Opis nekterih staroslavenskih bogov. (Konec.) IV rod o v,«bog vremena, je bil starec s golo glavo. Stal je na dolgej ribi; v Ievej je deržal kolo, v desnej pa poüodo, ki je bila s cvetjem in sadjem napolnjena Živa ali Zi vena, slavjanska Venera. Nje priiine krasnollisata pomeni nje lepih dolgih las. Bila je boginja ljubezni in Krodonova so- pruga. Nje podoba je bla krasna naga devojka, ktera je v desnici zlato jabelko in v levici grozd deržala. V tej podobi so jo naši molikovavski prededi v bogato okincanej molivnici v Raceburgu častili, kjer je tudi Zivi posvečen log bil. Darovali so jej ne samo živali; ampak tudi ljudi, posebno vjele kristjane. r Morena, pri Cehih boginja smer ti. Ona je pevaje človeka k smerli vspavljala, katero so cerno noč imenovali. Po njih veri je duša v kervi prebivala, pri smerli v podobi ptiča iz ust vmir^jočega zletela in se na bližnje drevó vsedla, dokler se ni truplo sožgalo. Sele potem je pokoj našla. Rugevit, tudi bog boja na Rugenskem otoku. On je imel sedem človeških obrazov, sedem mečev v mečnicah in ednega v desnici. Nje- gova naj veča molivnica je bila v Kareni, kjer so tudi Porenuta in Pore- vita častili. Vsi ti bogovi so kaznovali prešeštvo in nečistost. Kurent bog veselic, toraj tudi razujzdanosti, prešeštva in nečistosti. Kors, bog zdravja in dobrega živlenja. Njegova podobšina je bila gola; debela glava je bila s hmeljem ovenčana in sedel je na prekuc- njcnej bečvi. Lada, božiča krasote, je sedela na zlatem vozu, v klerega sla dva labuda in dva goloba vprežena bila. Bila je ženska posebne lepote in telo jej je bilo bolj belo od snega, oči polne ognja, lice rumeno, zlati kodrasti lasjé do kolen, na glavi venec od cvetja; v smejočih ustih je deržala popoljak od rožice, v desnej roki zlato jabuko in v Ievej kroglo, na kterej je celi svet naslikan bil. Za njo so stale 3 lepe devojčice Mi- loš tenke, ki so jej zlato jabuko dajale. Naj lepše hramove je imela ta božiča v Nitri, Devinu in Berni. Nemisa božiča pravice. Na glavi je imela 3 sončne žarke in krilo, na kterem je ležala golobica s razprostertimi perut ami. Zi m ste ria božiča spomladi pri Rusi h. Ona in nje ljub ček Pogoda sta prijazna bila in hrano in uspeh delila. Nje ime pomeni, da je zimo prepodila in prijazno spomladno sonce prinesla. Tudi je ta božiča vsakdajno zoro pripeljala. Zimsterlo so si slikali krasno devojko « rožnim vencom in krasnim pasom. Glavna pogreška vsih poganskih, torej tudi staroslavenske vere je bila tä, da so si več bogov izmislili, misleči, da eden bog vse človeške potrebe namiriti ne more. — Vendar v tem so bili Slaveni pametniši od Gerkov in Rimljanov, da so imeli jednega najvišjega boga, kteremu se nobén drugi bog protiviti ni inogei. Tudi jim služi na čast, da je bil njihov bog pošten, ter se ni v nobenej opačini okaljal, dočim je Jupiter vse mogoče pregrehe počenjal. B. — K,