 zadružnikov z 8 deleži, ostalo je 175 zadružnikov z 189 deleži. Čistega dobička je bilo 820 kron 31 vin., kateri se je razdelil po sklepu občnega zbora tako-le : Od 1. maja 1892 do 31. decembra 1893 vplačanim deležem, ker se poprej niso obrestovali, se dovoli dividenda, katera iznaša 44 kron 24 vin. Za šolske knjige ubogim otrokom se dovoli 60 kron ; za zidanje cerkvice na bistriški planini 20 kron. Nagrada tajniku 200 kron. Ostanek 496 kron se pridene rezervnemu zakladu, ki je s tem narastel na 3380 kron 91 vin.
Hranilnici in posojilnici t Velikovcu je pristopilo lani 39 zadružnikov, izstopilo je 17 zadružnikov in šteje posojilnica 428 članov. Denarnega prometa je bilo 201.471 gld. 06 kr. Posojil je 90.287 gld. 59 kr., hranilnih vlog 106.590 gld. 41 kr. čistega dobička je bilo 976 gld. 64 kr., kateri se razdeli po sklepu občnega zbora tako-le: Načelstvo dobi nagrade 350 gld. Pomožnemu uradniku se dà 25 gld. Za dobrodelne namene: Ciril-Metodovi družbi 50 gld., „Naša straža" 25 gld., po nesrečah obiskanim udom 38 gld. 32 kr. Ostanek se pridene rezervni zakladi, katera je narastla na 5064 gld. 04 kr. Posojilnica je član BZveze slovenskih posojilnic v Celju", katera je zadnjo revizijo izvršila dné 20. kimovca 1899.
Hranilnica in posojilnica v Glinj ah je
lani zaključila enajsto upravno leto. Pristopilo je 16 zadružnikov, odpovedali so 3 zadružniki, izstopila sta 2 zadružnika, ostalo je 348 zadružnikov. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 83, uničilo pa 82; obstoji 472 knjižic za 261.345 kron 96 vin., in iznaša povprečna vloga 553 kron 70 vin. Posodilo se je na novo 15 zadružnikom, 37 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo; dolžnikov je vkup 291, ki dolžujejo skupaj 237.335 kron 45 vin., ali povprek 955 kron 86 vin. Čistega dobička je bilo 909 kron 57 vin. Od tega se je dalo za dobrodelne namene 522 kron. Ostanek 387 kron 57 vin. se pridene rezervni zakladi, katera je narastla na 7532 kron 87 vin. Posojilnica je član „Zveze slovenskih posojilnic v Celji", katera je zadnjo revizijo izvršila dné 6. junija 1899. Posojilnica je v čekovni zvezi s c. k. poštno hranilnico na Dunaju pod št. 823.221.
Tržne cene.
V Celovcu, dné 5. aprila.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	A	V	A	V	
pšenica .	.	10	50	13	12	— konjev
rž ....	8	65	10	80	1 pitanih volov
ječmen.	.	. oves .	.	.	8 4	40 68	10 5	50 85	102 vprežnih volov
turšica.	.	.	7	80	9	75	33 juncev
pšeno . . .	15	—	18	75	93 krav
fižol....	—	—	—	—	— telic
krompir . . leča....	2	20	3	56	13 pitanih svinj
ajda. .	8	90	H	12	558 prascev
; Pitani voli so po — If do — K, vprežni voli po 238 K do 400 K, krave po 80 K do 280 K.
Sladko seno je meterski cent po 4 A 80 o do 5 A 20 v, kislo seno po 3 A 40 « do 4 A 40 o, slama po 2 A 80 v do 3 A 40 v.
Kupčija je bila dobra.
Velikovec, dné 4. aprila. Prignali so: 317 volov, 83 krav, 7 telic, Cena za vprežno živino 52 do 58 A za me-triški cent žive vage. 92 ovac, 64 svinj.
Promet je bil dober; prišli so mesarji iz Celovca in Št. Vida.
Svinec dné 3. aprila. Prignali so: 50 pitanih volov, 175 vprežnih volov in juncev, 35 krav, 25 telic.
Cena vprežnih volov 56 do 58 A metr. cent žive vage. Sejem je bil dobro obiskan, kupčija slaba. Kupci so bili iz Celovca in Št. Vida.
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. =davčna občina.)
Celovec. Dné 6. junija ob 10. uri, posestvo na Gorčici, d. ob. Št. Tomaž, vi. št. 16. cena 12.460 K. najnižja ponudba 8848 K.
Dné 30. apr. ob 11. uri, posestva grajščine S mer če nad Celovcem, obsegajoče grajščino in 5 kmetskih posestev.
Pliberk. Dné 21. apr. ob 11. uri, Rožejevo posestvo v B er d in j ah, vi. št 3, d. ob. Berdinje. Cena 5999 X, najnižja ponudba 4062 K.
Št. Pavel. Dné 19. apr. ob 11. uri, polovica Terezije Kozman Stosl-evega posestva, vi. št. 5., d. ob. sv. Duh. Cena 3292 K, najnižja ponudba 2208 K.
[Loterijske številke od 7. aprila 1900. Line	43	56	55	57	76
Trst	60	90	29	74	86
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda!
Ustnica uredništva.
Vsem prijateljem in sotrudnikom, vsem bralcem želimo srečno veliko noč in veselo Alelujo!
Več dopisov, poročil in novic smo morali odložiti, ker nam primanjkuje prostora!
Vabilo.
Ker se letniv občni zbor „liranilnice in posojilnice v Št. Janžu v rožni dolini44
zaradi obolelosti poročevalcev ni mogel vršiti dné 25. sušca t. L, prisiljeno je podpisano načelništvo sklicati
drugi občni zbor
na belo nedeljo, t. j. dné 22. aprila 1900, po-poludne ob 3. url
v gostilni „pri Činkovcu“ v Št. Janžu
po navadnem dnevnem redu.
K obilni udeležbi vabi prav uljudno vse ude
načelništvo.
Posestvo
na Spodnjem Koroškem, obstoječe iz zidane hiše, gospodarskih poslopij in polja za kakih 25 birnov posetve ter precej gozdov, se prav ceno prodà. — Več pove Jan ez K opri vni k p. d. Šranc v Kutah, pošta Šmihel pri Pliberku.
Lepo posestvo,
ležeče v Ubučak, katero obstoji iz hiše, gospodarskih poslopij in ima 80 birnov posetve ter nekaj gozdov, se pod prav ugodnimi pogoji prodà. — Ponudbe na Valentina Božič, gostilničarja v Šmihelu pri Pliberku.
Uljudno naznanjam, da preselim 1. aprila tega leta svojo
trgovino s špecerijskim blagom in barvami
iz tukajšnjega glavnega trga v hišo g. Lovrenca Maurer-ja, peharja, štev. 7. r ulici ,,inkers-hofengasse44. Tja se z glavnega trga pride mimo okrožne lekarne (Kreis-Apotheke).
Se zahvaljujem za doslej mi izkazano zaupanje ter se priporočam za naklonjenost tudi v prihodnje. Prizadeval se bodem svojim odjemalcem le z dobrim blagom po najnižji tukajšnji ceni postreči.
V Beljaku, v marcu 1900.
Pavl Komac.
Tovarna za stolpne ure
Kili. Liebing-a
zapriseženega izvedenca in cenitelja c. k trgovinskega sodišča na Dunaju in c. k. mestnega del. okrajnega sodišča Dunaj, XIII. okraj,
Dunaj, XIII./10.
Speisingerstrasse 66,
izdeluje izključno le stolpne ure za cerkve, mestne hiše, gradove, vojašnice, šole, tovarne itd. po najnovejši, najboljši sestavi in trdni izpeljavi, kakor vsaktere poprave stolpnih ur. — Cerkvam in občinam dovoljujem tudi plačevati v obrokih.
IMT’ Mlin,
kateri ima 3 tečaje in stoji blizo velike ceste pri Yrbi, se dà v najem, ali pa na račun. Več pové Ivan Černič, župan v Logavesi, pošta Vrba na Koroškem.
Brady-jeve
želodčne kapljice
(prej Marijaceljske želodčne kapljice)
pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju“
C.Bradv-a na Dunaju I.Jleiscluuarktl,
so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah.
1-lna steklenica stane . .	. 40 kr.
Dvoj nata steklenica....	70 „
Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady.
Želodčne kapljice ^ Brady
(prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatijice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno
znamko mora biti zraven stoječi podpis č\/?inXlVy Posamezni deli so navedeni.
Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.
Služba organista in cerkovnika
v Vetrinju se oddà do 1. majat. 1. Dohodki: Lepo stanovanje (dve izbi in kuhinja); 260 kron iz občinske blagajnice in okoli 20 kron na mesec od cerkvenih opravil. Na glasoviru izvežbani si lahko pridobijo še drugi postranski zaslužek. Želeti je, da se prosilci predstavijo g. župniku v Vetrinju.
Svoji li svojini!
Karol Trataailc,
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode,
stolne ulice št. 1. — v Mariboru — Domgasse 1.
Priporočam se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstoj-ništvom in dobrotnikom za naročila različnega IW cerkvenega orodja, "Wl kakor monštranc, kelihov, ciborijev, lestencev (lustrov), svečnikov, križev itd., katere izdelujem iz različnih kovin, iz zlata, srebra ali bronza, ali tudi iz samo pozlačene in posrebrene kovine. — Izdelujem vse po najnovejših uzorcih, strogo po cerkvenih pravilih. Staro orodje in posodo prav dobro popravljam, pozlatim ali posre-X brini v ognju. — Priznalna pisma na ' '"»razpolago. Delo umetniško. Cene nizke.
Za vse svoje izdelke _ jamčim.

Kathreiner
je samo pravi v znanih
Kathreinerjevich zavojih!
Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računajočih ponarejenih zavojih.
a
Kathreiner Kneippova sladna kava
>'je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega naj cenejša primes k bobovi kavi.
Kathreiner Kneippova sladna kava
bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoč družinah použita.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek.
m
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.