do domovine in države Vzgoja za ljubezen Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 5 Na državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je bil 23. 11. 2019, je v Radljah ob Dravi potekala mednarodna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V Društvu katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) smo se za organizacijo konference odločili zato, ker je vzgoja za aktivno in odgovorno državljanstvo naložena predvsem šolam in s tem učiteljem. V šolah je vedno več narodnostno mešanih učencev, ki iz svoje matične domovine, družine in okolja prinašajo najrazličnejše poglede ter odnos do novega doma in domovine. Kako se učitelji v javnih in zasebnih šolah soočajo z nalogami državljanske vzgoje in kaj lahko naredijo za mlade? Sporočila mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države Konferenca je bila namenjena razmisleku o vsebini ter pregledu delovanja in izkušenj, ki jih imamo v praksi. V uvodnem delu smo želeli slišati razmišljanja in sporočila politikov, predstavnikov oblasti ter stro- kovnjakov – pedagogov o pomenu vzgoje za domovino, o domovini in domoljubju. Gostje so spregovorili o vlogi kulturne de- diščine kot temelju narodove samobitnosti v globaliziranem svetu, o vlogi medkultur- nega dialoga med pripadniki različnih na- rodov, jezikov in kultur ter o osebni, naro- dovi in državni identiteti. K sodelovanju in predstavitvi izkušenj smo povabili učitelje praktike. Zanimalo nas je, kako jim v praksi uspeva razvijati državljanske kompetence, politično pismenost, razvoj kritičnega mi- šljenja, stališč in vrednot, povezanih z na- rodom in državo. Uvodni del V uvodu smo prisluhnili lepim in spodbu- dnim pozdravnim nagovorom. Župan obči- ne Radlje mag. Alan Bukovnik je v pozdra- vu povedal, da v Dravski dolini in obmejnih občinah živijo v zavesti, da domovino in njene meje lahko varujejo le znanje, ljube- zen ter spoštovanje dediščine in preteklosti. Pozdravila sta nas tudi predsednica DKPS Marija Žabjek in gostitelj, ravnatelj OŠ Ra- dlje ob Dravi mag. Damjan Osrajnik. Gost konference je bil tudi predsednik Evropske zveze katoliških učiteljev SIESC profesor W olfgang Rank. Povedal je, da ga preseneča množica mladih učiteljev, ki predstavljajo veliko vzgojno moč. V Sloveniji zaznava moč skupnosti, ki jo soustvarja in povezuje tudi organizator konference Društvo katoli- ških pedagogov Slovenije. Uvodna predavanja so bila sporočilna in navdihujoča. Gospa Sara Bevc Jonan je begunka iz Iraka, ki že 10 let živi in dela v Sloveniji kot socialna delavka, prevajalka in medi- atorka na področju pomoči beguncem. Slovenijo doživlja kot novi dom in dru- go domovino. S svojim delom želi biti čim boljša Slovenka: poštena, delovna in predana sočloveku. Ve pa, kaj pomeni biti domačin in kaj tujec. Slovencem sporoča, da domovina ni samoumevna, in če Slo- venci zanjo ne bomo skrbeli, se tudi nam in Evropi lahko zgodi usoda, kakršno do- življajo kristjani v Iraku. Dr. Valentin Inzko, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH, je poudaril, da narod oblikujeta vera in jezik. Drobno, vztrajno delo gradi narodno skupnost, kar so vedeli že naši predniki. T udi v današnjem času je to drobno delo pomembna protiutež silam globalizacije. Patriotizem je potreben, a le če temelji na znanju in spoštovanju in če ne vodi v nacionalizem ali v komercia- lizacijo. P. dr. Silvo Šinkovec je poudaril, da je de- mokracija kultura življenja, da ne sme te- meljiti le na gospodarski in politični moči naroda, pač pa na etičnem in nravstvenem ustroju družbe. Šole morajo aktivno vzgaja- ti mlade za poštenost, moralo in izobrazbo. Ljudje bomo vedno pred izzivom: biti dru- gemu volk ali prijatelj. Vprašati se moramo, ali vzgajamo mlade, ki bodo skrbeli za srečo Helena Kregar, prof. kemije, poučuje kemijo in študij okolja na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani. Ima več kot 25 let izkušenj s poučevanjem in razredništvom. Je dolgoletna sodelavka DKPS. do domovine in države Vzgoja za ljubezen 6 Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 vseh in ne le za peščico izbranih; mlade, ki bodo sposobni sodelovanja, samospoštova- nja in povezovanja. Predsednik Državnega sveta Slovenije g. Alojz Kovšca nas je pozdravil z mislijo, da smo si domovino sposodili od svojih vnu- kov, in menil, da je v tem pogledu konferen- ca izredno pomemben dogodek. Povedal je, da je Slovenija v letih po osamosvojitvi doživela spremembe, ki se jih nismo na- dejali in nam niso vedno v ponos. Obraz naroda so kultura, jezik in omika, ki nam dajejo identiteto. Mlade je treba vzgajati za vse vrste identitete: za identiteto lastne osebe, za jezik, kulturo, vero, zgodovino, vrednote staršev in preteklih rodov. Učitelji imajo zahtevno nalogo: vzgajati mlade, da ne smejo postati talilni lonci lastne in naro- dnostne identitete. Poljski veleposlanik v Sloveniji g. Pawel Czerwinski je predstavil skrb Poljske za narodnostno vzgojo in načine, s katerimi njihov šolski sistem skrbi za domovinsko vzgojo, za znanje in veščine na področju skrbi za domovino ter obrambe domovine. Arheologinja in raziskovalka dr. Verena Perko je predstavila pomen kulturne dedi- ščine za narodovo identiteto. Začudeno je ugotovila, da se predvsem mladi, pa tudi odrasli Slovenci ne zavedamo bogastva de- diščine, zgodovine in kulture na slovenskih tleh. Na vse to bogastvo smo premalo po- nosni. Geograf dr. Jurij Kunaver nam je s citati o domovini predstavil geografov pogled na domovino in poudaril, kako veliko vlogo pri vzgoji za ljubezen do domovine nosi ge- ografska stroka. V prispevku dr. Boruta Holcmana, preda- vatelja na Pravni fakulteti v Mariboru, pa smo spoznali nekaj temeljnih členov ustave RS, ki nam nalagajo odgovornost, skrb in javno zavzemanje za vrednote slovenstva. Pravi, da smo na poti nacionalnega genoci- da, če iz šole umikamo vzgojo za vrednote identitete. Vzgoja je edina pot do civilizira- ne družbe. Predstavitev referatov Konferenca je v popoldanskem delu po- tekala v petih delovnih enotah. Prispevke je predstavilo 49 učiteljev slovenskih šol in ene hrvaške s treh ravni izobraževanja (predšolska, osnovnošolska in srednješol- ska). Predstavljene so bile izkušnje, razmi- šljanja, izdelki, izvedene prireditve, dogod- ki, delavnice in najrazličnejši prispevki, ki so jih v svoji šoli, skupnosti ali kraju učitelji naredili za oživljanje, prepoznavanje in za- vedanje identitete slovenstva ter za krepi- tev ljubezni do države Slovenije. V mislih sta ostala bogastvo in raznolikost dogaja- nja po šolah ter usmeritev v krepitev ljube- zni do domovine pri mladih. Sklopi in naslovi prispevkov so bili nasle- dnji: 1. Državljanske kompetence: • M ar jana K o r oš ec: Slo venka s em, Slo ven- ka bom ostala • B a rba ra E va j in Di ja na L ack o vić (H r va- ška): Horvatska domovina • N a taša P r egla u B o rk o: S p o db u ja n je kri- tičnega mišljenja pri pouku slovenščine • T a t ja na L eka n: Vzg o ja za o dg o v o rno in kritično državljanstvo • Simo n K uha r : S p o db u ja n je ak tivnega dr- žavljanstva • mag. I g o r Li p o vš ek: K a ter o zna n je o do- movini v osnovni šoli? • mag. B ra nk o K o derma n: I deološka ali identitetna oblikovanost družboslovnih in humanističnih predmetov v srednje- šolskem izobraževalnem sistemu v Slove- niji • K a ta rina Ob r eza: K ak o mladim p ribliža ti EU • mag. M a ri ja L esk o v ec: K ak o mladin ski programi Misijonskega prostovoljstva prispevajo k domovinski vzgoji • B ra nka Roška r : P o p o teh Krsta p ri Sa vici 2. Ljubezen do maternega jezika: • B o ja na P eterka: L j ub ezen do do mo vine se začne z maternim jezikom • M o nika R a vn jak: R azvi ja n je do mol j ub ja s Prešernom v prvi triadi • M eta Rožac P a n g er : »Do m naš r es p r e- krasen je, rod naš prepočasen je« (Gre- gorčič) • Simo na T ernik: Do p olnilni p o uk slo v en- ščine kot sredstvo spodbujanja ljubezni do domovine pri otrocih Slovencev po svetu Foto: Ivo Piry Foto: Ivo Piry do domovine in države Vzgoja za ljubezen Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 7 • mag. M a jda M a ri ja L esjak: Ohra n ja n je narečne pestrosti slovenskega jezika kot pomembne sestavine narodne identitete • M a r tina K o če va r : L j ub ezen do kn jig e ne- koč in danes • Simo na K a rl: Do mo vin ska tema tika v slovenski književnosti • J uli ja Flogie: P r eš erno v F ak eb o ok • K a t ja H oloba r : Vzg o ja za l j ub ezen do domovine in države na OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice • dr . M o jca H rastel j B r elih: M edna- rodna likovna kolonija mladih na Osnovni šoli Vuzenica 3. Ohranjanje kulturne dedišči- ne: • Saš o Ob erski: Vzg o ja za ohra n ja- nje ljudske kulturne dediščine kot temelj razvijanja odnosa do do- movine • Mira P rimožič: Š eg e in na vade ob praznikih • J ustina Rep ina: I n ter esni deja vno- sti folklora in tamburice za vzgojo mladih aktivnih državljanov Slo- venije • Simo na S va n jak: L j udska glasba – del narodove identitete • L uci ja B ivš ek: Ples v sl užb i vzg o je za ljubezen do domovine • Sa b ina K uk o v ec: Vzg o ja za l j ub e- zen do domovine in države s po- močjo ljudskega izročila • T a n ja P og o r e v c N o vak: Sakralna likovna umetnost – nepogrešljivi del naše kulture • mag. M a nca H erlec: Slo v en ski o rna men t • P etra B er čič: V loga medg eneraci jskih de- lavnic pri ohranjanju prehranske dedišči- ne • M a r ta H r o va tin: P ozna va n je k ulina rične dediščine v šoli 4. Povezovanje s krajem: • P olo nca B olčina: Otr ok e s e lahk o že zelo zgodaj nauči ljubiti domači kraj • B r eda J ak o p: K er l j ub im do mo vino , ohra- njam dediščino • V er o nika K os el j: Do mol j ub je s e kali v do- mačem kraju • M etka S ta r ešinič: Ob eleži te v dne va sa- mostojnosti in enotnosti ter dneva držav- nosti v OŠ Vavta vas • V aleri ja T er tinek: S p ozna va n je na ra vne in kulturne dediščine domačega kraja kot temelj domovinske vzgoje • L uci ja M a rk el j J en sk o: R azvi ja n je do mo- ljubja skozi različne oblike dejavnosti na osnovni šoli • L eo nida Ga v ez Š erb inek: Kr ep i te v do mo- ljubja v osnovni šoli • M o jca K elb ič Đa jić: P rimeri vzp o db u ja- nja pripadnosti domovini pri pouku geo- grafije • M a n uela K uzmin Delgi usto: Oblik o va n je kakovostnega spominka turističnega kra- ja 5. Predmetne možnosti: • P etra M a tičk o: Vzg o ja za l j ub ezen do do- movine in države skozi lepote Slovenije • Aleš M a r đetk o: N i ti v sa n jah si nismo predstavljali, kaj nam bo uspelo • Blaž P r egla u: Ž ivl jen je v mo ji do mo vini • Deja n K o r o ta j: Vzg o ja tim sk ega d uha pri individualnih in timskih športih pri športni vzgoji • B ošt ja n L edinek: R uda r jen je l j ub ezni do domovine in države v igri Minecraft Edu- cation Edition • V alen tina K a vnik: Do mol j ub je p ri p o uk u angleščine • N a taša S e v er : S p ozna va n je do mo vine ob učenju tujega jezika • T a t ja na Simo nič: Fina nčna p isme- nost pri pouku matematike – za odgovornejše in zadovoljnejše dr- žavljane • M a ri ja Rep ina: P risp e vki k sp o d- bujanju domoljubja in pripadno- sti slovenski državi pri pouku zgodovine in obšolskih dejavno- stih na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška • Ro ma nca V ene: P razniki k o t del vzgojno-izobraževalnega procesa Bralcem je na spletni strani DKPS na voljo povezava do zbornika konference, v katerem so zbrani vsi zgoraj omenjeni prispevki: https:// www.dkps.si/fileadmin/user_ upload/MK_2019_zbornik.pdf. Konferenca nas je obogatila Konferenca je bila edinstven do- godek, ki bi se moral po mnenju mnogih udeležencev dogajati redno in že veliko prej. Za sode- lujoče učitelje, udeležence in pre- davatelje je pomenila veliko osebno obo- gatitev. Potrdila nas je v prepričanju, da učitelji s svojim 'drobnim delom', zavze- tostjo in odnosi lahko oživljamo ljubezen otrok in mladih do domovine in njenega bogastva. Konferenca je pokazala, kaj vse predvsem učitelji delajo iz ljubezni do mladih in do domovine. Prepričana pa sem, da bi morala domovinska vzgoja po- stati redni del vzgojnih in izobraževalnih programov v šolah. Iz vseh prispevkov sta izrazito zvenela dva poudarka, ki smo ju udeleženci odnesli s konference, in sicer: • V globalizira nem sv et u b o obstal le na r o d z globokimi koreninami. • Kdor ne ljubi domov ine, ne more ljubit i ničesar. Foto: Ema Kotar