Harečitina Usta s ~ Celo leto . . K Kb— Poldeta . . . 3 — * Četrt.-leta Mesečno. 2-50 15 — Pesamezste številke — if® vinarjev'. — STRAŽA Inserat! ali oznanila se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velili — popust —* „Straža“ izhaja v pon« deijek in petek popoMn» Rokopisi se ne vračaj* f™r i Neodvisen političen list za slovensko Ifndstvo. | . ”2.’«”*^ Varšava zavzeta, Iwangorod v naših rokah Bavarci vkorakali v Varšavo, Avstrijci pa v Iwangorod. — Busi se umikajo proti izhodu. — .Na izhodni strani Buga naši zasedli Ustiiug, Nemci pa Wladimir-Wolynski. — Italijanski napadi na tirolski fronti odhiti, — Na Goriškem večinoma artilerijski boji. Za resnico« Avstrijski kprspandenčiL biro je poročal, da je papež začasno podredil dekanijo Al® .in župnijo Brentouico (tr identinska . škofija] škoiu-kardinahi Bar icilieri-u v Vsfir oni. Ta novi* ;a je zelo nesrečno stilizirana, ii . 2. p' dtika jrgp.ežu, äa .je^amöKonia^podredil tri- fhdejtiške-"žn m,vei.Jägelu v Veron;, ker je atam gla.ni . Gadjaridov. 3. «razlaga ; to dejanje, <$a „hinter Cadorna .séhréitet die kirchliche San-kßoa einlier!“ To je raz-äaga, k.i taii v poročilu koresponöen enega biroja ni -/lÄiXityjFiiXft. Dunajska# „Reiehspost“ prinaša na pndlagi informacij., ki jih , je dobila pri danajski uuneiaturi, tole edino*resnici’ odgovarjajoče poročilo: Ker v oktnkjih laških Tirol, ki so zasedene od italijanskih čet, ni mogoče občevanje s pristojnim cerkvenim preäsi ojnikam, dmezoäkofom tridentinskim, in ker so dušni p astirji zbežali ali so ujeti (od I-talijanov), za to jo želel p%oež Benedikt XV« .o:Stfe tali o poskibeti za À ušne potrebe a v;S. t r i j s k i h d ržavljanov v h eh okrajih Kajti ako bi se jih pustilo brez dušnega pastirstva, bilo hi brezčutno. Papež je določil kot ,t svojega delegata kardinala Bacili-eri-a, škofa veronsfisega, da ae začasno briga za dušno pastirstvo onih okrajev, v katerih je občevanje s pristojnim p sr a; v o sne o' è n im š; k o f o.jn n e - ? mogoče. V poročilu kore.sponäieÄiega biroja se kri-: v o govori o dekanatu .Ala in ,župniji Brentonico, kakor da bi papež glede taistih imenoma izdal začasne odredbe. Ne gre se za .nobeno, tudi ne provizorično odcepitev od Tridenta, i n t tu! i n e z a v č 1 a ai-ji e n j e vs ,v e r o n s -k o š ko fi j o. V itr e n o t k u, ko bodo morale italijanske čete -,zapustiti sedaj zasedeno zemljo, preide zopet vsa cerkvena jurisdikcija avtomatično v reke tridenihiškega škofa. To je vest, ki izhaja« iz dunajske nunciature in kateri se lahko brezpogojno verjame, ker v, nuncia-turi vedo iz p r v e g a v i r a, kaj se godi v cerkveni hierarhiji, „M&rtrarger Zeitung“ .je v sredo na podlagi korespondenčnega poročila o tej zadevi napisala članek „Etwas voreilig“, v katerem gre seveda še dalje, kisikov korespondenčni biro. Tako trdi: ■ 1. ... er (papež) unterstellte die „erlösten .Gebiete Tirols“ dem Bischöfe von Verona. Stilizacija je taka, da neuk človek misli, da imenuje papež zasedene okra,je že „die erlösten Gebiete Tirols“ ; ita » \ •* - , -ì ‘ •V * :A. Trdi. „iMsrburgerčin“ 'člankar bar narav-T3mi. „dass der Papst bereits tinnìische Landesteile zu itoìfen schlug.“ nima prvič nič 'pridruževati Italiji, ker stoji izven italijanske držav®., .drugič pa je, kakor dokazuje izjava dunajske nunciature, faktično tudi veronski škofiji ni pridružil, aaupöfc mu ! e naroči 1, da se ta r i g a za dušne potrebe začasno zasedenih okrajev, Breslavski škof ,«krbi tudi :za dušne potrebe avstrijskih državljanov,- še več, del avstrijskega preMvjalstVia je celo inkorporiram breštovski škofiji, vsled tega še vendar dosedaj noten protestantski list ni trdil, da papež dovoljuje, (da so Avstrijci izdani, tujemu nemškemu škofu. W zam©sjii zlatega klasa« Cesarski namestnik nam je poslal sledeči 0- lctio: Kakor je znano iz dnevnikov, sem pred nekaj časom-.sprožil misel, naj bi se stavilo dejstvo sprave žetve kot zmaga poljedelstva nad od strani naših sovražnikov nameravanim izstradanjem s prireditvijo: ,.V znamenju zlatega klasa,“ po celem Avstrijskem, oziroma tudi Ogrskem in Nemškem. Ta misel je vzbudila povsod najživahnejše zanimanje. C. kr. polje- delska družba na Dunaju namerava sedaj pod pokroviteljstvom gospoda poljedelskega ministra izvršiti načrt, čigar trgovsko in denarno izvršitev je prevzel vojnoijomožni urad ministrstva notranjih zadev vsled dogovorno z gospodom ministrskim predsednikom danega navodila gospoda ministra za notranje zadeve. Po namerah c. kr. poljedelske družbe na Dunaju, ki hoče tozadevno stopiti v zvezo z vsemi deželnokul-turnimi sveti in drugimi poljedelskimi organizacijami v Avstriji, najj bi se vršila v. večjih mestih zborovanja, v katerih bi se naj osvitljeval pomen slavnosti s političnega in gospodarskega stališča od zastopnikov poljedelstva in kupujočih slojev ter morebiti tudi pomen in potrebnost vojnega skrbstva. Ne glede na agitatorično moč teh zborovanj za vojno-oskrbne namene, tvorijo te prireditve mogočno demonstracijo, ki bo učinila v nevtralnem inozemstvu in po njegovem časopisju tudi v sovražnem inozemstvu silen u-tis. Tem zborovanjem bo sledila, kakor obi znanih že cvetličnih dnevih ali povodom „žetvene slavnosti“, ki bii se mogoče priredila, poulična prodaja znaka pšeničnega klaiscj, čigar krovni list bo imel kovan napis: „IJede Ähr ein Sieger mehr 1915.“ Ker še poljedelci dosedaj nimajo svojega znamenja, bo lahko o-stalo to kot tako. Ta izrrek naj bi odgovarjal različnim jezikovnim potrebam v posameznih deželah in se bo torej dobivalo besedilo v ; različnih jezikih ; za slovenski jezik je določeno tako-le: „Z lati klas, reši nas!“ Rok, katerega se bo vršila prireditev, je nameravan : med 5. in 19. septembrom, to že zlasti radi tega, ker ni mogoče, prej nabaviti potrebnega števila znamenj, 5., 8. in 12. september bi bili morda kot nedelji in praznik; za to najbolj pripraivni. Po tem prar vem žetvenem slavnostnem dnevu bi bila seveda še vedno mogoča nadaljna prodaja preostalih znakov po trafikah in trgovinah. Prodajna cena za znak bò bržkone določena s 80 vin. za 1 komad. Naročila poljedelskih družb, društev, vojnopomožnih mest in odborov, ki bi se sestali za prireditev te slavnosti, je najsloviti izključno na: Poizvedovalno mesto „V znamenju zmage zlatega «lasa“, Profesor Clemens Frömel. Gradec, Grad, pol-nadstr. ■ To mesto razpošilja znake načeloma v škatljah z najma/nj 100 komadi po ceni 24 v za 1 komad. Diferenca na prodajno ceno je odmenjena za krajevne vojnonomožne namene v posameznih deželah. LISTEK. Kako sem potoval na goriško fronto. Glavni poverjenik „Vzajemne^ zavarovalnice“, g. Franc Pograjc v Celju, se 3© prejšnji teden po 0-pravkih mudil na Goriškem, kjer diVpa sedaj krvava bitka. O svojem potovanju in utisiih tega potovanja piše te cini našemu uredniku: Ko sem v torek dne 27, julija v Mariboru omenil, da napravim iz Podrožčice še mal izprehod na laško bojišče, sta se z g. sourednikom pomenljivo muzala, češ: Prijatelj, to pa ne bo šlo! No„ pa je le šlo in to še precej gladko. Potrebne listine, kakor, veš, sem že imel. Drugo jutro ob dveh iz postelje poslovim { se po francosko, pa h ajd na vlak in proti Korošci. Se ob jutranji zori jo pripihamo v Celovec, kur sem kmalu postal še za eno skušnjo modrejši. Da počasna hoja in postojanje ob železnici in železniških mostovih ni priporočljivo, sem že doma v Celju zvedel, kjer bi me bili pred nekaj tedni skoro whop “-vzeli, da pa tudi naglica m dobra, sem se pa še le v Celovcu prepričal. Pri blagajni dobim vozni listek proti jugu, se pri straži pravilno izkažem in čakam v restavraciji na vlak. Cez nekaj časa se pa spomnim, J da nimam znamk, stopim nazaj v trafiko, Še tam malo postorim, a vlak že prične žvižgati. Bmiiknem mimo straže, ki je bila slučajno s hrbtom proti meni 0- orožnika za seboj, si moreš sam mišhU, toda stvar je bila takoj v redu, ko se obrnem in me spozna, da sem se že prej legitimiral. Ko vstopim v voz in pogledam Skozi okno, .sem se zelo začudil, da imajjo vsi ljudje glave v zrak obrnjene. Pogledam še jaz proti nebu ter vidim letalo, ki kot velikanska roparska ptica veličastno kroži nad mestom in kolodvorom. Ko plove ravno navpično nad nami, se nehote povprašam, če je vest v redu. Letalo je bilo seveda naše, a kaj se ve, , če bi pa le bilo italijansko in bi nam poslalo kakšnih bonbonov doli, ki nam lahko kar v ušta popadajo, ker smo vsi zijali v zrak. Toda bonbonov hvala Bogu ai bilo .iti. se torej kmalu, srečno znajdemo v prelepi Tožni dolini. V Podrožčici presedem na drugi, vlak, a izstopim že na prvi postaji proti Beljaku, to je v Ledenica!. Kmalu čujem zamolkli in zategli bu-u-n-m. Ogledam se, kje bi pri jasnem vremenu grmelo, toda to je tol le grom topa, ki je menda s Krnskega pogorja poslal polemtarjem neljub, a gotovo precej izdaten pozdrav. Tacili pozdravov so poslali Še več, a'zatem je pa zopet utihnilo. S posestnikom, kateremu je pogorelo zelo lepo gospodarsko poslopje, sva se za odškodnino kmalu zedinila, oh % na 2. uro smo že pihali pod zemljo iz Podrožčice, zadnje postaje na Koroškem, na Jesenice. V Podbrdu je bila tekom nekaj ur že četrta kro-novina, v katero sem prišel (Štajerska, Koroška, Kranjska in Goriška), in ker se obenem tu prične pravo vojno ozemlje, ni čuda, da smo morali vsi potniki, če izvzamem vojaštvo, precej mali po Številu, izvleči svoje papirje. Moj prehodni list je bil deber, čeravno je g. vojni orožnik bil mnCnja, da bi bii lahko še boljši, kar mi je pa končno bilo vseeno, samo da sem smel naprej. Od tu naprej so se začela že določnejše kazati znamenja vojske: Pešci, konjiki, tren in delavske kolone, vse se je gibalo sem in tja; v Podmelcu je bila videti tudi zdravniška operacijska miza, pri kateri so se ravno pripravljali na operacijo. Prihodnji, obenem zadnji postaji: Sv. Lucija — Tolmin, do katere vozi sedaj vlak, je pa bilo namenjenih že nekaj laških granat, katerih pa ni nobena napravila nikake škode, temveč so vse plašile lie žalce po grmih ali butale v skale Več ali manj daleč od postaje, na kateri se vrši promet kar neovirano najprej. Pač pa je zelo trpela nekaj minut oddajljena vas Sv- Lucija. Tukaj prej tako živahno življenje, je sedaj vse kakor izumrlo. Le tupatam skoči kaka mačka čez plot in pokuka kaka ženica izi kleti, drugače pa moti mir le vojaški promet na cesti. Tu so skoraj že vse hiše več 'ali manj poškodovane, na toliko zidovje, kakor strehe in stropi. Največ granat namreč pade na streho, kjer se vžgejo in v podstrešju eksplodira- Budoći razvoj dogodka Nedeljska „Neue Freie Presse“ je priobčila velepomemben, skorođa senziucijonalen člapek. Najprej konstatira, tla centralni vlasti imaste uspehe, entehta pa neuspeh. Potem nadaljuje: „.Seveda je od uspeha do srečnega zvrSetka — to treba odkrito reči — še temna in morda dolga pot. Ako čitamo v učnih knjigah o vojevanju, nahajamo povsod neizpremenljivo tezo, da vsaka vojna, ako naj v resnici izpolni svoj namen, mora imeti za posledico — uničenje nasprotnika. To načelo velja za vodje in vojske centralnih zaveznikov tudi danes še vedno. Angležev, poslednje bi odtisnilo od kopnega in Francoze odrezalo od njihovih zaveznikov. j Nizozemska kraljica za mir. List „Residenzbote“, ki izhaja] v Haagu, in ima ožje zveze z nizozemskim kraljevskim dvorom, poroča: Kraljica Viljemi na bo v nà j bližnjem času 1 nastopila kot posredovalka za mir. S posredovanjem bo kraljica Viljemina pričela potem, ko bo v Rusiji padla pričakovana odločitev. Ali drugače stoji vprašanje: v koliko, proti komu, na katerem bojišču — in ali bo sploh možno doseči ta cilj?! Že pruska vojna v zimi leta 1870—1871 nam daja navodila y tem pogledu. Uničevalne bitke najči-stejega štila, kakor Metz in Sedan, niso dosegle zrušiti naroda take življenjske moči, kakoršen je francoski. Nasprotno: odporna moč Francije se je razvila do iznenadne višine. Danes je stvar še težja. Vse vojujoče stranke stavljajo na bojišče celoto moralnih in materijelnih sil. Ne more se misliti, da bi se mogla le ena yoju|jo-čih velevlasti v kratkem času vojaški popolnoma premagati. Pa tudi strategično uničenje katere vojujočih strank si je težko misliti pri velikanskih masah v tej vojni. Bilo je sicer res skrajno uničevalnih bitk v smislu genijalnoga generalnega feldmaršaJa Sohlief-fena: Tannenberg, mazurska bitka. Ali pri tem seje le posrečilo poraziti dele sovražne vojske, Sovražniku so bile prizadejane izgube, ki jih je mogel težko preboleti, ali, ki jih je vendar prebolel. Ali, da bi celi milijonski vojski priredili Sedan ali bodi tudi Lip-sko — to je skoro popolnoma izključeno. Za to so mase prevelike, pa tudi prostori, Ako bi si gibanja ob-kolienja po zavezniških vojskah v severni in južni Poljski predstavljali na manjšem prostoru (na bojišču pri Metzu ali pri Lipskem), potem bi moral priznati vsakdo, da bi bilo Rusom naravnost nemožno izogniti se uničenju. Tako ugoden je naš položaj s stra-tegičnega gledišča. Kljub temu pa se sovražniku nedvomno posreči, da se z gros-om svojih vojska odtegne popolnemu uničenju. Rusom se posreči to najprej. To moramo imeti pred očmi, alko poizkušamo hipotetično , raz smatrati možnosti n'adaljnega poteka vojne. Rusija je država, ki se vojaški sploh ne da izkoreniniti. Tjo je moral doživeti že Napoleon. Z orožjem v robi se Rusije ne more prisiliti v mir. Kar treba doseči, je uničenje ruske napadalne sile skozi kakega pol leta. 'Možnost takega poraza ni — kakor pri Franciji — odvisna od porabe človeškega materijala.; 'ampak od vprašanja oboroženja in municije. ;Cas take zmage je mordR že bližje, nego mislimo. V novembru minolega leta so izgubile ruske vojske inicijativo, v maju pa so bile potisnjene v defenzivo. N,a,felednja fazai bo dosežena tedaj, Ko Rusi ne bodo veztili več sil svojih nasprotnikov, nego jih ti potrebujejo, da na drugih frontah izvedejo uničevalne udarce, M bodo tu morda odločil-neji, nego bi mogli kedaj biti proti kolosu — Rusiji. Kako potem odloči ruskfeu vlada ali ruski narod, tega se ne more predvidevati. Morda da spoznanje, da Rusija nikdar ne more dobiti evropske vojne, skloni ruskega carja, da zapusti zaveznike in sklene separaten mir. No, morda pa Rusija tudi tedaj ostane pod orožjem v nadi, da bo po nekem času zopet mogla potegniti ostri meč. , Ako se dogodi drugi slučaj, bo stvar obeh zaveznikov, da uspešno izrabita ta čas Rusiji vsiljene pasivnosti. Morda se vojna odloči pri Ypernu ali pri Calaisu, morda pa tudi — na vratih južnega Tirola. Gotovo je eno: da najbolj ranljivi naši nasprotniki so bili Francozi in Italijani. Napredovanje proti Calaisu bi odločilo Francoze od Dama bo zborovala do miru. Iz Petrograda se poroča v Stockholm, da jo ruski ministrski predsednik Goremykin zagotovil klubove načelnike ruske dume, da bode duma zborovala tako dolgo, dokler se ne sklene mir. Francozi dvomijo nad Romunijo. Pariški list „Libre Parole“ je izrazil željo, da bi se naj Francija znebila tistih krivih prerokov, ki vedno razglašajo po listih in jajvinosti, da bo Rumu-nija kmalu posegla v svetovno vojsko. List pravi, da se s takim pisarenjem ljudstvo samo vznemirja. Kdor še vedno veruje, da bo, Rumunija posegla v vojsko, je bedast ali pa blazen. Nič manj bedast ali blazen pa je tisti, ki si domišljuje, da bo mala dežela s 400.000 vojaki napravila to, kar velika Rusija z vsemi svojimi ogromnimi pomožnimi sredstvi ni mogla storiti. Se misliti ni, da bi se Rumunija prej udeležila sedanje vojske, nego bodo armade četvero-sporazuma pričele z ofenzivo. < Angleško pristanišče ob Galipoln. Atenski list „Hestia“ poroča, da so Angleži Že pred neKaj časa pričeli graditi pristanišče v Šedd-il-Bahru, na zahodnem koncu galipolskega polotoka. Pristanišče, ki bo že kmalu gotovo, je določeno za e-pirališče zavezniškega vojnega brodovja pred Dardanelami. Novi naj višji poveljnik zavezniških čet pri Dardanelah. Kodanj, dne 1. avgusta. Francoski general N. Bruiard je imenovan za najvišjega poveljnika vseh Cet entente pri Dardanelah. Pri svojem včerajšnjem odhodu iz Marseille je izjavil Bruiard, upa s skorajšnjim padcem Carigrada uvesti zmagoviti konec sedanje vojne. Izmenjava avstrijskih in ruskih invalidnih vojnih ujetnikov. Iz Stock;holma se poroča: Avstro-ogrska vlada je zahtevala od švedsjke vlade, da se naj izmenjava vojnih ujetnikov med Avstrijo in Rusijo vrši pod tistimi pogoji, kot med Nemčijo in Rusijo. V Svediji b0 v to svrho vsak teden vozil še en posebni vlak, ,ki bo namenjen za prevažanje avstro-ogrskih vojnih u-jetnikov. Izmenjava se bo pričela v treh Rednih. Od prodajne cene vojnopomožnega urada po 24 v je odmonjenih na Štajerskem 12 v (2 v doklade za Štajersko, odkoder izvira misel) za ustvaritev fonda, ki naj služi polovično za pospeševanje položaja štaj. kmetijstva, polovično pa Rudečem križu Štajerskem. Vojnopomožni urad bo imel število v posameznih u-pravnih okoliših razprodanih znakov) natančno v razvidnosti in bo po izvršeni akciji izročil svoto, ki se bo podala iz delnih zneskov po 12 v za vsak znak, dež. šefu, da ga kakor odmerjeno, uporabi v lastnem u~ pravnem okolišu. Pri prodajni ceni po 30 v je potemtakem odmenjenih skupno 18 v za lokalne, oziroma deželne vojnopomožne namene na Štajerskem, medtem iko obdrži odi ostalega zneska preostalo svoto — vojnopomožni urad, ki prevzame cel rizik,o načrta, ne le da naroči prodajno blago, temveč tudi, da trpi stroške za potrebne tiskovine, kot dobiček v prid trem oficijelnim .(vojnim pomožnim namenom (Rudeči Križ, Vojnooskrbovalni. urad, vojnopomožni urad). Nujno povabljam vse vpoštevne urade in korporacije, dia to podjetje, ki ga ni treba še posebej — h pali ti in Čigar polovica pride v prid našemu kmetijstvu, polovica pa Rudečemu križu, po svojih močeh podpirajo, da s to prireditvijo na mogočen način predočimo z ozirom na nam namenjeno izstradanje našim sovraižnikom tudi našo gospodarsko zmago. Ljubi svoje in spoštuj tuje« V „Berliner Tagblatt'u“ je napisala Charlotta grofinja Rittberg na naslov učiteljev in starišev svarilo, naj ne Vsajajo narodnega sovraštva v mlade duše otrok. Grofinja Rittberg piše: ,„jNe prepovedujte sovraštva v rodbinah in šolah! Zamolčujte mladini neizogibne ekscese razpalje-ne brutalnosti. Kako naj otrok v svojem mladem življenju prav ocenjuje najstrašnejše izrastke preraz-draženih strasti? Pustite, naj zgodovina govori od-rastlim, nikar pa naj ne govori senzacija] nedorast-lim! Pazite v svojih pogovorih, izbirajte čtivo mladine, nadzorujte njihove igre! Učite otroke, naj bodo ponosni na svoje pleme, ali govorite jim, da plemenitost obvezuje, in da tudi najčisteja voda gnije in postaja blatna, ako miruje. Ne pozabite navajati otroke na to, da bodo tudi v nasprotniku spoštovali — človeka!“ Možnost miru s Srbijo Grof Julij Andrassy je napisal v nedeljski „(N, Freie Presse“ članek o odnošajih naše monarhije na-pram Balkanu. Grof Andrassy pravi, „da bo treba revidirati našo balkansko politiko.. Albanci so se izkazali kot jako nezanesljiv element, kateremu manjka tudi naredne zavednosti. Prvi naš interes je, da ne pripade Albanija Italiji, drugi pa. da se ne združi s kako nam neprijateljsko balkansko državo in tretji, da obdrže Albanci svoje narodne naselbine, dia se ne pretopijo v Slovane. Najbolje bi bilo, da pride Albanija pod Grško, ld bi se za to ceno priključila centralnima državama, S stališča naših interesov pa ne smemo popolnoma izključiti možnost, da dobi Albanijo Srbija in sicer .v zameno za macedonsko ozemlje, katero M moralb odstopiti Bolgariji in pod pogojem, da respektira 'albansko narodnost. Ako bi Srbija iz-premenila smer svoje politike ter s svojim držanjem dokazala, da se hoče odreči velikosrbskim aspiracijam in iskjati politično zaslombo pri nas, namesto v Petrogradu, potem bi govorilo za zgoraj omenjeno rešitev mnogo argumentov^ Ako bi te kombinacije ne bile mogoče, potem pa moramo misliti na to, da vzamemo severno Albanijo pod lastno okrilje, v srednji Albaniji pa ustanovimo muslimansko Kneževino.“ jo. Zračni pritisk privzdigne slreho in vtisne strop, drobci granate pa vse prevrtajo, medtem, ko pa spodnji prostori le malo ali nič ne trpe. Streha precej velike hiše g. nadpoštarja Kovačiča je vsa, preluknje-na, da izgleda kakor rešeto, dočim spodnji prostori, kjer so velike in krasne kleti, niso prav nič trpeti. Le škoda, da bo deževje to in druga poslopja, ki i-majo razdrapane strehe, s časom popolnoma uničilo. Sicer je pa pri Sv. Luciji, še nekaj stanovalcev. Najbolj vstrajna je gotovo neka priletna ženska, kateri je granata odnesla kos hiše, kar je pa ni spravilo iz vnotežja, ker nikakor ne gre ven v vjarnost, četudi pričnejo treskati granate. Dna je pač tako vzljubila svoj dom, da se ne boji ž njim vred, če je tako usojeno, dati tudi' svoje življenje. Domači gospod župnik katerega še tudi niso pregnale granate, pa zaupa svojemu angelu varihu in kakor je videti, res ne brez uspeha, ker župnišče in cerkev še nista nič poškodovani, čeravno so že okoli, in okoli švigali sovražni izstrelki. Granata pa zna biti včasih tudi precej hudomušna. Za orožnike in nekaj častnikov se je pripravljal pred nekaj dnevi obed v z zelenjem okrašeni uti na vrtu. Nekaj milnat pred obedom pa prileti granata, prevrta zid, kt loči vrt od ceste in eksplodira ravno v uti, ki je nenadoma izginila in tudi o iriizi in klopeh ni ne duha ne sluha. Ce bi bilo to % ure pozneje, bi izginilo s tem vred še 6 oseb-, a tako pa ni bilo nobene žrtve. V hiši gostilničarja Vuga jo tudi udarila granata v streho in udrla v nadstropje, ko je v salonu zajutrkovalo ravno več častnikov. Zračni pritisk je bil tako silen, da je zdrobilo vse šipe v oknih in vrglo tudi dve Častniški slugi ob tla, ki pa ni- sta dobila nobenih poškodb. Častniki so se samo ob sebi umevno naglo umaknili na varnejše mesto, le e-den, v civilu profesor, mirno obsedi in se ne umakne, dokler ni posoda izpraznjena. V nadstropju te hiše sva z g. župnikom iz Idrije pri Bači, ki je bil tako prijazen, da me je spremljali, iztaknila še drobce neke granate, katere sem jaz z velikim trudom izvlekel iz vrat neke omare in jih za spomin hranil v žep. Gospod stražmojster Rop. katerega sva pozneje dobila_ v roke, nama je pokazal se nekaj poškodb na poslopjih in drevesih in ovoj laškega šrapnela 15 cm, ki je tam padel na tla in tehta prazen 25 kg. Med potomo smo si še ogledali klet krčmarja in trgovca Muniha, ki je velike vrednosti, posebno sedaj v vojnem času. Zidana je v hrib, ima trden obok in je 4 ali 5 m pod površjem, tako, da je tudi pred večjimi granatomi skoro popolnoma varna. Zato pa Munihovi tudi niso zbežali proč, ampak smuknejo, ko začne kaj frčati po zraku, s svojimi gosti vred v brlog, kakor mlade lisice, ki se grejejo na solncu in se skrijejo, ko zavohajo lovca. Ko sva z mojim spremljevalcem se pomudila nekoliko Še pri domačem g. župniku, je pretekla ura štiri, nakar so me začele srbeti pete in hrbet. Lahi tu baje streljajo navadno dopoldan in proti večeru, do štirih pa traja opoldanski počitek. Ker se je kazalec pomaknil že precej čez štiri, sem predlagal, da jo s spremljevalcem g. župnikom urno pobriševa proti Bači, ker s tako naglico izginiti s sveta, kakor ona uta na vrtu, me nikakor mi bila volja. Župnik je temu pritrdil), a nisva bila še niti iz vasi, ko se že oglasi zamolkli bu-u-u-m. Jaz sem že mislil, če ne bi kazalo skesati se svojih prestopkov, ko mi g. župnik, ki je že itak veščak o delovanju topov, da po glasu, po dimu, in ne vem, po Čem še vse, že od daleč spozna, ali pade naša ali sovražnikova granata ali šrapnel, pojasnit, da se oglašajo naši topovi Med to muziko, ki je Kmalu prenehala, pridem jaz na kolodvor, g. župnik jo pa mahne proti domu, ker je imeli napovedan obisk. Pri Sv. Luciji sem zvedel, da se tu nahaja v vojni službi drž. in dež. poslanec g. dr. Benkovič,, katerega res dobim tam. Nemalo se je začudil, ko me zagleda. Nisva Še bila dolgo skupaj, ko se oglasi nekaj sto metrov v strani od naju rezek tresk in kmalu nato še eden. G, poslanec mi pravi, da sta eksplodirali dve laški granati, ki pa, kakor večina drugih, menda nista napravili nobene škode, Ker se je dan že nagibal proti večeru, se podam na svoje stanovanje v vas, v katero dosedaj še ni padla nobena granata, čeravno so bile že tudi blizu. Prihodnji dan se pa namenim na višine v smeri proti Gorici, ko sem si že prej izposloval za to potrebno dovoljenje. Grem po cesti, ki se vije vedno višje in višje navzgor, ko me dohiti avto, naložen z zaboji. Hitro se prismuknem vojaku,, ki je sedel na njih in splezam na zaboje. Ce je bila v 'njih municija za bližnjo artilerijsko postajo, me ni toliko zanimalo, glavno je bilo, da mi ni bilo treba hoditi v hudi vročini. Vojak, ogrski Hrvat, ki je sedel na zabojih, je bil zelo prijazen in mi je vedno ponujal svojo čutaro z vinom in suhor. Ker sem se Suhorja že branil, mi ga je skrivaj naložil v žep. To mi pa ni bilo nič kaj prijetno, ker če voz pravočasno ne ustavi, — v ogenj me nam- *o w P©leŽa&. '■V&vštvm in Iwasigored padla?' Ta vest -greida-nesvixl ust do ust. Vsak, kdor pošto*p čtai z domovino,s«e • veseli« elikih uspehov «ašf.h »armad na:«8veru. ’ Dve izmed naj večjih in na.isa^n©jšik riisiiih jtrdnjar sta v rokah* -zavezniških armaci. Pričakovali jsmo, (da: , se (trdnjavi,' ki sta bili gtavi» opir;$/Šče »ruške ar-. '. made..-na Poljskem ne boia mogli predolgo držati,Va da ju bodo morali Rusi tako hitro puntiti, do je vsakega presenetilo. V V a- riè a v u je včeraj cine 5. avgusta 'dopol-i dne Vkorajtabta svojo armado b a v a/ski .pri n o L e »o p old fsterat kairskega (kralja, :sqp»g :av©tri]-; : Sfee nadvojvod n. e Gizele. Iz krhkega m-radipega po.ro-1 čila se da le tfuiko posneti, da Rusi trdnjave in polj- j ; ske ‘prestolnice niso zavoznliški :armadi prepustil’: brez; boja, zakaj poroba .se o bojih z zadnjimi rušldmi-sira-; žarni. Kako pa je s trdnjavskimi utrdbami in koliko i je bilo plena, .bomo še le izvedeli. Sedaj je-pričakova-j :ii, da'kmalu padejo trdnjave 35hatw o gemirigihe wsskj na se vero z: ä hodni in Z |e g r z e ter Se roški na severni strani Varšave. Ruska arm a dal se umika v severoizJiodni smeri prot. trdnjavama' }|8 je' ha-; s t o k « Brest-LI iiovp s K. Iw a n gor o d. so a v s it ri j s k e ;č e*;tse z a,-; s e d If© že v sr orio, d n e 4 avg u s a. Ko so Avstrijci pred Iwangorodom in Varšavo , prekoračili; Visle ; in so naši od Lublina prodirali vedno dal|e .preti -severu : inozahodutap bila usoda Iwiasgoroda odločena. Njegova bodočnost je bila Štete ne toliko po dnevih ; ‘kot po urah. Ker je tudi mest® L e.c z u .a ob \V t e -por z u v naših rbkah, so se morali Rusi umakniti iz 1 prostora? mied W j>e.-p; r z o m in WLsT o proü ©in^t-u. j Po p a d © utr dm jajve Va abš av e in I vvn. n -g o r o d a je za Ruse, nastala nujnost, da morajo po-: : polinoma zm pas til tj t r o n to ob Vtisi 1 \ n «s r u m a k n i t i za utrjeno, èrto ob s no ’d-n j e an Bsi -g ii. Njihova bojna; Sijta bo najbrž WiDna—Grodne— Bj©lost ok— Bre-st-Litawsk. Tako s st a .zavezniški armadi izvršili svoj aačrit, ki,sta se ga lotili že; mesca novembra preteklega tafta- Takrat je stal Hindenburg pred Vangavo, »Sirij, .siri Banki pa pred Iwangorodom, T«da iruska premoč Ju jo vrgla daleč nazaj. S,e ie ko j© ruska premoč bilia strta, v zimskih bojta v Karpatih pod vodstvom nat (šega Boroeviča, je bilo na spomlad jaaogoöe predreti rusko bojno črto ob Dunajon, kar se je ^godilo dne % majnika. Od tega dne se je zazibala in zagibala •cela ruska Ironia na Boljskem ter je korakoma valovila nazaj, kakor motna: lena reka. Pomanjkanje topov In munitaje je to umikataje pospeševalo. Cez 3. mesce 4. tn S. avgusta .sta zavezniški armadi dobili v posest oni dve mesti, ki sta v našem vojnem načrtu bili -že od nekdaj podčrtani kot dv;e točki, ki morata pri® v našo oblasti Tudi na j u ž nem jta rilu zavezniških armad na IMijskem naši krepko napredujejo. Beti1 teh %i na-glo predira, ob Blagu v smeta proti Wind a w i, drugi del pa je preko r a 611 pri Grubieszown tseve. rozabodno od SOkala) B u g in je al a v z e 1 mesti U_ s t i 1 u ■£ in W I atatamli r .taW ö li y n s k i. N a sever u ;so Nemci zasedli mesto IS if a _ w a in ©grožujejo Rigo in tarnanji zaliv« 'Ob Z1 o 4 i'Lipi se vršijo le redki lartiterijsM boji in manjše praske. Živahnejše gibanje pa se o-paža ob b e s a r a b s k i melji kjer so' naši Ruse večkrat presenetili. V naslednjem podamo poročila, ki so došla še pred padcem ’Varšave in Iwangorocla. j Husi bodo izpraznili Varšavo. Mednarodni brzojavni agenturi se poroča iz Bu-I karešte :z dne S. avgusta sledeče: Ruski •poslanik Ko-I ziol Ppkfowisfci so je izjavil, daje gotovo dejstvo, da j Rusfi izpraziljujejo Varšavo in da so prisiljeni si iz-j brati obramba® črio, ki je od n sedanje presej oddalje-; na ; Proti trdnjavi Brest - LitowsL "V saffjsfcem listu .„Kampala“' ' objavlja znani '»bpignjrsld vojaški kritik Angelow svoje maziranje o avstrijskem prodiranju v Rusijo, Pisatelj občuduje dosledno in metsdičn® postopanje mvstrijskD-nemških armad. Angetow je mnenja, da se mora zmagonosno prodiranje zavezniških armad tem višje ceniti, ker se nahajajo. Sasi, ki s® mojstri v umikjanju, v izvan-: redne ugodnih in skrajno močno utrjenih obrambnih postojankah. Že w nekaterih dneh padejo cele, trd-?m j avana podobne ruske ob r ambne črte vsled silnega »avala avstrijsko-nemških airmad zaveznicam v roke. Ce se primerjajo s temi dejstvi brezuspešni italijans-'M in francoski napadi, pptem se dobi pravo sliko o velikanskem moraličnem in duševnem nadkriljeVanju Obali . zavezniških držav Avstrije in Nemčije. Končno pravi An golo w, da bo zavezniškim armadam za prodiranje proti trdnjavi Brest-Litdwsk, torej V hrbet ruske obrambne črte ob Visli, odprta pot v trenutku, ko bo strt ruski odpor na črti Lublin—Holm, kjer se še Kusi . obupno ustavljajo. Radko Dimitrijew poveljnik v Iwangorodu? Iz Sofijo porogajo: General Radko Dimitrijew je pisal nekemu svojemu prijatelju, da mu je zdaj pomerjena nalosa, braniti Iwamgorod. Ob Zleti Lipi. Položaj avstrijskih čet ob Zloti Lipi, kjer zve-hl® stražijo nage tamošnje utrjene postojanke, je nespremenjen. Cete ob Zloti Lipi imajo natego, da zar varujejo «krajne krilo armadie, ki na severu (med Vislo ih Hugom) prodira v rusko ozemlje. Dan za dnevom se ob Zloti Lipi dosezajo v manjših bojih lepi u-, spelli. Naša artilerija pa vsak sovražni poizkus, pro-' j dreti skozi, našo črto,: že v kali zaduši;. Razpoloženje vojaäva je izborno. Ko se je v strelskih jarkih naznanil vojakom paidec Lublina, je nastalo ha vseh koncih in krajih: veselo vriskanje. Naši topničarji so porabili to priliko in so z nekaterimi salvami na bližnje sovražnikove postojanke, Kuse dobro pozdravili. Dva nedavno ujeta Rusa sla pripovedovala zanimive reči. Eden je pravil, da je en. sam strel iz avstrijskega 3G.S cm možnarja uničil kar tri ruske strojne puške, Pri eni strojni puški je bilo v tem trenutku rav_ no več častnikov, ki so nadzorovali streljanje. Drugi pa. je pripovedoval sledeči; veseli dogodek: Mejcl odmori, ko se je prenehalo s streljanjem, je avstrijska godba kratkočasila vojake, Rusi so več ur pobožno poslušali zvok godbe. Nenadni napad ob besarabski meji. Iz Bukarešte se poroča: Vojni poročevalec bu-kareŠkega lista „Universul“ v mestu Manmornita (ob bukovinSko-rumunsM meji bh’zu Cdrnoviq), poroča, da si je ogledal vas Ruska-Novosielica, katero so Rusi 'zažgali* Cela vas je ena sama podrtija.- Vse hiše so porušene in povsod je bilo videti samo goreče raz- red ni preveč mikalo — in bi moral skočiti iz njega, bi lahko suhor padel iz žepa in bi me še obdolž)!! tatvine. To je bilo zame Š© toliko bolj kočljivo, ker se je ravno na vozu nahajala vreča Suhorja, ki je imela na strani že precejšnjo luknjo. Druge pomoči za enkrat ni bilo, kakor da sem ga nekaj pojedel, ostanek pa pokril z roboem. Sicer pa je bila moja skrb nepotrebna, ker se je voz ustavil slučajno ravno tam,-lqer sem menil izstopiti, tako, da sem lahko polagoma splezal na tla. Nekoliko višje sem dobil družbo in gi ogledal pripravljene postojanke, to je močne in goste žične ovire, pri katerih komaj miš spleza skozi, že iz majhne daljave pa nevidne strelske jarke in postojanke za strojne'puške. Vse to napravi na Človeka, utis, da si prej vsi polentahji vrat Zlomijo, kot pa da premagajo to, že po naravi izvrstno utrjeno črto. Za drugi dan bi bil lahko dobil dovoljenje in družbo za pot v Gorico. Pot bi nas vodila mimo Sv. Gore, kamor sem že v mirnih časih rad zahajal, ker se mi je ta od vseh romarskih krajeV, kar sem jih kedaj obiskal, najbolj priljubila« A ravno te dni je divjal boj pri Gorici z vso ljutostjo in bi Ml lahko na sredi pota zavrnjen Uni poštari nazaj ali bi pa, če bi me vojaška oblast pustila na mojo lastno odgovornost naprej, dobil laliko kar od Lahov naravnost kaltacm spoariin v obliki večje ali manjše luknje na koži. Ker pa Lahov že od nekdaj ne maram, mi tudi ni bilo Za njih,Ove spominke in sem se torej raj še vrnil nazaj v dolino, v katero pridem pozno ztaečer. Tu sem se pred leti v krasnih majniških večerih htattaokrat izpreliajal ob tiho im veseio žuboreči reki Idrijci in poslušal slavčke, ki so v nenavadno velikem številu popevali svoje večerne popevk® ob njenih bregovite A nocoj se ždi, kalter da je tuidj, I- drijca otožna, mesto {»opevanja slavčkov pa povsod le bojni hrum in Šum. Na levo in na desno šotorišča ih šepetanje vojakov, peketanje konj in mul, izprehajan. je straž, vmes pa poljske kuhinje, pekarne, zaloge municije in druzih vojnih potrebščin, spredaj od laške strani pa bobnenje topov, svetlikanje šrapnelov in ireskanje granat. Toda draga, solnčna Goriška, ne boj se, tvoje zemlje lačni sovražnik bo poteptan in o-srf.močen vržen čez mejo in Balli sì bodo sami med seboj skočili v lase. Ta zavest preveva tudi tukajšnje obmejno ljudstvo, ki je trdno prepričano, da Lahi ne pridejo naprej in torej mirno obdelujejo svoja polja, naprej. Zito celo v območju, sovražnih krogel ni ostalo nepožeto. Ker so Lahi taki gentleman!, da streljajo tudi na mirno prebivalstvo, 00 ljudje žito po noči poželi, vojaštvo pa jim je zjvozdo in spravijb žito iz ognjene črte. Pri;obdelovanju polja gre vojaška o-■ blast domačinom tudi drugače Zelo na roko, Vojaštvo jim spravi pridelke s polja, zvozi gnoj na njivo in zorje, vse to pa za majhno od stotin ino, to je 30 kg sena za par konj na dan in vojaku 40 v plače. Ker se v obče oeni in plača tudi po vojaštvu napravljena škodafc žive torej domačini ž njimi v kar najboljših oclnošajih. Prihodnji dan je bilo treba odriniti domov, se ve, da sem; tudi za to moral imeti dovoljenje, je pač taka, da v vhjnem Času brez potirebnih listin čiovek celo domov ne moro 111 kar je še bolj sitno, brez črnega na belem tudi tam ostati; ne sme, če mu poteče za to določeni rok. Na kolodvorskem peronu sem opazil četo vojakov, katerih uniforma je biilla popolnoma umazana, še bolj mi je pa padlo v oči, da so bili vsi v zid obrnjeni. Pristopim bližje, da bi še jaz vidci, kaj je tako važnega na zidu, ko zvem* da so laški a, valine. V noči od petka na soboto (30. na 31. julija) so avstrijske čete severoizhodno od bukotanskega mesteca Mahala (izhodno od Cernovic) s silnim naskokom napadle rusko fronto pri Nowi Urdici (ob besarabski meji) in sioer v širini 16 kilometrov. Rusi so bili vsled tega nenadnega napada popolnoma presenečeni. Nastala ie med njimi velika zmešnjava, tako, da se je avstrijskim četam posrečilo rusko krilo predreti. Ob enem z napadi infanterije so tu,di avstrijske baterije sipale uničujoč ogenj v ruske vrste, ki so se pod izgubami umakn il Položaj v C rnovicah. Cernovioe, 3. avgusta. Sedaj so se zopet vse avstrijske oblasti vrnile in so vnovič pričele delovati. Zadnje dni so železnic® otvorile promet. V celo Bukovino se je vrnilo mirno življenje. Pošta deluje brezhibno. Žetev prekaša vsa pričakovanja. Bombe na Cerno vice. Ruski letalec je dne 3- avgusta vrgel na mesto Cernovioe tri bombe. Le na strehi neke hiše je bilo nekaj škode. Husi hočejo na ogrsko ravnino . . . Iz Petrograda se brzojavlja: „Rusko Slovo“ napoveduje veliko prodiranje z jugoizhoda, ki se izvede v takem obsegu, da bo vsa Evropa, presenečena. Tega prodiranja, se poleg Rusov udeleže še druge čete, ki se bore v imenu narodnega načela. V etik® bitka svetovne pove sto ioe se ne bo bila na Poljskem, ampak na ogrski ravnini. Brzovozni promet čez Bukovino. Bukarešta, 3. avgusta. Od sobote naprej vozijo zopet brzovlaki preko mejne postaje Burdujeni čez Bukovino na Dunaj. Položaj. Naša defenziva na italijanskem bojišču rodi sijajne uspehe. Po drugi bitki na G o r i ŠE e m, ki je trajala celih deset dni in je stala Itahjane nad sto tisoč mož žrtev, sovražnik ne napadaj naših postojank več s ;tako silo. Naš „Železni general“:, Idajcor i-menujejo soškega vojskovodjo generala Boroeviča, je jim precej ohladil strastno razpaljene glave. Le njihova artilerija poskuša zopet svojo srečo z gostim obstreljevanjem D o b e r d o b s k e gorske p la»-note in naših postojank južno o d G orice proti morju. Ali je ta artilerijski ogenj nekaka začetna priprava za tretjo bitko ? 'Živahnejšo gibanje se opaža zadnje dni na tirolski in koroški meji. Italijanski napadi pa so bili povsod odbiti. Poročilo o padcu Varšave in Ijwamgoroda so naše južne čete sprejele z velikanskim' navdušenjem. Boroevič — železni general ob Soči Dunajska „Reichspost“ piše o priliki cesarske pohvale armade ob Soči hi njenega poveljnika: . Vojaki vseh avstrijskih narodov branijo vrata južno-zakodni strani Avstrije, Nemški vojak z alpskih jetniki. Se razume, da jaz potem nisem v; steno glodal, ampak nje; katerim se je že z obraza videlo, da jim ujetništvo veliko bolj prija, kot pa pretepavanje v bojni črti. Pretekle dni je namreč v Krnskem pogorju prešlo iz boja s streljanjem v boj na nož in iz tega v pravo pravcato pretepanje. Ko je vrlim bratom Hrvatom, ki so branili naše postojanke, orožje takore-koč odpovedalo, sovražnika pa le še ni hotelo biti konca, jim to nikakor ni vzelo poguma, temveč so se pograbili kar z golimi' rokami. Lahe so davM, poriVab v brezna, tolkli s kamenjem po glavah toliko Časa, da je moral odnehali in se vrniti v svoje postojanke v neredu in s strašnimi izgubami. 'Seveda je padlo tu*, di precejšno število vrlih Hrvatov, a to izgube se z sovražnikovimi niti primerjati ne dajo. Med ujetniki je bil tudi Lah, ki je pred par dnevi z enim tovarišem pribežal v naše postojanke. Pred vojno je bil natakar v Celovcu, pred mobilizacijo jo jo kot laški podanik potegnil čez meje, kjer je bil takoj uvrščen v vojsko. Z velikim trudom in nevarnostjo j®, splezal s tovarišem do naših in se dal ujeti. Tu jo dal baje veliko važnih podatkov o premikanju čet, da delajo Lahi cesto na Srednje itd. Zlajsti se je pa pritoževal čez naše žične ovire* ker se laški vojaki bojujejo s tako nevoljo, da ta kar trumoma prešli k našim, če bi ne bilo teh šmentanili Žic. Pri teh so namreč v nevarnosti, da so postreljeni od naših ali pa celo od svojih lastnih rojakov, če ta ti spoznali namen, da mislijo ubežati. Od vožnje domov Ti nimam kaj posebnega poročati, pač pa bi iz Goriškega vedel še kaj povedati ; ker pa je moja pisarija že itak predolga, zaključujem s prisrčnim pozdravom. dežel, nemški Dunajčan stoji poleg hrvaškega BoŠnjar ka in Dalmatinca, poleg Slovencev iz Štajerske, Koroške in Primorske in poleg, avstrijskih Italijanov v bližnje strelskem jarku, za bližnjim sivim kraškim zidom ležijo Rumuni, Ogri in Švabi iz Banata. I n vojskovodja teh 2 e I j © H r\ v aj t , Boroevič, drzni branitelj Karpatov. Sedaj stoji Boroevič ob Soči. Vse znanje, ki sl ga je pridobil v gorski vojski na izhodu, osredotočuje sedaj ta železni general ob soški meji. Z brezmejnim spoštovanjem se ga oklepajo njegovi vojaki,, njegovo ime je že samonasebi hramba in doni kot vib ar strele zoper sovražnika. Svetozar Boroevič! Hrvaški vojskovodja uči Italijane, da se zemljepisni in narodoslovni pojmi ne dajo prekucniti a upadi futurističnih jadranskih politikov. Narodni red ob Adriji bo ostal! Jtalija ne bo uropala Adrije in njene obali. Cesarski vojskpvodja hrvatskega rodu jo brani in vsi narodi Avstro-Dgrsfce so ž njim! O straži na jugozapadu. Berolin, dne 3. avgusta. Major Mörath poroča: Nerazumljiv odpor Avstro-Ogske ob Soči in na Koroškem, krvavi poraz italijanske armade in vedno se boljšajoče razmerje moči v prid našim zaveznikom daje nam zagotovilo, da smo moč Italije prav cenili. Vsled tega mora uvideti tudi oni, ki je dosedaj dvomil in se .ni dal poučiti, da se zna donavska monarhija boriti na jugu rajvno tako hrabro, kakor mesece in mesece v Karpatih. Italijani sami dvomijo nad „odrešenjem.“ V „Giornale d’Italia“ objavlja senator Mazioti, osebni prijatelj italijanskega ministrskega predsednika Salandra, članek, kjer se na italijanski strani prvič javno priznava, da se bodo težko mogle vojaško zasesti takozvane italijanske avstrijske pokrajine in da je zasedenje brez popolne zmage čela erosporazu-ma nezanesljivo. Mazioti zato zahteva, naj se Italija udeleži vojaških operacij zaveznikov pOid pogojem, če se dobro izplača in če se Italija Sama ne izpostavi nevarnostim, Italijani gredo sami radi v naše ujetništvo. S tirolske bojne fronte se poroča: Pred neka- terimi dnevi je šla manjša avstrijska patrulja službeno k prednjim stražam. Nenadoma so se slišali koraki od nasprotne strani. Patrulja je opazila Četo italijanskih vojakov, ki so nosili ua drogu r— belo srajco kot znamenje, da se hočejo udati. Vodja* patrulje je zapovedal moštvu, naj ima puške pripravljene, ker so hinavski Italijani že večkrat na ta način zahrbtno napadli naše. Nato je vodja pozval Italijane, naj vržejo orožje proč. Na to zahtevo so Italijani odgovorili: „Ali je res, da se nas bo bilo z biči, ako se u-damo? — „Ne!“ — „Ali se nas bo vrglo v ječe?“ — „Ne!“ — Nato so sovražniki svoje nabite puške kar vrgli v stran in so se dali ujeti. Italijani so se kot ujetniki čutili tako srečne, da so prosili, če smejo — prepevati, kar se jim pa ni dovolilo. Veselo razpoloženi so Šli ujeti Italijani k avstrijskemu vojaškemu poveljstvu. „Naš cilj je sedaj Trst.“ V italijanskem glavnem stanu so zastopniki lista „Petit Parisien“ izjavili o vojnem položaju: Za- enkrat še ne mislimo na prodiranje proti Tridenti]. Dan zmage bo napočil, to bomo našli lagodno; pot. Potrpljenje in še enkrat potrpljenje. Naš cilj je sedaj Trst! Cadornova poročila. Holandski list „Vaderland“ posveča gosp. Cev dorai in njegovim vojnim poročilom nastopni satirični „slavospev“: Edina vlast zveze, ki pridobiva zmago za zmago, je Italija. Ne žanje lovorik.j ' Beseda bi bila prešibka. Izdeluje lovorike in jih s tovornimi vozovi ~~ prevaža v svoje skednje. Ali nekaka čudna stvar je s temi triumfi. Izjvajajo se ture parlorce na polju — hribolastva. Nizozemsko planinsko društvo ne sme pred vsemi zamuditi, da izve adrese gospodov, ki izvajajo te ture. Kak oddelek n. pr. je izvfel plezanje po kaki navpični skalnati steni. Spuščali so se doli na vrveh in ob nevarnosti za življenje in sicer eden za drugim. Vprašujete, kaj se je zgodilo daljo ? , No, dospevši doli, so padli — v sovražnikove roke! In potem, seveda, so jih drugega za drugim vzeli z vrvi in — vtaknili na varno. Vidimo torej: junaštva še niso izginila s sveta! Časopisi so potem polni hvale, ki jo razširja brzojav od tečaja do tečaja! In ves i-talijianski narod gleda s ponosom rta svoje sinove, ki izvršujejo take junaške umetnosti. Neki nemški list je. prinesel zasmehljivo sliko: Kolosej v Rimu, natlačen po ogromni množici. Kriče navdušeno hura spričo pribojevane ene pravcate avstrijske — čepice ! ! ! Ali česa drugega je pričakovati razun krvavega zasmehovanja od strani kakega sovražnikovega časopisa? Mi nevtralci, ki smo mnogo zmerneji in pravičneji y, svoji sodbi, smo se včeraj ob čitanju notranjih listov s prisrčnim nevtralnim veseljem zabavali na najnoveji zmagi Italijanov, nave- liki in sijajni zmagi nad — bodečimi žicami! Ako čitamo, kar javljajo o tem od „italijainske strani“, potem dobivamo utisk, da italijanska artilerija in inlan-terija nista nikaki — mačici za igračo. Kaka sreča, da ste ta strašni odpor, ki ga je tvorila bodječa žica, „naša artilerija“ in „naša inlanterija“ vendar mogli uničiti . . . Potem se smejemo tudi, da more italijansko poročilo pripovedovati s ponosom: „Ugotovljeno je, da se sovražna inlanterija more le redkokedaj1 na odprtem bojišču protiviti italijanski infanteriji.“ Kako čudo tudi ! Kaj naj se vzdrži proti infanteriji, ki ovire bodečih žic, ki jih je „naša artilerija“ že uničila, še nadalje uničuje! Strašne posledice vojske v Franciji. Skoraj vsi moški med 20. jn 40. letom se nahajajo v Franciji v bojni črti, Petina njih je že mrtva ali pa popolnoma delonespösobna. Izumrle, so cele rodbine. Sodijo, da ostane četrtina ali tretjina deželč po vojski neobdelana. Po „Financial Chronicle“ posnema „Frankfurter Zeitung“, da so izgubili Francozi, do 1. junija I. 1915, ko še ni bila končana bitka pri Arrasu, okrog 1,400.000 mož in sicer 400.000 mrtvih, 700,000 ranjencev in 300.000 ujetih. Isti list ceni izgube Angležev do 1. junija: 116.000 mrtvih, 229.000 ranjenih, pogrešajo, oziroma ujetih je 428.000. Ruske izgube ceni, kar je očividno prenizko, s 733.000 mrtvimi, 1,982.000 ranjenci in s 770.000 ujetniki; skupaj torej 354 milijona. Številke za Rusijo se ne ujemajo, ker je bilo u-jetih približno 154 milijona Rusov. V Srbiji zahtevale kužne bolezni 200.0(H) žrtev. Londonskemu listu ,„Times“ se poroča iz Soluna: Ob izbruhu vojske je imela Srbija 400 zdravnikov. Od teh jih je pomrlo vsled nalezljivih bolezni že 170. Vse srbsko nevojaško prebivalstvo je bilo sploh brez vsakega zdravnika. Po zimi in spomladi so se pojavile nalezljive bolezni, ki so zahtevale 200,000 Človeških žrtev. Sedaj se nahaja v Srbiji 420 angleških zdravnikov in strežnic, ki so pa sedaj brez dela, ker so pojenjale nalezljive bolezni in ker tudi ni več nobenega ranjenega vojaka. «•*****»*....—----------------r-inirniT-11 ir tu .. ■ -.- rM1 __ Raznoterosti. Prestolonaslednik s soprogo v Budimpešti. — Nadvojvoda Karl Franc Jožef in njegova soproga nadvojvodinja Cita bosta došla dne 7. avgusta v Budimpešto, kjer ostaneta dne 14. t. m. Mati generalštabnega načelnika Konrada pl. Heeendorfa umrla. Na Dunaju je dne 2. avgusta po noči po daljši bolezni umrla mati našega ! slovitega vojskovodje Konrada pl. Heeendorfa gospa Barbara Konrad pl, Hecendorf, stara 90 let. Sv, zakramente ji je pred smrtjo podelil vojaški škof dr. Bjelik. General Konrad se je na Dunaju osebno udeležil materinega pogreba. „Oni tam gori...“ V kolinski stolnici je izjavil kardinal Hartmann: „Ko sem našemu cesarju čestital k sijajnim uspehom na izhodu, je pokazal cesar z roko navzgor in rekel: JOni tam gori nam je pomagal!“ Francoski duhovnik obhaja nemške vojake. — Dne 19. julija zjutraj ob 8, uri se je nudil obiskovalcem cerkve v Konstancu na Nemškem redek prizor: Pri vsakem altarju je klečal francoski vojak kot ministrant in če se je opazovalo bolj natančno, so se vidjele pod mašniško obleko rudeče hlače. Bili so to ujeti francoski duhovtaiki-vojaki, 25 po Številu, katerim je Nemčija dovolila, da smejo opravljati v ujetništvu službo božjo. Ker se je vršil v šolah pouk, ni bilo ministrantov pri rokah in morali so si med seboj pomagati. Oblekli in slekli so se pri altar jih, kar je sicer dopustno le sajmo pri pontifikalnih mašah. Ker se je nato po vsaki maši pri altarju sv. Križa delil zakrament sv. obhajila, je slučaj nanesel, da je obhajal ujeti francoski duhovnik-vojak večje število — nemških vojakov, ki so bili namenjeni na bojišče. Kot 781etni starček — na italijansko bojišče. Gardni nadporočnik grof Wurmbrandt, 781etni starček, se je javil kot prostovoljec za italijansko bojišče, kamor je odpotoval te dni. Iz davčne službe. Davčni oficijal tukajšffijega davčnega urada, Avguštin Feistritzer, je stopil v za. časni, pokoj. Osebna vest. Deželni odbor štajerski je v svoji zadnji seji imenoval dr. Vilko Marina za sekundarja v deželni bolnišnici v Ljubnem ha Gornjem Stajerju. Poziv gimnazijcem godbenikom !j Gimnazijci mariborske gimnazije, ki stanujejo v Mariboru in ki so kolikor toliko vešči igranja na kakem godalu,, naj se do dne 9. avgusta med 11. in 12. uro dopoldne javijo pri gimnazijskem ravnateljstvu. Od c. kr. gimnazije v Mariboru. Naučno mini, strstvo je dovolilo, da se dijaki, ki so preteklo šolsko leto končali z neugodnim uspehom, pripustijo ob za- j četku prihodnjega šolskega leta k zopetnemu izpitu iz predmetov, v katerih imajo nezadostne rede, alto se |im prizna, da je neugodni uspeh bil povzročen vsled naknadnega konca šolskega leta in ako glede na pridnost, vedenje in znanje iz drugih predmetov zaslužijo to ugodnost. — Dijaki mariborske gimnazije,, ki si hočejo pridobiti to ugodnost, naj vložijo tozadevno pismeno prošnjo na ravnateljstvo mariborske gimnazije. Gg. poverjeniki Slovenske Šolske Matice naj, blagovolijo pobrati in vposlati čim preje članarino za leto 1915. Ako je morebiti g. poverjenik vjpoklican v vojno, naj blagovoli prevzeti ta trud eden izmed njegovih gg. tovarišev, ker mora društveni odbor že v kratkem vedeti, kakšino bo njegovo denarno s tajaj e. Šolska vodstva nav Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem naj blagovolijo vposlati predsedniku Slovenske Šolske Matice, g. ravnatelju H. Schreinerju v Mariboru, zaznamek vseh v vojno poklicanih gg učiteljev s podatki o njih r&njenju, ujetništvu, smrti ali odlikovanju, ker namerava Slovenska Šolska Matica postaviti vsem vrlim jpnakom-uči-teljem časten spomeniK v svojih publikacijah. Imenovanje vojaških živinozdrjajvnikov, za kadete. Vojno ministrstvo je odredilo, da bodo tisti vojaški živinozdraivniški praktikanti, ki opravljajo vojaško prezenčno službo že 8 mescev, imenovani zra kaldete, oziroma praporščake v rezervi. Prodaja zmagujočih zastavic. Na Dunaju so n-peljali prodajo različnih zastavic, čegar skupi ček se-steka v vojnopomožni sklad. Mariborsko okrajno glavarstvo nas prosi, da priporočamo našemu ljudstvu,-občinam, podružnicam Rudečega križa, v et e rančem, in drugim društvom, da pospešujejo prodajo ip nakup teh zastavic. Zastavice so v avstrijskih, ogrskih in drugih barvah in so velike 35t—48 cm in 80—120 cm ter so pritrjene na primerne droge, pil pa se dobijo tudi brez istih. Avstrijske in ogrske zastavice, velike 35—48 cm z drogom vred veljajo za zasebnike K 1.20, za občine in društva pa 90 v; iste zastavice pa brez droga za zasebnike K 1.10, za občine in društva 80 v; v velikosti 80—120 cm veljajo te zastavice1 za zasebnike brez droga 4 K, za občine in društva 3 K. Te zastavice bi bile posebno pripravne za porabo pri slavnostih ob priliki rojstva Njih Veličanstva našega presvitlega cesarja. Več o tem se izve pri občinah, Preprodajalci dobe 20% popusta. Naročila 8® naslavljajo na: Technische Betriebszentrale des Kriegshilfsbüro, Dunaj, I, Hoher Makt 5. V znamenju zmage zlatega, žitnega klasa! Cesarski namestnik nam je poslal sledeči poziv: Dan zahvale za zmagovito odvrnitev preteče lakote. Bil je satanski naklep naših sovražnikov, katerim se je še pred kratkim pridružila po podlem izdajstvu „naša zaveznica“ Italija, ki so nas nameravali izstradati,-ker se jim ni posrečilo, 'da bi nas premagali na bojišču. Prišlo pa je drugače! Kakor so v brezpritnets, nem zmagovitem navalu prodirale naše in zveste zavezane nemške armade proti mogočnemu sovražniku. Rusu in zopet razobesile nad trdnjavo Przemysl svoj zmagoviti prapor, ravnotajko uničen je tudi sramotni naklep nas izstradati, naše žene in otroke izročiti — smrti*'vsled lakote. Vsled domoljubnega samoomejevat nja prebivalstva in ukrenjenih odredb smo že prebili najhujši čas ter stojimo pred uspehom nove žetve, ki nam je zorela, kakor Bog hoče, v najbogatejšem blagoslovu. Ta čas; žetve, ki javlja gospodarsko zmago nad našimi sovražniki, hočemo s hvaležnim srcem slaviti „v znamenju zlatega žitnega klasa“ in po celi deželi prirediti slalvnosti vesele zahvale za našo gospodarsko zmago. Dan zlatega žitnega idasa. se namerava določiti za sredino mesöa septembra» Ta dan naj nas pa tudi opominja, 'da s>e spominjamo, vrlih Štajercev, pred vsem posjpeševajnja gospodarskega položaja štajerskegla kmetijstva, ki i na bojnem polju i doma izvrstno izpolnjuje svojo dolžnost, in pa Rudečega križa, ki neguje naše ranjene. Tem namenom naj služi dan v znamenju zlatega žitnega klasa! — Natančnejša poročila o prireditvi bodejo ori-občena v dnevnikih. VprfajŠajnja za* pojasnila je nasloviti na profesorja g, Klementa Frömel, Gradec, Grad, polnadstropje, pod napisom Jim Siegeszeicneii der goldenen Ähre.“ Avstrijsko mornariško društvo nam je poslalo oklic, v katerem vabi vse domoljubne državljane, da s prostovoljnimi prispevki podpirajo slavno našo vojno mornarico. Zlasti vabi, da se s prostovoljnimi doneski zgradi nov podmorski čoln. V tat namen bo izdalo Avstrijsko mornariško društvo* ličen znak, ki bo stal komad 2 K in vabi vse domoljubne Avstrijce, da, prav pridno segajo po tem znaku. Odlikovani slovenski častniki. Vojaški zaslužni križec III. vrste so dobili: nadporočnik 97. pešpolka Josip Zidanšek, učitelj na kmetijski šoli v St. uUriju ob južni žel., nadporočnik 14. poljskega kav-bičnega polka Gustav Štuhec in poročnik 89. pešool-ka Anton Sele. Niajvišje pohvalno priznanje se je izreklo Črnovojniškemu nadporočniku V. Janežiču. — Praporščak 47. pešpolka Ivan O gor elee je dobil srebrno svetinjo na brabrostnem traku. — Makso Unger, rezervni poročnik pri 2, bosansko-hercegovskem pešpolku, središki rojak, je bil za sjvojo bpabrost v bukovi nskih bojih odlikovan z veliko srebrno kolajno. V Poli je umrl naš spodnještajerski rojak Julij Ferlinc, rezervni častnik pri poljski železnici. N. v m. p.! Ranjen je bil na severnem bojišču rezervni kar I t domačega domobranskega pešpolka Štev. Karl Zirngast. Primorske novice. Podgorski kurat, č. g. Ciril Metod Vuga, M je bival (nekaj Časa kot begunec v Ljubljani, je odšel, med svoje farane v St. Hipolit na Nižje-Avstrijskem. Tam je večina oeguneev iz podgorske občine, ki so gotovo z ntajvečjim veseljem v svojo sredo sprejeli svojega dobrega dušnega pastirja. Kakor znano, je Podgora pod slovečo Kalvarijo grozovito razdejana, pa so še vedno dan na dan pri-letav)ale nad njo granate in šrapneli in je bila vedno velika nevarnost za življenje, in Italijani so silili in še silijo v Podgoro s strani Ločnika in Grojne, a vendar vse to ni oviralo č. g. kurata, da, ne bi bil šel še enkrat pogledat y Podgoro in rešit cerkv. reči, kar se še rešiti da. To je tudi dosegel. Pomagal mu je,-oče, mož, ki je že precej v letih, in kar sta le mogla., sta rešila in prinesla v Gorico in drugam na varno. — Umrl je Peter Bedoni, računski uradnik pri goriškem gozdarskem in domenskem ravnateljstvu. — Javno državnemu pravdništvu j ovaden trgovec v (Trstu. „Lavoratore“ ovaja javno državnemu pravdništvu trgovca Rudolfa Godniča v ulici Sv. Ivana, da je prodal dne BI. julija sladkor po 1 .K 12 vin., dočim je cena po aprovizacijski komisiji določena na 94 vin. Pod ovadbo sta podpisana Avgust Jurjevič in Terezija Sirk. — Velik požar v Trstu. Minuli teden je nastal v papirnici in grafičnem zavodu Modiano v Trstu velik požar. Sosedne 'hiše so morali izprazniti. Trgovske knjige in blagajno, ,v kateri je bilo 20.000 K denarja, so rešil1. Škode je kakih 900.000 K. Ker je začela tovarna na več krajih goreti, ni dvoma, da je bila nalašč zažgana. Zaprli so dva nočna čuvaja te tovarne, ker sta na sumu, da« sta užgala. V normalnih časih je bilo v tej tovarni zaposlenih 140*0 oseb. Iz politične službe v Primorju. Okrajni glavar Gvidon Polley je premeščen iz Kopra k namestništvu, v Koper je premeščen iz Gradišča ob Soči namestništvom koncipist grof Attems-Petzenstein. Namestništvom koncipist Fran Svetek, ki je bil premeščen v Koper, ostane na svojem prejšnjem službenem mestu. Koncipist dr. Rudolf Müller je poklican v službovanje v Trst. Za begunce iz primorskih dežel, ki se nahajajo na Štajerskem, se je osnoval v Gradcu odbor s sedežem na graškem magistratu. Begunci naj se obračajo na ta odbor glede vseh potrebnih informacij in glede podpor. Veleizdajstvo , skrito pod poštnimi znamkami. Tirolec italijanske narodnosti Severin Zanella, doma iz Cusiana na južnem Tirolskem, je bil te dni obsojen od vojaškega sodišča v Lineu zaradi veleizdajstva na 10 let težke ječe» .Zanella je izročil na nekem poštnem uradu dopisnico, naslovljeno svojemu prijatelju, ki je ajvstrijski dezerter v Italiji. Na dopisnice je prilepil dve poštni znamki po pet vinarjev, a pod obe znamki je opisal v kratkih besedan gibanje avstrijskih čet na Tirolskem. Dopisnica je prišla slučajno v« roke avstrijske vojaške oblasti in Zanella je prejel zasluženo kazen. Nihilisti so pred leti imeli v Rusiji svoj list „Mesar“, ki je nemoteno šel skozi cenzuro. čDednjič se je izkazalo, da m stanovsko glasilo za mesarje, temveč glasilo revolucijouarcev. Generale, min'stre in guvernerje je označeval z biki, voli in koštruni, dvorne dostojanstvenike je imenoval teleta, velike kneze „debelo blago“ in talio dalje. Potno dovoljenje za potovanje v Nemčijo. Vob-če je razširjeno mnenje, da za potovanje v Nemčijo ni treba kakega posebnega potnega dovoljenja. Da se občinstvo izogne tozadevnim neprilikom, se opozarja, da mora imeti vsaktaj čez 1(/ let stara oseba, ki potuje v Nemčijo, potni list, kateremu je pridjana slika dotične osebe. Za moške osebe v starosti od 17 do 50 let je pa treba posebnega potnegä dovoljenja od dotične deželne politične oblasti. Brzojavni in telefonski promet s Tirolsko. Od dne 1. avgusta naprej je zopet dovoljen zase oni brzojavni in telefonski promet s Tirolsko severno od prelaza Brenner in s Predarelsko. Poštni in brzojavni promet z Galicijo. Dqvoljeno je pošiljati zasebne poštne zavoje za vse kraje notri do vštevše severne meje sledečih okrajev v Galiciji: Sandomierze, Jaroslav, Przemysl, Kolomea in Zalusze. Pošiljatve poštnih vzorcev na bojišče. Trgov, ministrstvo je odredilo, da je dovoljeno pošiljati vzorce blaga vojakom na bojišče na sledeče vojaške pošte: 17, 23, 31, 58, 59, 60, 62, 77, 90, 94, 96, 97, 105, 107, 108, 116, 126, 130, 140, 143, 154, 155, 158, 160, 164, 180, 201, 208, 210, 211, 213, 214, 327, 350, 504 in 506. Naj višje cene za sladkor. Štajersko namestništvo je izdalo naredbo, s katero se določajo najvišje cene za sladkor pri prodaji na drobno in na debelo. Pri prodaji na debelo je določeno, da sme biti cena za 100 kg sladkorja k večjemu za 2 K večja, kakor je tovarniška cena; pri prodaji na drobno pa za 7 v večja, kakor je cena pri prodaji na, debelo. Politične oblasti so pooblaščene, da smolo v posebno ozira vrednih slučajih, n. pr. če se sladkor prevaža v gorate kraje, kjer so stroški za prevažanje sladkorja večji, kakor po drugod, dovoliti k cenam za prodajo na drobno še poseben znesek, ki odgovarja stroškom za prevažanje. Sladkorne zaloge na Ogrskem zaplenjeno. O-grskla vlada je zaplenile vse sladkorne zaloge na 0-grskem. (Zaloge sladkorja, ki se nahajajo v tovarnah za izdelovanje sladkorja, sp baje tako velike, da zadostujejo Še za tri leta. Perilo se podraži. Avstrijski tovarnarji za izdelovanje perila so sklenili» da vnovič podražijo s 1. avgustom razne vrste perila. Tovarnarji utemeljujejo podraženje s tem, češ, da so poskočile cene za razne surovine, ki se rabijo pri izdelovanju perila, za več kakor 100 odstotkov. Dobra bi bila tudi pri teh tovarnarjih državna kontrola in da se nastavijo na/višje cene. Zopet ponarejeni dvekronski bankovci. V zadnjih dnevih zopet krožijo v prometu, ponarejeni dvekronski bankovci, ki so pa zelo pomanjkljivo in okorno ponarejeni. Zlasti padejo v oči svetla mesta na glavi in obrazu pocfobe ter nerazločni in precej zamazani tisk. Na zadnji strani ponarejenih bankovcev pa pade, o v oči močnejše1 bele črte ob robu. Pri besedi „Fötanaezos“ manjkata na črki „ö“ obe črtici. Torej pozor! Nastanjenje vojaštva na deželi. Cesarski nar mestniji se je poročalo, da se« jie na deželi na mnogih krajih vojaštvo nastanilo v prostorih:, ki so do sedaj se vedno rabili za spravljanje žita in drugih pridelkov. Cesarska namiesinija se je obrnila na c. in kr. vo'aško poveljstvo v Gradcu s prošnjo, da se tem nedostatkom odporno: o in se kmečkemu prebivalstvu o-mogoci nemoteno spravljanje letošnje žetve. Vojaško poveljstvo je odgovorilo, da je vse potdebno ukrenilo in primerno razglasilo, da se Skednji in enaki prev stori, kjer so bili vojaki nastanjeni, izpraznijo, da se more spravljanje žita in drugih pridelkov nemoteno nadaljevati. Graški živinski sejmi. V pondeljkovi „Straži“ smo poročali, da se je na graškem govejem sejmišču pojavila slinovka in da so radi tega izdane za graški sejem obširne varnostne odredbe, posebno da se neprodana živina mora tri dni potem«, ko je bila na sejmu, zaklati. Iz Gradca se te dni poroča, da je že slinovka prenehala in da se živinski sejmi vrše spet tako kot poprej. Kolera na Hrvaškem. V času od dne 19. do 26. julija se je pojavilo na Hrvaškem in v Slavoniji 321 slučajev kolere. V omepjeni dobi je podleglo tej nalezljivi dobi 157 oseb. Kolera izbruhnila v južni Italiji. Jz Lugana se poroča, da je izbruhnila v južni Italiji azijatska kolera, Ker se kolera zlasti v toplejših krajih mnogo hitreje razširja, kakor v mrzlejišilv si je italijanski ministrski svet y tej zadevi v velikih skrbeh. Grozno neurje v Nišu. Dne 2. avgusta je razsajalo v Nišu in okolici tako grozno neurje kot nalivi, toča tn vihar, da še celo stari ljudje ne pomnijo kaj takega. Padala je toča debela kakor kokošja jajca Ubitih je bilo veliko oseb. Uničena je vsa žetev. Brzojavnil telefonski in železniški promet Niša in o--volice je za več dni ustavljen. Požar v Carigradu. V bližini palače nemškega poslanika y. Carigradu je izbruhnil velikanski požar. Palačo poslanika so rešili. Zgorelo je zavsem 150 poslopij. 1 ; j « .; Maribor. Kadet Otmar Verderber, sin prvega državnega pravdnika v. 'Mariboru, Viktorja Verder-berja, ki je, kakor smo svoj čas poroča.i, dne 19. maja na severnem bojišču padel, je bil po smrti radi svojega junaštva odlikovan z veliko srebrno hrabrost no kolajno. Njegov brat Herman, ki služi kot praporščak pri dragoncih, je bil od sovražnega šrapnela ranjen in je za svoj hrabri nastop pred sovražnikom odlikovan z veliko srebrno kolajno. Maribor. Dne 28. julija se je v tukajšnji stolnici vršila poroka orožniškega stražmojstra Jožefa Merc z Vranskega z gdč. Jožefo Klančnik, doma iz Prekop. Maribor. Dne 4. avgusta je umrla Frančiška «Tischler, mati tukajšnjega trgovca Ignacija Tischler, v starosti 68 let. Maribor. Pretečeni torek popoldne se je obesil na podstrešju hiše okrajne bolniške blagajne v Mariboru blagajniški sluga, oziroma poduradnik imenovane blagajne, svoj čas kazenskim potom iz službe odpuščeni član mariborske mestne policije, Jožef Ma-gele. Nagib je bil strah pred kaznijo, ki ga je čakala, ker je poneveril denarne svofte, katere je prejel od raznih strank kot doneske za bolniško blagajno. Te svote, katere je ta mož poneveril, so baje velike, govori se o več tisoč kron. Ormož.. Mesca septembra letošnjega, leta bode preteklo ravno 17 let, odkar je ustanovil sedaj že pokojni dr Geršak, bivši, c. kr. bilježnik v Ormožu, za naš okraj Kletarsko- društvo. Kakor zmajno, rodijo ormoške in ljutomerske gorice najboljšo vinsko kapljico na slovenskem Spodnjem Stajerju, svetovno znanega „ljutomerčana.“ Pokojni dr. Geršak, ki je bil dober preučevalec vinske trte, se je pečal v prostem času zelo mnogo z vinogradništvom, je prišel do spoznanja, da bi za vinogradnike ormoških goric bilo zelo važno in pomembno, ustanoviti nekako središče za nakup in razpečevjanje vinu*. Ustanovil je Kletarsko društvo z namenom, kupovati vino od zadružnikov za, pošteno ceno in ga zopet spraviti med svet in tako varovati vinogradnike pred dobičkaželjnimi pre-kupci in vinokupce pa pred slabim, mnogokrat ponarejenim vinom. S tem bi naj dobila žlahtna ljutomerska kapljica pred svetom dober sloves, kateri ji po pravici gre. Društvo je imelo osobito skraja vedno dovolj yinoodjemalcev in razvijalo se je še dovolj povoljno, dokler je služilo samo svojemu prvotnemu namenu. Ko.pfi je prikupilo več vinogradov in se na š svojo roko začelo pečati z vinogradništvom, zabredlo I je nat krivo pot. Pomanjkanje lastnega kapitala «er zanesljivih delavskih moči in Često pretirani izdatki oskrhnišftjva, razne ujme itd., so bili vzroki, ki so razvoj zadruge ovirali. Nekako ravnotežje je spravila v društvo zadružna „Kletarska gostilna“, ki se že več let nahaja v hiši Ormoške posojilnice. Po smrti dr. Geršaka leta 1910 je prešla zadruga popolnoma v kmečke roke. Četudi se je takrat od več strani prerokovalo, da društva ni možno več rešiti in da je bolje, ako se ra«zpusti, se naši kmetje vendar niso zbali velike odgovornosti, katero so kot novi odborniki na-pram društvu prevzeli, Zlobni jeziki so si mnogo prizadevali, da bi škodovali ugledu društva in njega o-skrbnikom. Trosili so lažnjive vesti med svet, da je društvo svoje poslovanje ustavilo in da kmetje-odbor-niki pridejo zaradi dolgov društva na boben. Pa naši kmetje se niso dali ustrašiti, niti tedaj, ko se jim je prijateljsko svetovalo, delati na to, da se društvo dazpusti in ustanovi novo. In prav so imeli, da so o-stali trdni. Zadruga si je začrtala novo pot, po ea-tori je upala priti na boljše stališče in se okrepiti. Prodala je obsežne vinograde in delovala le v obsegu svojih gmotnih sil, podpirana od Ormoške posojilnice, s katero se nahaja že od nekdaj v tesni gospodarski zvezi. Delo in trud članov načelstvia pa ni bilo zastonj, kajti danes so možje lahko ponosni na lep in upiapoln razvoj Kletarske zadruge. In to po vsej pravici. Bilanca za leto 1914 kaže 85.000 K denarnega prometa. Ker 'zadruga nima izdatkov, osobito večjih, si je v zadnjem času tako opomogla, da se njeno današnje gmotno stanje