V OKVIRU B K E LETU ~l^7~adar se udobno spustim v avtobusni ali avionski sedet, kadar poslušam lepo glasbo ali berem zanimivo knjigo, kadar s bolnim grlom pogoltnem tableto penicilina, kadar strmim na fotografiji v znane obraze, ki jih ni vei, a‘l gledam in poslušam na filmskem platnu življenje, ki bo Prau tako prepričljivo vrvelo še pred očmi poznih zanamcev, kadar uživam v čebljanju otrok in poslušam ljubkovanje njihovih mamic, ali razmišljam o blazni moči atomov in v duhu Sledarn skozi okna vesoljskih raket, skratka, povsod in vsak niP se lahko s ponosom čudim: kako pameten, lep in dober ]e človek. A če se spomnim, da večina ljudi ne zna brati, da jih je Večina na pol nagih in lačnih, da milijoni otrok umirajo, ker tanje ni najbolj cenenih zdravil, da milijoni in milijoni javljajo suženjsko delo, da bel obraz sovraži črnega in oi Itj nstVo . so Potem naj v, , Pereča ,?niMa ob opozarja vprašanja, sam seda.1 ob decentra- Pr,n ^rebno*^lnih orSaniz^ Vaekat n je namrež tudl Ve ,tlr>olo«tfadev° sicer izrazi-rProizvodne nara-*SV>t do* L2 drugačnih vi-niti’ kakšm ' In Potrebno je ni so medsebojni odnosi ob uveljavljanju ekonomskih zakonitosti poslovanja ekonomskih enot. Skratka, za sindikat ni nikoli dopusta. Nič novega ne bom povedal s trditvijo, da je za takšno vsestransko aktivnost sindikalnih organizacij, za zavzemanje stališča, še kako nujno poznavanje razmer v lastnem podjetju. Kako naj bi recimo sindikat uspešno vplival na gospodarjenje, če nimajo njegovi odborniki vedno pri roki osnovnih podatkov o gospodarjenju (ti pa so: ka- ko se giblje proizvodnja, kako produktnivnost, kakšen je dohodek, kako je s cenami proizvodov, ali trg povprašuje kakšna je vrednost in podobno). Kako naj odborniki ocenijo in vplivaj© na delovanje samoupravnih organov, v vsej njihovi celovitosti, če na primer ne vedo skorajda nič o uspehih, ki jih je dosegla ta ali ona ekonomska enota, o čem je razpravljal osrednji delavski svet, o stališčih, sprejetih na zboru ekonomske enote. In ne zatiskajmo oči pred resnico, takšnih sindikalnih odbornikov, torej takšnih sindikalnih organizacij v celoti s tako tekoč polovično obveščenostjo in poznavanjem razmer je še nekaj. Potlej je seveda razumljivo, da gredo ponekod mimo sindikalne organizacij v podjetju posamezne zadeve in da članstvo ugotavlja s precejšnjo upravičenostjo, da nima od takšne organizacije prav nikakršnih koristi. Te hibe v delu nekaterih sindikalnih organizacij je moč opaziti tudi sedaj ob snovanju seminarjev za sindikalne odbornike. Občinski sveti jih organizirajo zato. da bi s predavanji na njih in z razpravo o konkretnih uspehih, razmerah in slabostih v podjetjih odborniki povezovali teorijo in prakso. Ta namen pa ponekod ni docela dosežen, ker del aktiva ni povsem na tekočem s podatki. Ce k temu premajhnemu poznavanju razmer »v lastni hiši« pridamo še hudo učen®, za marsikoga pa povsem nerazumljivo podajanje snovi, se k razpravi ne upa oglasiti tudi tisti, ki ,res kaj ve. Tako namen seminarja, ki je tudi v izmenjavi mnenj, ponekod ni docela dosežen. Dosežen iz omenjenih dveh vzrokov, to je, ker del aktiva ni na tekočem s podatki in ker so predavanja nekaterih predavateljev premalo dostopna ravni slušateljev, teoretična snov ni podprta s konkretnimi primeri in podobno. Aktiv brez podatkov je kakor človek brez glave. Ta trditev je utemeljena s prakso. Zato da bo aktivnost sindikalnih organizacij, vsega njenega članstva učinkovitejša, se velja torej vselej in povsod »oboroževa-ti s potrebnimi podatki«, jih imeti pri roki. Seminarji pa bodo dosegli docela svoj namen, če ne bodo zgolj teoretični, temveč, da bo na njih teorija v najtesnejši povezavi s prakso. PETER DORNIK stveno spreminja dosedanjo vlogo in pomen vseh tistih organizmov, ki so neposredno odgovorni za razvoj šolstva. Med prvimi torej, ki jih v prihodnje čakajo nove naloge, so prav gotovo šolski odbori. V čem so potemtakem te njihove osnovne naloge v prihodnjem obdobju? ... ekonomska merila za določanje dohodka šole »Proces gospodarskega in družbenega osamosvajanja šol se razvija v več smereh,« je odgovoril tovariš Vladko Majhen. »Kot prvo smer naj omenim vedno večjo materialno osamosvajanje šol. Mimogrede: dosedanji proračunski kriteriji, ki so urejali dotok sredstev šolam, niso vselej zagotovili tudi dejanskega pokritja vseh stroškov izobraževanja, zakon o finansiranju šol pa omogoča vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da si le-te same določijo dohodek, s katerim bodo lahko nemoteno razvijale svojo osnovno dejavnost, ki jim jo ja določil ustanovitelj. In menda mi ni potrebno še posebej poudarjati, da je družbena skupnost dolžna v celoti zagotoviti šolam ta dohodek za normalno razvijanje osnovne dejavnosti. Zato tudi mislim, da je ena izmed osnovnih nalog šolskih odborov v prihodnjem obdobju, da na osnovi dejanskih potreb in z ekonomskimi merili določijo dohodek šole.« ... dopolnilne šolske dejavnosti ne smejo biti zgolj pridobitne Zatem je tovariš Majhen dejal, da si šole lahko povečajo svoj dohodek tudi z dodatnimi dejavnostmi. Pri tem pa je še posebej poudaril, da pa te »dopolnilne dejavnosti« ne morejo in ne sunejo biti zgolj pridobit-venega značaja in da mora šola tudi pri njih ohraniti svoj osnovni namen, to je razvoj vzgojnoizobreževalne dejavnosti oziroma znanosti. Kot primer pravilnega razvijanja teh dopolnilnih dejavnosti je tovariš Majhen omenil možnost, da šola, ki ima za to tudi primeren predavateljski kader, razvije izreden študij na obstoječi stopnji ali pa čelo na višji. Govoril je o tem, da bi lahko na primer na osemletki, seveda če ima pogoje za to, razvili ob rednem šolskem sistemu še oddelke za odrasle, da bi lahko razvili izreden študij celo na višji stopnji, da bi na gimnazijah prirejali različne seminarje in tečaje: »Skratka, možnosti za razvijanje teh dopolnilnih dejavnosti je obilo. In o vsem tem bodo morali razmišljati šolski odbori, kajti prav ta dopolnilna dejavnost bo lahko v mnogočem še utrdila gospodarsko samostojnost šol. A kot sem že rekel, odbori bodo morali ob tem paziti, da se šola ne bo odmaknila od svojega namena!« ... stimulacija za čim boljše pedagoško in izobraževalno delo Kot trejjo nalogo, ki jo bodo morali v prihodnjem obdobju rešiti odbori, pa je tovariš Vladko Majhen je omenil razvoj stimulativnih oblik nagrajevanja. Kakšne bodo te oblike spodbudnega načina nagraje- (Nadaljevanje na 8. strani) r IHISB0HB9BBSS7. B — To je pa naš stalni udeleženec za vse seminarje — njega še najlaže pogrešamo... . Karikatura: MILAN MAVER 1 B B B fl 5 B B !9 B fl B B B fl B 8 B B B N B aaBBBBBBBBBBiaBaBBBBflBBBBBBBBBBBBBBflaflBflBBBBBBBHBBBBBBBBBBBflBBBBBI MAROŠKI KRALJ HASAN H. ZAKLJUČUJE BEOGRAJSKO KONFEREICG NEVEZANIH DRŽAV Velik uspeh, ki so ga visoki predstavniki 25 dežel dosegli na svoji prvi konferenci v Beogradu, le-te obvezuje pred vsem svetom, da se še z večjim tru-: dom lotijo izpopolnitve neodvisne mednarodne politike,: ki bo zdajšnjim in bodočim generacijam služila kot svetel primer aktivne prizadevnosti za reševanje najakuinejših mednarodnih problemov. Ta politika je v resnici tri-vmfirala te dni, prve dni septembra, v glavnem mestu Jugoslavije. Veličasten zbor šefov držav in vlad, kakršnega doslej niso zabeležili v kronikah mednarodnih stikov, se js na prvi pogled razlikoval od drugih mednarodnih konferenc že po tem, ker ni • razpravljal o bilateralnih- problemih in o odnosih, med deže- ■ lami-udeleženkami. Ta zbor je pet dni obravnaval probleme, ki ■ so dalekosežnega pomena in ki predvsem zadevajo odnose med velesilami, bloki. Obravnaval je odnese velesil glede vprašanja miru ali vojne, obravnavi spoštovanje načel Ustanovne listine Na govorniškem odru beograjske konference so avtorita--tivno snregc-voriii in sklenil'., da začno 'skupno akcijo v.ajvišn predstavniki tistih dežel, ki niso odgovorne za sedanje nevarno razširitev hladne .vojne, niti za vse vedno bolj napete, odnose med blokoma, kajti te dežele so, s številnimi drugimi večjimi in manjšimi, pravzaprav žrtve takšnega položaja v mednarodnih odnosih. Zahvaljujoč številnim novo-osvobojenim deželam Afrike in Azije .v minulih letih, se je zavest nevezanih dežel, njihgva afirmacija na mednarodnem prizorišču razvila v imperativno. zgodovinsko in plemenito odgovornost za reševanje sve.ta pred katastrofo. Beograjska konferenca je ponudila svoje 'številne dobre usluge, da bi našli izhod iz zdajšnjega zapletene nn mednarodnega-položaja. Politika nekaterih velesil je krenila na stranpot. Drsi na robu vojne. Povzročila je na svetu negotovost in. strah pred voj-no. Brezno med dvema vojnn-poBtičnlrftg skupinama se je še pcalobilo. Vprašanja, kot so: splošna, in popolna razorožitev, prekinitev nuklearnih poskusov, p- so zamenjala dejstva: razširitev hladne vojne, rove velikem ske investicije za oborožitev, ■razširitev kolonialističnih vojn, grožnje itd. Kriza nevarne taz-UHtvo blokovskih nasprotij je vedno hujša. Berlin je povzročil, da je zavladala po vsem svetu resnična, vojna psihoza. »Uladma vojnam je rekel predsednik Tito. »’9 dosegla takšno stonnio, da lahko prde vsak trenutek do največje tra- gedijcm Beograjska konferenca se i-zato sestala pravi ras. Enodvsno je izrazila svojo skrb nnd taksnim položajem in s števlnimi predlogi' poskušala najti pot in noči« ža lastno koordinirano akcijo. pot za svoj nrispevek pri reševanju miru. Ta evndušnost in rav-st o neoh,-odnostt in da se nevezane dežele neposredno angažirajo v iskanju poti za mir in mednarodno sporazumevanje, v prvi vrsti za sporazumevanje med ZDA. in ZSSSR, so obarvale vse intervencije in sklepe konference. Njeni sklepi se zatorej uvrščajo v aktualni tok mednarodnega gibanja, so novi činitelji pomiritve, hkrati pa opomin za vse tiste sile in gibanja na svetu, ki rožljajo z orožjem. Odmev beograjske konference je velikanski. Po vsem svetu. Mogočno odmeva tudi v središčih blokovske politike. Tople simpo.tije je opaziti med milijonskimi množicami v vseh deželah. med naprednimi gibanji, kar kaže, da je poskus nekaterih na Zahodu in Vzhodu doživel popoln neuspeh. Tisti, ki so omalovaževali in pačili smisel ter pomen koordinirane izven-blokovske politike, so zdaj znižali svoj ton. Vsi. tisti na Zahodu in tisti' na Vzhodu morajo upoštevati, da je te prve septembrske dni v Beogradu 25 šefov izvenblokovskih držav sklenilo, da združijo svoje sile, da zd.-už.ijo svoje napore in da mobilizirajo vse svoje moralne sile in energijo, da hi pomagali krepiti mir na svetu. Beograjska konferenca je na široko obravnavala vprašanje kolonializma. Na zatožni klopi v"-i. visokim’ vredstavniki azilskih in afriških dežel sta bila kolonializem in neokolonializem v vseh- svojih sodobnih oblikah. Na zatožni klopi je bila politika sile in blokovska pripadnost. Vsestransko je konferenca razčlenila in obsodila glavno odgovornost velikih atomskih sil, ki potiskajo svet v splošno katastrofo. Beograjska konferenca je sprejela deklaracijo. Le-ta govori o kritičnem položaju, ki grozi z opustošenjem in uničenjem vsega, kar je človeški razum ustvaril. Za te zdajšnje probleme šefi izvenblokovskih dežel niso poskušali vsiliti lastne rešitve, odprtih rok pa ponujajo številne sugestij*. Takšno stališče predstavnikov na konferenci je izraz misli in želje običajnih ljudi vseh dežel, enega in drugega bloka. Aktivni boj za mir, enakopravnost, sm.rtna obsodba kolonializmu, rasizmu in tujemu vmešavanju, primer koeksistence, je pod.pora vsemu tistemu, kar je praktično in obsodba tistega, kar ne velja in kar je preživeto. Dežele, ki so podpisale to deklam cim, ta dokument miru, smatrajo le-tega za akciiski pro-n-n"i s':oie Politike. Deklaracija pa je hkrati tudi knjiga načel politike, ki se je zoperstavila rejvi, kolonialni dominaciji, bedi in neenakopravnosti v mednarodnih odro-ih Z deklaracijo je objektivno razčlenjen položaj v mednarodnih odnosih. Deklaracija je posebno poudarila in podčrtala alternativo, ki preprečuje vojno. In ta je: »Izjava o nevarnosti pred vojno in poziv za mir«. V njej opozarjajo na zlo slutnjo, možnost spopada v svetovnem merilu in pozivajo dve no j večjf sili ZDA in ZSSR, naj prekineta z vojnimi pripravami iv. se začneta pogajati, To načelo konference izvenblokovskih dežel je izraz naporov, da bi politika aktivne in miroljubne koeksistence postala edino načelo v mednarodnem življenju in obvezni zakon v odnosih med državami. Ta sugestija beograjske konference je, kot smo omenili, tudi poziv v imenu vsega človeštva, ki želi mir brez strašnih prizorov atomskih eksploziv Smatrajmo, da se bodo bes-**, ki jih je predsednik republike Tito rekel o rezultatih konference, uresničile: »Mislim, da smo lahko za-dovolini z rezultatom konference. Menim, da bo kar sm.p se na tej konferenci pogovorili, kar smo obravnavali in kar vsebuje deklaracija, imelo ogromen pomen pri delež-i za okrepitev miru. na svetu. Konferenca je po svoji širini in vlogi glede mednarodnih vprašanj dobila velik in konstruktiven, pomen.« Piše: Ašer Deieon Vsemu svetu je ne le znano, temveč se tudi jasno'in nedvoumno zaveda, da pomeni beograjska konferenca neblokov-skih dežel eno najbolj poštenih prizadevanj sodobnega človeštva, ohraniti svetovni mir in po miroljubni poti urejati vsa sporna vprašanja. V svetu hudih protislovij in sporov, ozkih pojmovanj in sebične zaščite lastnih interesov ter jalovih naporov, ohraniti privilegije in zastarele odnose, je beograjska konferenca glas razuma in izraz pojmovanja, da imajo vsi narodi enake pravice do svobode, neodvisnosti, samostojnosti in enakopravnosti ter pravico, živeti tako, kakor sami želijo. V pogojih, ko je politika že zasnovana na sili, ko se ohranja kolonializem in veliki pritiskajo na majhne, ko mednarodna solidarnost in medsebojna podpora še nista zakon mednarodnega življenja, pomeni beograjska konferenca napoved prihodnosti z novimi, demokratičnimi, enakopravnimi odnosi med narodi. Dandanes je vsakomur jasno, da je zborovanje državnikov, ki predstavljajo skoraj osem sto milijonov azijskega, afriškega, latinskoameriškega in evropskega prebivalstva — ne glede na to, ali se imnujejo pristaši »ne-blokovske politike-«, »nevezanosti«, »neuvrščanja«, »aktivnega nevtralizma« — odločno nastopilo za mir, za miroljubno koeksistenco in proti kolonializmu, za opustitev blokovskega rivalstva, za razorožitev, proti uporabi jedrske energije v vojaške namene ter za pomoč razvitih nerazvitim deželam. Ni bistveno, koliko časa in prostora so vodilni državniki štiriindvajsetih dežel posvetili na večdnevnem zasedanju vsakemu izmed teh. problemov in načel, ker je vsakomur jasno, da so to zadeve, skrbi in težnje vseh teh dežel v njihovi splošni in mednarodni dejavnosti. ZBOROVANJE O ELEMENTARNIH INTERESIH ČLOVEŠTVA Nedvomno so to tudi interesi delavskega razreda, širokih plasti delovnega prebivalstva, ki mu je veliko do tega, da bi živelo v miru, varnosti, svobodi in blaginji.- Zato je razumljivo, da so to težnje večine sindikalnih gibanj po svetu. Beograjska konferenca je obravnavala tako elementarne interese človeštva, tako daleč od slehernega politiziranja v običajnem pomenu besede, tako daieč od mednarodne kombinatorike in tekmovalnega merjenja sil, da jo lahko vsestransko podpro vse delavske in napredne sile, ki vidijo v njenih skrbeh tudi svoje skrbi in v interesih, ki. jih je zastopala, skupne interese delovnih ljudi v najširšem svetovnem obsegu. Že sklicanje konference in dokaz, da se lahko voditelji s tako različnimi koncepti iz dežel s tako različno družbeno in politično ureditvijo sporazumejo o življenjskih vprašanjih zagotovitve obstoja in bodočnosti človeštva, vsebuje obsodbo tistih sil v mednarodnem sindikalnem gibanju, ki se ne morejo iznebiti blokovskih konceptov in se nočejo . pridružiti potrebi po premagovanju razdeljenosti in rivalstva v svetov- Neblokovske vlado, M koce Konferenca voditeljev držav in vlad naslednjih neblokovskih držav: Afganistana, Alžirije, Burme, Cejlona, Etiopije, Gane, Gvineje, Indije, Indonezije, Iraka, Jeme-na, Jugoslavije, Kambodže, Cipra, Konga, Kube, Libanona, Maroka, Malija, Nepala, Saudove Arabije, Somalije, Sudana, Tunizije, Združene arabske republike in tehle držav, zastopanih: Bolivije, Brazilije in Ekvadorja, ki je bila v Beogradu od 1. do 6. septembra 1961 zaradi izmenjave gledišč o mednarodnih problemih z namenom, da se učinkoviteje prispeva k miru in varnosti na svetu in! miroljubnemu sodelovanju med narodi. Voditelji držav in vlad so se sešli v trenutku, ko se je mednarodno stanje poslabšalo in ko je svetovni mir resno ogrožen. V globoki skrbi za prihodnost miru, izražajoč težnje velike večine ljudi na svetu in zavedajoč se, da se v sedanjem času noben narod in nobena vlada ne more in ne sme otresti odgovornosti za ohranitev svetovnega miru, izjavljajo udeleženci te konference, ko so v ozračju enakopravnosti, odkritosti in medsebojnega zaupanja vsestransko pretehtali sedanje stanje mednarodnih odnosov in teženj, ki / prevladujejo v svetu: Voditelji držav in vlad neblokovskih dežel se zavedajo krize, ki vodi k svetovnemu spopadu ob prehodu s starega reda, temelječega na nadvladi, k novemu redu, temelječemu na sodelovanju med narodi, ki se opira na svobodo, enakost in družbeno pravičnost, ki vodi k blagostanju; sodijo, da imajo dinamični procesi in oblike družbenih sprememb večkrat za posledico oziroma pomenijo spopad med starim ustaljenim redom in novimi racionalističnimi silami, ki rastejo; nadalje sodijo, da se trajen mir lahko doseže samo, če to spoprijemanje med starim in novim redom pripelje do sveta, iz katerega bo popolnoma izkoreninjega nadvlada kolonializma - imperializma in neokolonializma v vseh njihovih oblikah; zavedajo se dejstva, da obstojijo resne nevarnosti, ki ogrožajo svetovni mir, v tem trenutku spopadov v Afriki, Aziji, Evropi in Latinski Ameriki, ter da se ne da izključiti možnost, da bi tekma med velikimi silami povzročila svetovni požar; da popolno izkoreninjenje vzrokov medsebojnih sporov pomeni izkoreninjenje kolonializma v vseh njegovih oblikah in sprejetje in uresničevanje politike miroljubnega sožitja na svetu; zato. da bi se v skladu s temi načeli v prehodnem in nemirnem razdohiu lahko postavili trdni temelji sodelovanja bratstva med narodi, izjavljaj naslednje: .. Uresničen je bil velikad® napredek v razvoju znanos tehnike in sredstev gospodars* ga razvoja. . .j Velikanska večina ljudi, ki J je dal spodbudo takšen raZX na svetu, se čedalje bolj zaV® j da je vojna med narodi ne saw anahronizem, ampak tudi j, proti človeštvu. Ta zavest h postaja velikanska moralna sijjjj zmožna, da bistveno vpliva razvoj mednarodnih odnosov Opirajoč se na to in na voli® svojih narodov, vlade drža' zbranih na tej konferenci, o ločno zavračajo kot malodus brezperspektivno in svetovne^ napredku nasprotujočo tezo, je vojna, pa tudi »hladna vojn- ' neizogibna. Te vlade potrjuje .svojo neomajno vero, da je m® narodna skupnost zmožna org nizirati svoje življenje, ne da se zatekala k sredstvom, ki jansko pripadajo prejšnjim ra dob jem zgodovine človešh Toda sedanji vojni bloki, ki Pr raščajo v čedalje močnejše J jaške, gospodarske in polih® grupacije, katere morajo fbe. na logiko in značaj svojih m« sebojnih odnosov povzročati 0^ časno zaostrovanje mednarodn odnosov, nadalje hladna vojna^ stalna pereča nevarnost, da se spremeni v resnično vojno, stajajo sestavni del stanja v s dobnih mednarodnih odnosih ■ Zaradi vsega tega želijo ^ ditelji držav in vlad, ki n1- angažirane v blokih, na ta na . seznaniti svetovno skupnost sedanjim stanjem in z nuj nosu ' da se vsi ti narodi zavzamejo J to, da bi se našla zanesljiva P do utrditve miru. .16 Za svet, v katerem živimo, značilen obstoj različnih družb nih sistemov. Države udeležen J ne sodijo, da so te razlike n J premostljive, ovire za utrdi’ miru, če bi bile izključene t® nje po nadvladi in vmešavanji v notranji razvoj drugih nar dov in držav. Probleme svojega politične^ gospodarskega, družbenega kulturnega sistema mora ret. vati vsak narod glede na sn, lastne razmere, potrebe in' in0" nosti. Razen tega vsak poskus, bi narodom vsilili z nasiljem ^ od zunaj ta ali oni družbeni j politični sistem, ogroža sveto' mir. Države udeleženke menij0;-3 so v takšnih okoliščinah naC - o miroljubnem sožitju edina ^ ternativa »hladni vojni« in m «, nosti splošne jedrske katash0 ii*' ||||||||||||||l!lllllllllilllillll!llllllllllllllll!lllllli!!!ll!lllllllllllllllllllllllllllll Ta načela, ki vključujejo^ P ^ vico narodov do samoodločb6, lllinillllllllllllllllllll!ll!linillll!!llllliilllllllllllllllllll!!lll^11^111^" m m nem sindikalnem gibanju. Beograjska konferenca pa je v luči teženj v mednarodnem sindikalnem gibanju še širšega pomena in lahko postane ’ spodbuda za nove težnje in dejavnosti. Sestanek neblokovskih dežel na zborovanju je dokaz zrelosti novih sto in sto milijonov pripadnikov nedavno osvobojenih narc-dov in potrditev dejstva, da miru in svetovnih problemov ni več mogoče reševati v ozkem krogu »vodilnih narodov« in da nove sile - do bližnje preteklosti podjarmljeni, kolonialni in na pol kolonialni, zaostali in zatirani narodi — nezadržno in neomajno stopajo na prizorišče svetovnega dogajanja. Jalovi in gola utvara so vsi poskusi, izpodkopati pomen tega zborovanja z raznimi zgodbami o »nezrelosti« ali »revščini« ali »neoboroženosti« narodov, zastopanih na konferenci. Ti narodi so dokazali svojo moč in sposobnosti, dejstvo, da jim je uspelo organizirati tako veličasten ih zgodovinski dogodek, pa je velik in neizpodbiten dokaz rasti njihovih moči, sposobnosti, zrelosti, internacionalne zavesti in odgovornosti. Odgovornost za sedanjost, ir, prihodnost človeštva postaja splošna, skupna, človeška. To je hkrati znamenje in dokaz, da postaja odgovornost delavskega razreda kot ceiote ter vlqga delavskih in sindikalnih organizacij pri urejanju svetovnih vprašani in mednarodnih odnosov čedalje rei«t večja in vedno bolj neposr®-. Sindikalna gibanja ne rn° ^ in ne smejo stati ob strani, j) dar gre za urejevanje temf‘J mednarodnih problemov uresničevanje elementarni*1 teresov vseh narodov. N® ^ samo za to, da je delavski ^ red .najnaprednejši razred ^ dobnega sveta in že zaradi svojega položaja tisti najej iji izraz internacionalne za iCjii in internacionaiističnih l*' sedanjosti, temveč tudi zailf«' da je pozitivno, miroljubne j|i Janje vseh velikih medna®0^ ji> vprašanj hkrati neposredn'j.J posredno urejanje življe’1^;" interesov delovnih ljudi, 0-',I oš- tarije miru pa predvsem nja njihovemu fizičnemu ju. Vse težnje po *>depoliz1eyJ' ji« sindikatov, po zmahR }f nju njihove odgovornosti vzetesti za mednarodno P*j5j!( kp se., spreminjajo — neod’^;- od hotenja zagovornikov^1^ nih pojmovanj — v r 3i>-nemiroljubnim, nedemok1 a nim silam, v podaljševanj® nja, katerega značilnost J® f »monopolna odgovornost" usodo človeštva. ZAVZETOST ZA Mi* IN SVOBODO /, Sestanek v našem glavn®11’ n*' stu je pokazal, da nenehn rašča število tistih dežel i il1 rodov, ki ubirajo samostoj.jf' Neveri' neodvisno politiko. -jv. v Beogradu navzočih dr« (iir kov pomeni nevezanost ^ politiko in s tujimi intef države iskreno želijo sodelovati z vsako podpreti utrjevanje zaupanja in miru Neodvisnosti in do prostega do-oeanja oblik in poti gospodarnega, družbenega in kulturnega azvoja, morajo biti zato edina snova vseh mednarodnih odnosov. Udeleženci konference po-“Oarjajc) pri temj da pomeni Politika sožitja tvorno prizade-aPie za odpravo zgodovinskih Jtrivic in za odpravo nacionalne Podrejenosti ob zagotovitvi samostojnega razvoja vsakega na-roda. Zavedajoč se, da so ideološke azlike nujen atribut razvoja loveške družbe, sodijo države Udeleženke, da se morajo narodi N vlade zdržati kakršnekoli »M°rabe ideologije v korist hladne vojne«, pritiska ali vsi-1® vanj a svoje volje. Zbrani voditelji držav in vlad heblokovskih dežel ne podajajo pnkretnih predlogov za reševalo vseh mednarodnih sporov, Posebno pa ne tistih med dvema lokoma. Predvsem želijo opo-,0riti na tiste pereče probleme pnašnjega časa, ki jih je treba Uro rešiti, da ne bi pripeljali 0 Nepopravljivih posledic. Neblokovske države, zastopa-6 na tej konferenci, ne mislijo stvar j ati novega bloka in tudi 0 morejo tvoriti bloka. Iskreno jOlijo sodelovati z vsako vlado, 1 noče podpreti utrjevanje za-Phnja in miru na svetu. Neblokovske države želijo to tori ti toliko bolj, ker se zavedo, da sta mir in ustaljenost a svetu v veliki meri odvisna j-j medsebojnih odnosov velikih Ker se tega zavedajo, udele-lehci konference načeloma so-'1°, da bi se morale 'velike sile močneje zavzeti za reševanje Posameznih problemov s pogaja-U in pokazati pri tem potreb-,0 konstruktivnost in priprav-i®Nost za dosego medsebojno .Pfejemljivih in za svetovni mir listnih rešitev. Udeleženci konference menijo, S sta v sedanjih okoliščinah Ostoj in miroljubna delavnost ^blokovskih držav eden po-®mbnih činiteljev za ohranitev miIm na svetu. hu ■ ržave udeleženke štejejo za ujno potrebno, da neblokovske žele sodelujejo pri reševanju SepUih mednarodnih zadev, ki sv t 6i° miru in varnosti na ne u’ 'Jer se nobena izmed njih f, [Nore izogniti, da' je ne bi ti oblemi prizadeli, in tudi ne n® biti ravnodušna do njih. Bn ^>r^ave udeleženke sodijo, da ga??enl nadaljnje širjenje nean-iranega območja sveta edino u ^očo in nujno alternativo r. [[ONdi k popolni blokovski fj-.bolitvi sveta in zaostrovanju uike »hladne vojne«. Neblo- kovske države so ohrabrujoča opora za vse narode, ki se bojujejo za svojo resnično neodvisnost in enakopravnost. I. Udeleženci konference tudi ob tej priložnosti slovesno potrjujejo svojo podporo »deklaraciji o podelitvi neodvisnosti kolonialnim deželam in narodom«, izglasovani na XV. zasedanju Generalne skupščine ZN, priporočajo, naj se kolonializem takoj, brezpogojno popolnoma in dokončno odpravi; sklenili so skupno napeti vse sile, da se končajo vse oblike neokolonializma in imperialistične nadvlade v vseh njihovih oblikah in manifestacijah. II. Udeleženci konference zahtevajo, naj takoj prenehajo oborožene akcije in represivni ukrepi kakršnekoli vrste, naperjeni zoper odvisne narode, da bi se jim tako omogočile, da v miru in svobodi uživajo svojo pravico do popolne neodvisnosti in da se spoštuje celovitost njihovega nacionalnega ozemlja. Kakršnakoli pomoč, ki bi jo katerakoli država dajala kolonialni sili za takšno tlačenje, je v nasprotju z Ustanovno listino ZN. III. Boj alžirskega ljudstva za svobodo, samoodločbo, neodvisnost in celovitost njegovega nacionalnega ozemlja, vštevši tudi Saharo, štejejo države udeleženke za pravičen in nujen in so zato trdno odločene, dajati alžirskemu ljudstvu vso mogočo podporo in pomoč. IV. Države udeleženke konference z veliko zaskrbljenostjo opozarjajo na razvoj dogodkov v Angoli in na nedopustne povračilne ukrepe portugalskih kolonialnih oblasti zoper prebivalstvo Angole ter zahtevajo, naj se takoj ustavi nadaljnje prelivanje krvi angolskega ljudstva in da temu ljudstvu pomagajo vse miroljubne države, posebno pa članice ZN. V. Udeleženci konference zahtevajo, da se takoj opusti vsaka kolonialna okupacija in da se ozemeljska celovitost vrne narodu, ki mu pripada, v tistih deželah, kjer je bila ta celovitost kršena. VI. Udeleženci konference zahtevajo, naj francoske oborožene sile takoj zapustijo celotno tunizijsko ozemlje. VII. Države udeleženke konference zahtevajo, da se tragični dogodki v Kongu ne bodo več ponovili, in sodijo, da je dolžnost svetovne skupnosti, da si še nadalje na vso moč prizadeva izbrisati posledice in preprečiti vsako nadaljnjo tujo intervencijo v tej mladi afriški državi PRISRČNO JE BILO SLOVO VSEH SEFOV DEŽEL, KO SO ZAPUŠČALI NASE GLAVNO MESTO BEOGRAD. PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO JIM JE ’ SEGAL V ROKE, ZELEC JIM USPEHA V NJIHOVIH DRŽAVNIH POSLIH. NA BATAJNISKEM LETALIŠČU, S KATEREGA SO POLETELA LETALA NA VSE KONCE SVETA Z DRAGIMI GOSTI, JE MOGOČEN -NA SVIDENJE- BEOGRAJČANOV ZAŽELEL DRŽAVNIKOM SREČNO POT. NA SLIKI: PREDSEDNIK INDIJSKE VLADE NEHRU SE POSLAVLJA S PREDSEDNIKOM REPUBLIKE JOSIPOM BROZOM TITOM. TOPLO JE BILO SNIDENJE PREDSEDNIKA ZAR ABDELA NASERJA S PODPREDSEDNIKOM KONGOSKE VLADE ANTOINOM GIZENGO. MED BEOGRAJSKO KONFERENCO STA ZADNJI DAN NAŠLA TOLIKO ČASA, DA STA SE PRECEJ ČASA OBŠIRNO POGOVARJALA O VSEH PROBLEMIH IN ODNOSIH KONGA S TUJIMI DEŽELAMI. ter omogočiti Kongu, da svobodno krene po poti svojega neodvisnega razvoja, temelječega na spoštovanju njegove suverenosti. VIII. Udeleženke te konference odločno obsojajo politiko apartheida, ki jo izvaja Južnoafriška unija, in zahtevajo, naj se ta politika takoj opusti. IX. Države udeleženke slovesno izjavljajo, da absolutno spoštujejo pravice narodnostnih in verskih manjšin, da so deležne varstva, posebno zoper zločine genocida ali katerekoli druge kršitve njihovih osnovnih človeških pravic. X. Udeleženci konference obsojajo imperialistično politiko, ki se izvaja na Srednjem vzhodu. XI. Države udeleženke sodijo, da pomeni ustvarjanje in vzdrževanje tujih vojaških oporišč na ozemljih drugih držav, posebno pa proti volji tamkajšnjih narodov, grobo kršitev suverenosti teh držav. V celoti podpirajo tiste države, ki si prizadevajo doseči, da bodo ta oporišča opuščena. XII. Države udeleženke tudi priznavajo, da severnoameriško vojaško oporišče v Gvantanamu na Kubi, ki se njegovemu na- m TUJIMI INTERESI ra_ en° zavzetost in zainteresi-Sv0?[\2a mir, enakopravnost in Vsf>n°bo’ za razvoj in varnost dosi • SVeta- B°lj kot kdajkoli om 6:1 ,Se usmerjanje politike ne ječi h 6 :na Podpiranje obsto-lac-. M°kov, na prilagajanje stališč zamislim drugih, - in močnejših, na izraze :2a in nienv Proti vodilnim pojmova-®din: ter “Za in proti glavnim, ž nosilcem odgovornosti, staj. ,So. b''a tudi netočna, za-kričai? in ^sprej obsojena vsa »•p-ivkovanja in predvidevanja k0v dževanja- stališč neblo-8em, u dežel »enemu ali dru-aadv °'°ku“, kakor bo tu tudi ravnSe škodljiva sleherna ob-stali«xVa niemh zaključkov s glgj.h? skladnosti ali analogije kovsu- s temi ali z onimi blo-„Kllni pozicijami. izmed značilnosti seda- Ena sinJu, ftanja v mednarodnem da -j nem gibanju je tudi to, ZaciiR Vne mednarodne organi-Boljtjv ^klajajo svojo politiko s s trPr„n!mi. Pojmovanji, pa tudi Birfj, utnimi akcijami in taktič-kov , Potezami obstoječih blo-Vaje r2av- Namesto da bi sno-!ikovaiarnost°'!no Politiko in ob-izra^ 6 neodvisna stališča kot SodohT,na:’naPrednejših teženj v kaing m življenju, so sindi-Vrženp°rganizacije pogosto pod-[dedria, °dstoječi konstelaciji iejn 'r°dnih odnosov, nasprot-škim ■ e Enotnost te svetovne organizacije in zagotovitev učinkovitosti njenega dela neizogibno terjata, da se najde primernejša struktura sekretariata OZN, pri čemer je treba paziti, da bodo vsa območja sorazmerno zastopana. . XXVI. Države udeleženke na konferenci, ki priznavajo vlado LR Kitajske, priporočajo, naj Generalna skupščina na prihodnjem zasedanju sprejme zastopnike vlade LR Kitajske kot edine zakonite zastopnike te države v ZN. XXVII. Države, ki se udeležujejo konference, sodijo, da nemški problem ni samo regionalnega pomena, ampak lahko tudi odločilno vpliva na prihodnji razvoj mednarodnih odnosov Vznemirjenje zaradi razvoja, ki je povzročil sedanje akutno poslabšanje stanja glede Nemčije in Berlina, pozivajo države udeleženke v skladu z apelom voditeljev držav in vlad z dne 5. septembra 1961 vse prizadete države, naj pri reševanju nemškega vprašanja ali berlinskega problema ne uporabljajo sile in ne groze z njeno uporabo. Ljudje smo pač navajeni, da vedno povprašamo, če je' blago, ki ga kupujemo, sveže. Povprašamo, ker mislimo, da bomo dobili za denar blago, ki ga želimo. Trgovcem pa je že v krvi, da vedno, nekateri bolj, drugi manj prijazno, pritrdijo in pri tem običajno nič ne mislijo. Nam je v navadi, da vedno pristavimo — samo lepo blago mi dajte. In navada trgovcev je, da tega sploh ne slišijo in nalagajo kar po vrsti — slabo in dobro, gnilo in lepo. Potem celo sami priznajo, da je prav vseeno, če sploh nič ne rečemo in da bi dobili prav isto, če bi kar molčali. Pa kljub temu govorimo. Morda zato, ker računamo na njihovo poštenost in na to, da tudi oni tako želijo, kadar so potrošniki. Bilo je pred dobrim mesecem, ko je kupec želel odprto Qavrilovičevo pašteto s seveda standardnim vprašanjem, če je sveža. »Je,« je pritrdila prodajalka in ga še povprašala, če jo bo porabil še isti dan. Ko ji je povedal, da jo kupuje za naslednji dan, mu je prijazno svetovala: »Čeprav želim prodati čimveč, vam le svetujem, da ne kupujte odprte paštete za jutri, če želite, vam postrežem s čim drugim.«1 Trgovina je bila nabito polna in nič več se nisem čudila, zakaj ljudje raje ne stopijo drugam, kjer bi prišli prej na vrsto. Kljub čakanju smo se namreč vsi nekako prijetno počutili... Želela sem maslo in ko mi je prodajalka povedala, da imajo sveže, dan staro maslo, sem ga kupila, ne da bi pogledala na datum in žig na zavitku, kar sicer vedno storim. Kako malo je včasih potrebno, da si trgovina pridobi potrošnike, zadovoljne potrošnike, in kako veliko je trgovcev, ki sploh nimajo svojega osnovnega čuta do sočloveka — potrošnika. Zato vse spoštovanje prodajalki, ki je za sedaj žal še med zelo redkimi. Res, zgodilo se je že pred časom, toda ne tako dolgo tega, da bi v podjetju že pozabili na dogodek: Akcija za interno posojilo podjetju pri gradnji novih stanovanj se je bližala koncu. Večina ekonomskih enot je že poslala na odbor sindikalne podružnice podpisane prijavnice za posojilo. Uspeh je bil popoln. V nekaterih ekonomskih enotah, so prav vsi člani kolektiva podpisali obveznice, a tudi drugod je bilo takih, ki so rekli odločen »ne«, zelo malo.. Tako so tistega dne na sindikalni podružnici že preštevali podpisane obveznice in poskušali ugotoviti vsoto sredstev, ki jih bo podjetje kot posojilo dobilo od članov kolektiva za gradnjo novih stanovanj. Pa je prav takrat potrkal na vrata tudi on: — Sem mislil, da se bo kdo tudi pri meni oglasil zaradi tega posojila, je dejal, pa ni bilo nikogar. Tako sem kar sam prišel. Predsednica sindikata ga je najprej malce začudeno pogledala, potem pa: — Že prav, da ste prišli. Toda, da bi se vi obvezali za posojilo, tega od vas nihče ne pričakuje. Že tako imate nizke prejemke in morate vsak dinar dvakrat obrniti, preden gd daste iz rok. Tovariš, kar pustite, saj so že drugi veliko prispevali! — Pa bi vseeno podpisal posojilo, je 1 odvrnil. Vem, kako težko je onim, ki nimajo svojega stanovanja. Mislim tudi, da 500 dinarjev še ne bi tako težko pogrešal. Več, če bi še tako rad, pa res ne morem. AH pa je morda malo. po 500 dinarjev na mesec za eno leto? Predsednica mu je molče izročila prijavnico, on pa se je z malce okorno roko podpisal.../ Kako mu je že bilo ime, ne vem več. Pa saj ga v podjetju tako vsi poznajo. Čuvaj koles je. H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Trgovina »Krka Novo Mesto« v Ljubljani, Cirilmetodova ulica. 1— LJUBICA KRISTAN. 2. MTT — BOJAN SAMARIN !!II1III!!IIIII!I!UII!!![IIIII1III!I!IIIII«> lilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllipiiliM ^ - ' ' , KAJ PRAKSA, TEORIJA! Kraj dogajanja: ena izmed občin v mariborskem okraju. Če pa je katera izmed njih prizadeta, je to zgolj naključje. Čas dogajanja: včeraj popoldne. Torej izrazita sodobnost. Nastopajoče osebe: štirideset glavnih oseb, dve stranski. Ali drugače: štirideset slušateljev na seminarju za člane odborov sindikalnih podružnic, on in jaz. Brez statistov. Skupaj so naju poslali na teren. Njega zato, ker pri nas velja za nekakšnega gospodarskega strokovnjaka, ker se spozna na pravila in pravilnike, ker mu vsi priznavamo, da njegova ekonomska terminologija ni ravno skromna, pa še zaradi tega in onega, kar pa pravzaprav z zgodbo nima prav ničesar skupnega. Jaz pa, tako so vsaj mislili, naj bi ga dopolnjeval. Vrtal naj bi po medsebojnih odnosih pa po tem ali onem, za, kar pač ni potrebno biti poseben poznavalec paragrafov in ekonomskih terminov. On naj bi posegal v družbeno bit, jaz v družbeno zavest. In firbca,. kakršna pač sva, naravnost na seminar. Padla sva v predavalnico. Nisem se še utegnil prav obrniti, kaj šele, da bi prebral vsaj nekaj besed s popisane table, ko se je že oglasil: »Kako ste zadovoljni s seminarjem?« Bilo mi je takoj jasno, da bo pisal o seminarju. Kar videl sem, kako bo začel svoj članek: »Delavska univerza je pripravila za sindikalni aktiv seminar o najpomembnejših vprašanjih, s t katerimi se srečuje v svoji gospodarski organizaciji, v komuni ...« — Kaj pa obravnavate, je poizvedoval' naprej. — Pravkar je predavatelj govoril o razvoju gospodarstva pri nas od leta 1945 pa do danes s posebnim ozirom na razvoj sistema nagrajevanja, je menda v imenu vseh odgovoril najbližji. — Pa ste to temo obravnavali na primerih iz, vaših podjetij? — O ne, z veliko širših vidikov, so povedali. In eden izmed njih je pripomnil: — Predavatelj nam je najprej razložil vse najvažnejše ekonomske kategorije. Kaj je gospodarstvo, kakšne vrste dela poznamo... Vse to smo obravnavali. — Kaj pa o dobrinah, ste o tem govorili? — Seveda. — Pa o produktivnosti? — Na dolgo in široko. Se formulo, kako se produktivnost izračuna, nam je predavatelj pokazal. — In o razlikah med sociali- stičnimi in kapitalističnimi odnosi v gospodarstvu? Tudi o tem? — Kajpak, tudi o tem. Mimogrede mi je omenil, da so šli na seminarju res v gldbi-no in da bi bilo prav, ko bi tudi drugod tako sestavili programe seminarjev. To znanje jim bo v veliko pomoč pri njihovem delu v podjetju, je še pripomnil in nekaj vpisal v svojo beležnico. In v prepričanju, da bom tudi jaz dobil veliko gradiva za pisanje, sem začel: — Ste tudi pri vas že uve^ ekonomske enote? . — Ja, v vseh podjetjih jih že uvedli. , — Bi lahko kdo povedal ^ 1 * §0 o konkretnih rezultatih, ki jih dosegle vaše ekonom5 enote? .1 Sprva so molčali, potem ™ je le eden rekel: .1 — .Rezultati, seveda so. “ mo, to je težko pevedati. • • j — No, mislim, ali se je duktivnost kaj povečala, ste uvedli ekonomske enote? — Mislim, da se je, je ^ vrnil. I — Morda veste za koliko-Molk. Slednjič nekdo ^ migne z rameni. — Kaj pa medsebojni si? So se ti spremenili? Blor kak konkretni primer? Molk... * Molk. In ker se molka 11 r da vpisati v beležnico, sem spravil. Pri vsem tem pa sa vendarle nisem mogel ^ umeti: vsi ti učeni ekonom* form1’ termini, definicije, predavanja o razlikah med cialističnimi in kapitalistič odnosi v gospodarstvu — tem pa vsa izbrana štirideS' nN”1 rica o svojih podjetjih ne v« liko več kot jaz. In obrnil se k njemu: — Ti, ali pa se tile ne žrl se^ ■ei° malo preveč visoke teortf' ieM Molk. Takrat tudi s te st m BOJAN SAMARA ZGODBA O .'C,- , ,:vv . TRETJEM SINI Ljudje se včasih radi ponor-čujejo sami s seboj, s svojimi slabostmi in težavami, in tako mi je ondan prijatelj — delavec v gostinstvu, po domače natakar — dejal: »Veš, oče je imel tri sinove. Dva sta bila pametna, tretji pa je bil gostinec.« »Veš,« sem mu odvrnil, »jaz poznam nekoliko drugačno zgodbo. — Oče je imel tri sinove. Vsi so bili gostinci. Dva sta bila pametna, tretji pa...« * Morje, turisti in trije gostinski obrati, pravzaprav tri samostojna podjetja. Nenapisani zakon, ki ga ti obrati spoštujejo že leta in leta, veleva, da morajo vsi imeti enake cene. Letos odšteješ za dnevni penzion (samo za hrano) 1200 dinarjev. To je noviteta, kajti lani je stal penzion le tisoč dinarjev. Imajo pa letos še druge novitete v tem lepem turističnem kraju. Na primer: Nagrajevanje gostincev po njihovem učinku. Vso zimo so tovariši iz vseh treh obratov mleli in premlevali, kako bi to reč kar najbolje uredili, ogrevali so se za ta in za oni sistem, za točke, pike in za vsega vraga, no, in potlej so podražili penzion. Dva gostinska obrata sta bila s takšno odločitvijo še kar zadovoljna, tretji pa je, kot pravimo, stopil iz vrste. »Če že ne moremo bolj podražiti kot druga dva — saj smo vendar gostinci in moramo biti solidarni, kakopak, vsi za enega in eden za yse,« so razmišljali v tem obratu,« zakaj ne bi poiskali druge možnosti...« Hilli In so hkrati s podražitvijo zmanjšali obroke. Turisti prihajajo in veliko jih je. V dveh gostiščih dobijo za 1200 dinarjev na dan obilne porcije in so kljub visokim cenam še kar zadovoljni. V tretji pa, denimo, lahko nabodeš zrezek na zobotrebec in ga vsega naenkrat porineš v goltanec. Prve dni potihem godrnjaš, potlej glasno, fe ob koncu svojega desetdnevnega dopusta skregaš in greš jest v drugo gostilno, toda kaj zato, kuhar pa le zasluži skoraj dvakrat več kot zaslužita kuharja v prvih dveh gostilnah, in natakarji... Turisti prihajajo in odhajajo, veliko jih je in vsak, ki se je letos zavoljo, svoje nevedj1 _ sti in neizkušenosti zapl6*-6^; tem tretjim gostinskim obra1 ob odhodu pove: »Naj me hudič vzame-bom še kdaj...« Ni znano, kako se bodo d^' go leto nagrajevali gostinc’^ tej restavraciji, kajti sla?5 & seže v deveto vas, znano Pa .el' I da človeku, ki skuša biti V-1 no pameten in premeten, k ,} ti pa ne vidi dalj od nosu, odvišna pamet škoduj*' ^ Ja, oče je imel tri sino^®^ vsi trije so bili gostinci. Dva bila pametna, tretji pa . ■ • ^ Sicer pa, vsaka izkušnja kaj velja. J- ^ML• CENE IVA ZATOŽ1V8 K10P[ # CE!VE XA ZATOZNI KIOPI # CENE M ZATO *■ liliil Ij T II,*»'■ i 4 Sadje ;'v.; in Zelenjava li!l!llHill!l!1lllllli!lllllllllllllll(llI!!llllflillllIl!illlll!llll!IIUI^ s ' i | NA DNEVNEM REDU JE KAKOVOST | Med našimi dosedanjimi razgovori o razmerah na trgu s sadjem in povrtni- | | nami se nam je, kot ste videli, dostikrat zataknilo pri kakovosti. Ugotovili smo, | I da proizvodnja napreduje in da sredstva, ki smo jih dali zanjo, niso bila zaman, | i toda kaj, ko so pridelki (velja za večino pridelkov, predvsem pa za sadje) po | j kakovosti tako slabi, da jih ni moč (vseh) »plasirati«. Vzemimo na primer ja- | j bolka. Zakaj na Dolenjskem ne vedo, kako bi prodali 280 vagonov jabolk? Pred- | 1 vsem zato, ker so slaba. V Sloveniji bomo letos pridelali (kot pričakujejo) I I 80.000 ton jabolk, v tujino pa prodali le 200 ton. Pa ne zato, ker jih toliko ra- S | bimo doma, ampak zato, ker je malo dobrih. Isto velja za slive in za češplje, | | skoraj isto za hruške in breskve... Predpisi o jugoslovanskih standardih sadja in zelenjave (JUS), ki naj bi jih | i letos začeli v praksi uveljavljati, naj bi spodbujali zanimanje za proizvodnjo kar g 1 najbolj kvalitetnih pridelkov in za prodajo po kakovosti, seveda z ustreznimi g j razlikami v cenah, kar potrošnik že dolgo želi. Skoda je le, da so ti predpisi doslej ostali marsikje le na papirju in da se z | 1 velikimi težavami in prav počasi lotevamo njihovega uveljavljanja. Cimprej jih bomo uresničili, tem hitreje bo rasel interes za boljšo kakovost | H pridelkov, naj gre za proizvodnjo ali prodajo, in od tega, kolikor večji bo ta in- gf 1 teres, si potrošniki veliko obetamo. 1 -1 . Ob koncu naše poti od prodajalcev sadja in povrtnin do Potrošnikov lahko ugotovimo: To področje gospodarstva in Potrošnje je tolikanj pomemb-j10’ da smo zanj neposredno za-nteresirani prav vsi. Od tod to-■sšna pozornost, s katero so nas ♦premljali naši bralci na tej po-,l' Drži namreč, da sta od tega, gotiko, kaj, in po kašni ceni pri-“Olarno, koliko pridelkov prodajo, oziroma kupimo in koliko •,l!* Predelamo, odvisna skladen azvoj našega gospodarstva in naša življenjska raven. Ce veliko in poceni pridela-r1-0, če so pridelki po kakovosti jar najboljši, če vse tržne viške Pttro in poceni posredujemo po-. "Toniku in predelovalni industriji, ki jih spet hitro in poceni Predeluje, je zadovoljstvo doma Pri pridelovalcih, trgovcih, pre-Palovalcih in potrošnikih. Vsi ‘a zainteresirani za večjo proiz-'adnjo ter potrošnjo in zniževali® cen je normalen vsakodnev-h> Pojav. C® pa odnosi med vsemi ta-&nitelji niso urejeni in ■ na Primer pridelamo več, imamo e\ tržnih viškov, kot jih je tr-®°vina sposobna odkupiti in Prodati, predelovalna industrija P? Predelati, potlej ni zanima-J® 2a večjo proizvodnjo, ker in i^i ostajajo pridelovalcem §P'5 e jo, cene rastejo, potroš-- mora dati veliko denarja Povrtnine in sadje in sploh jj Prehrano, manj mu ga osta-® ra'industrijske proizvode, za ^ trebščine trajnejše vrednosti Br.tako smo prikrajšani vsi od trvajalcev do kupcev. p°Slej mo, kako je pri PrtriH^i srno mnenja ljudi, ki iein U^j°, trgujejo in predelu-hili sadie in Povrtnine, prisluh-ija STno njihovim ocenam, že-Qk V®’ trditvam in medsebojnim v* °izitvam in morebiti smo Dr^U temu posvetili preveč mn i ?' Na3 bo, zdaj vsaj ye-dr„’ ■ i misli eden in kaj misli ^klluč^ naPišemo I. letina je obilna, a . —.»..a nekaterih vrst sad- , v” bi-^i zelenjave (investicije g^metijstvo so že obrodile prve tiag0^e in vreme nam ni toliko Prej)'1810 kot nekatera leta po- Po ^iub temu so cene visoke, viŠi ežno za vse pridelke celo Ba^k°t so bile lani, obenem da^P^belovalci ne morejo pro-Vseh svojih pridelkov. Uljcin ,jako spet stojimo v slepi govn ^ . em° izhod, govorimo in j^imo, ge kregamo, obtožujmo druge§a' Pripovedu-<3jm > kaj je treba storiti, nare-vedn Pa 2610 malo. Saj smo 8labi° v škripcih: Ce je letina So ie pridelkov premalo in PrirSi dragi, če je dobra, je He ^Lov toliko, da jih trgovina Predli pi in Predelovalec ne 3e n la> spet so dragi, potrošnik Vef Zadovoljen, rad bi kupil Pa Lseveda P° zmernih cenah e more. H. ug0toviti vzroke V‘ke to4sllsah smo- kakšne veli-delova1:av® ima trgovec in pre-rabiiQ C’ kako veliko sredstev ^aPieZasVM°KeniiZacij0 ln pfe-ko draP i Jlh zmogljivosti, ka-VseSa Tvr- Prev°z in še veliko r^iŽaH marno namena, da bi Pred težavami, ?ato, ria J .°..njih smo govorili t1 ’■ čimprej odora- 6abkktkla[ lahko rečemo, da je livnih slabosti več kot objektivnih. Dejstvo je (in nihče temu dejstvu ne more oporekati), da bi že danes, s sredstvi in možnostmi, ki jih imamo, lahko veliko bolje poslovali, če bi bilo manj mešetarske miselnosti in neodgovornega odnosa do potrošnikov, če ne bi sleherni či-niteij, ki sodeluje v pridelovanju in prometu s sadjem in zelenjavo, videl predvsem sebe, svoj' dobiček, trenutni uspeh, ne pa tudi tiste, za katere dela in ki jim je za svoje delo odgovoren. Ne trdim, da so vsi taki, pravim pa, da je takšnih pojavov veliko. KAJ POTROŠNIK GRAJA Nekaj primerov: 1. Med proizvajalci sadja in zelenjave ni pravega sodelovanja, vsak ima roke obrnjene k sebi, skriva svoje načrte, špekulira, išče luknje na tržišču, razmišlja, kako bi čimveč in najlaže zaslužil, pri tem pa pozablja na potrošnika in na njegove interese. Uveljavila se je praksa, da je na primer letos malo zelja in so odkupne cene visoke, pa bodo drugo leto vsi pridelovali zelje, ogromno ga bo in odkupne cene bodo nizke, naslednje leto pa nihče ne bo hotel saditi zelja in odkupne cene bodo visoke in tako se lovijo iz leta v leto kot tisti psiček, ki lovi svoj lastni rep. Brez sodelovanja, se pravi, brez skupnega načrtnega prizadevanja za vskladitev proizvodnje, brez stalnega skupnega proučevanja razmer na tržišču (ki pa naj bi mu bilo tuje sleherno ukazovanje in planiranje »od zgoraj«) danes ne gre več. Isto velja za sodelovanje med proizvajalci in trgovino. Dogaja se. da trgovsko podjetje piše kmetijskim zadrugam, naj sporoče, kaj in koliko so pripravljeni prodati, le-te pa odgovarjajo: »Pridelkov precej! Sporočite ceno!« Ne povedo, koliko imajo za prodajo tega ali onega pridelka, pač pa vidijo le ceno. 2e prav, cena je hudirjevo pomembna, toda če se iz tega izrodi gonja, kdo bo od pribitka na proizvajalne stroške, torej od tistega denarja, ki se, kot pravijo, »formira« med potjo solate z vrta do mize potrošnika, pobral večji delež, in se zato grizejo kot pes in mačka, potlej ne moremo več govoriti o zdravem poslovanju. 2. Trgovci vedo veliko povedati, da je trgovina s sadjem in zelenjavo izredno rizična, toda človek se ne more znebiti vtisa, da zanje ni toliko pomembno, koliko pridelkov prodajo, ampak predvsem, koliko prt prodaji zaslužijo. Njihov način nagrajevanja je odvisen predvsem od finančnega učinka, ne pa tudi od količine prodanega blaga. Zato se dogaja, da kupijo manj blaga, da bi ga lahko draže prodali. 1 Manj dela je, zaslužek je večji. Zaradi tako imenovanih »vezanih poslov« (če hočeš kupiti konjunkturne pridelke, moraš vzeti še nekonjunkturne) uvažajo na primer solato iz oddaljenih krajev, medtem ko solata v okolici Ljubljane gnije. (Letos so na Kmetijskem posestvu Barje podorali štiri tone solate, ki bi jo radi prodali tudi dva in večkrat ceneje, kot je bila na ljubljanskem trgu, pa je niso mogli prodati, čeprav so s preskrbovalnim podjetjem sklenili : prodajno pogodbo.) Važno je predvsem to, kolikšno ceno »trg prenese«, po čem lahko blago »plasirajo« na trg, zelo malo pa je prizadevanja, da bi sleherni pridelek čim ceneje posredovali potrošniku. Vprašal sem prodajalko podjetja »Marelica« na ljubljanskem trgu, kako je letos s kvaliteto pridelkov in če že poslujejo po jugoslovanskih standardnih; ježeš, kako je bila huda, ničesar mi ni hotela povedati, zahtevala je izkaznico itd. Zakaj tolikšna skrivnost. M§.r je res treba poslovanje naše trgovine skrivati pred javnostjo? 3. Zadruge in posestva tarnajo, da svojih pridelkov ne morejo prodati, same pa s pridelki ne pridejo na trge, ne prodajajo neposredno potrošniku. Zanašajo se na trgovino in na predelovalce. Ker pa trgovina .nf sposobna (zaradi svojih objektivnih, in subjektivnih slabosti) posredovati ljudem tolikšne proizvodnje, kot je na primer letošnja, ker so predelovalci pripravljeni odkupiti le toliko, kolikor naj nuj ne j e potrebujejo do druge letine (čeprav je znano, da bo drugo leto letina sadja slabša in bodo cene višje), pridelki ostajajo doma, vsi tarnajo,, malo pa jih je, ki kaj store, da bi jih prodali, predelali, posušili. Zato mnogi potrošniki sami hodijo k proizvajalcem, tovarniške menze kupujejo neposredno od pridelo- Jesenske težave — Na, pa smo spet tam kakor vsako leto! valcev ozimnico za člane kolektivov, pa naj trgovci še toliko govore, da jim delajo »zmedo« na trgu. KAJ POTROŠNIK ZAHTEVA Za ureditev razmer na tem tolikanj pomembnem področju je potrebno: Sodelovanje proizvajalcev, njih skupno prizadevanje, da bi zadostili povpraševanju po količinah in kvaliteti pridelkov, sodelovanje trgovcev in proizvajalcev, ki naj bodo stimulirani samo za prodajo večjih količin in boljše kakovosti, zboljšanje poslovanja trgovine, ki naj deluje javno, naj vsem ljudem pokaže svoje račune, po čem je blago kupila, koliko je marže, kala itd. - da proizvajalci pridejo na trg in svoje blago prodajo neposredno potrošnikom, da se pri tem drže jugoslovanskih standardov, ki govore o prodaji blaga po kvaliteti in o ustreznih razlikah v cenah, da se predelovalci resneje zavzemajo za predelavo sadja in zelenjave In da vsi, kar nas je, neusmiljeno preganjamo sleherno me-šetarsko miselnost, vse negativne pojave na tržišču, stare in nove. In še marsikaj je, kar bo treba spremeniti, zboljšati, izpopolniti. Toda, če bi storili to, kar sem navedel in o čemer že leta in leta govorimo, bi naredili veliko. Zame in zate, za vse nas, saj smo vsi, pa naj proizvajamo to ali' ono, potrošniki sadja in zelenjave. JANEZ VOLJČ __Oj) PROIZVAJALCA 00 1*0 TKOŠMK A • 01» P R 01Z V A J A L C A »0 POTROŠMKA TRGOVmt Neodgovornost ali brezobzirnost? Odgovor tovarne pove že dovolj: kaže, da našim trgovskim podjetjem nisp želje in potrebe kupcev prav nič mar. Ob tem se lahko vprašamo, če uprave trgovskih podjetij sploh vedo Tovariš urednik! Prav zares sem se že utrudil pri iskanju in skoro že obupal. Obiskal sem namreč že vse trgovine v Ljubljani, da bi dobil nov porcelanast gumb z vijakom za vodovodno pipo v kopalnici. Porcelanasti gumb mi je namreč počil, vijak pa se je obrabil in sedaj ne morem odpirati vode. V trgovinah pravijo: »Tega ne boste nikjer dobili!« Ali naj zdaj kupim celo novo vodovodno pipo? Ta namreč stane okoli 17.000 dinarjev! Naj sedaj plačam 17.000 dinarjev samo zaradi razbitega porcelanastega gumba in obrabljenega vijaka? V trgovini sem srečal več kupcev, ki so iskali prav ta nadomestni del in dobili isti odgovor. Kot mi je znano te pipe izdeluje naša tovarna. Zakaj potem ne more zagotoviti tudi takih nadomestnih delov,' ki se kmalu uničijo? Ali pa morda tovarna sploh ne ve oziroma se ne zanima za želje svojih kupcev. P. S., Ljubljana, Krimska ulica ZA POJASNILO SMO PROSILI MARIBORSKO LIVARNO Popolnoma razumljivo je, da je treba po določenem času posamezne dele armatur zamenjati, ker se izrabijo ali pa zlomijo. Zato nas zahteva potrošnikov za nadomestne dele ne čudi. Naše podjetje je večkrat ponudilo trgovinski mreži nado-, mestne dele za naše armature in smo o tem še posebej razpravljali na sestanku s predstavniki trgovske mreže celotnega jugoslovanskega območja. Vendar trgovska mreža ni pokazala nobenega zanimanja, da bi preskrbela potrošnikom nadomestne dele. Prav tako smo ponudili te dele tudi inštalaterskim in servisnim podjetjem, vendar tudi od njih ni odziva. Menimo, da so pritožbe potrošnikov zaradi pomanjkanja nadomestnih delov v naši trgovski mreži popolnoma upravičene. Vendar nas - glede tega ne zadene nobena krivda, ker lahko dokažemo, da smo bili vedno pripravljeni nuditi tako trgovski mreži, kakor inštalaterjem potrebne nadomestne dele za vse armature naše proizvodnje. Doslej smo ustregli tudi vsakemu posamezniku, ki se je obrnil na naše podjetje za nadomestilo posameznega dela, in jih posredovali tudi brezplačno, če je bila ugotovljena tovarniška napaka. Tudi v bodoče smo pripravljeni v podobnih primerih vsakomur ustreči, vendar menimo, da so trgovina, inštalaterska podjetja in servisne službe stanovanjskih skupnosti v prvi vrsti dolžne oskrbeti potrošnike z nadomestnimi deli, ki jih lahko vsak čas v zadostnih količinah za vse- tekoče izdelke dobavimo. Direktor Mariborske livarne V tem času po trgovinah povprašujejo že po volnenem »blagu, med drugim tudi po volnenem žor-žetu. Res je, da v vseh letih po vojni naše tovarne niso izdelovale tega blaga. Sedaj nam ga je začela izdelovati Tovarna volne Laško in ga ima tudi že dovolj v zalogi. Vendar ga lahko v trgovinah le malo kje dobimo. V Tovarni volne v Laškem pravijo, da bodo zato radi ustregli posameznim potrošnikom, ki se bodo kar neposredno obrnili nanje, če pač trgovina ne nabavi njihovega blaga! kaj želi potrošnik, če prodajalci sploh kdaj sporočijo njegove želje, in končno, če se trgovina sploh zaveda svoje osnovne dolžnosti — zadovoljiti kupca?! Brezbrižni odgovor trgovcev: tega ne boste nikjer dobili, njihovo neodgovornost le potrjuje. Sicer pa pričakujemo, da nam bodo trgovska podjetja pojasnila, zakaj tako! UREDNIK Tovariš urednik! Ze več kot mesec dni iščem po trgovinah majhne ropotuljice — bunkice — za otroške športne vozičke. Te bunkice se namreč kmalu strejo in jih je treba zamenjati. V trgovinah z igračami imajo siger vse mogoče ropotuljice, samo takih ne. Stalno obljubljajo, da jih bodo dobili, da so jih že naročili, da pa jih tovarna ne pošlje. Se Vam ne zdi, da so to tako malenkostne stvari, ki bi jih trgovina z otroškimi igračami morala imeti stalno na zalogi, pa tudi dobava iz tovarne se ne bi smela toliko zavleči. Tudi če v tovarni nimajo na zalogi teh bunkic, bi jih v tem času že lahko izdelali. Kaže pa, da se trgovina prav malo zanima za. želje kupcev. Kdaj bodo v trgovini prenehali samo enostavno odgovarjati —• nimamo, jih bomo že dobili, ali pa, saj imamo drugačnih dovolj, pa kupite'te — in se pri tem prav nič ne bodo ozirali na želje kupcev. Kako dolgo bo treba že čakati na to, da bodo v trgovini znali točno povedali, kdaj bodo iskano blago dobili, ne da bi bilo treba najmanj mesec dni še zaman povpraševati. Ne vem sicer, kje je vzrok, da ni takih ropotuljic, kajti v trgovini se pač izgovarjajo na tovarno. Jožica M., Ljubljana, Miklošičeva cesta V večjih prodajalnah z otroškimi igračami smo se zanimali, kdo dela omenjene bunkice za otroške športne vozičke, pa nam ni znal nihče povedati. Toda tudi v nekaterih skladiščih in komercialah trgovskih podjetij nismo mogli dobiti zadovoljivega odgovora. Prav gotovo je že to dokaz malomarnega in neodgovornega odnosa trgovine, da bi po svojih najboljših močeh ustregla potrošniku. Zato smo prosili za pojasnilo kar našo največjo tovarno igrač »Mehanotehniko« v Izoli. Sef prodaje tovariš Nikola Kun-stovič je med drugim povedal, da omenjenega izdelka ne delajo v njihovem podjetju, ker doslej po tem tudi ni bilo nobenega' povpraševanja s strani trgovine. »Vsekalrjr pa bomo željo vaše bralke oziroma potrebe in povpraševanje po omenjenih ropotuljicah zabeležili in v bližnji bodočnosti proučili in analizirali stanje na tržišču, kar bi v primeru povpraševanja že storili.« Torej pripravljenost proizvajalcev, da bi ustregli potrošnikom, je, le posredniki — trgovina — kaže, da so tudi tokrat odpovedali. Kasneje smo izvedeli, da dela omenjene bunkice menda Podjetje -Plastika« iz Kopra in bomo v prihodnji številki posredovali še njihov odgovor. UREDNIK V naši novi ustavi bo dobilo socialistično načelo delitve po delu, kot izhaja iz tez, ki se pripravljajo, dominantno mesto. Prav zato, ker mora takšen dokument odraziti bistvo družbeno-ekonomske strukture neke države, bo bodoča ustava poudarila kot temelj naše ureditve načelo: »vsakemu po delu«. Poudarila bo načelo, ki predstavlja praktično oživljanje znane parole, ki si jo je delavsko gibanje istočasno z zahtevo »tovarne delavcem«, ‘napisalo na svoje zastave. »Nova ustava naj predvsem izrazi dejstvo, da se v sedanjih odnosih v Jugoslaviji zrcali tista stopnja socialističnega razvoja, ko je delo sproščeno v tem smislu, da je nedotakljiva pravica državljana, da dela in dobiva za svoje delo ekvivalent, a skupnost pa jemlje toliko, kolikor potrebuje za vzdrže-inje skupnih služb in poslov.« (Tito v izjavi 29. nov. 1960 ob 15. obletnici proglasitve republike.) te pravice trdneje določene in da bodo manj odvisne od tekočih planov in ekonomske politike. Na ta način ekonomski odnosi, kot se pri nas ustvarjajo na bazi samoupravljanja v proizvodnji in delitvi, ne bodo več nekaj, kar se od zgoraj priznava kot pravica državljanov, ampak bodo to stabilni odnosi, na katerih temelji ves sistem in ki dominirajo nad celotnim razvojem« Smisel socialistične delitve je prav v tem, da v odnosih v proizvodnji razvija in sprošča tiste sile, ki najbolj pospešujejo materialni in družbeni razvoj skupnosti. Za nosilce' samoupravljanja je pri nas že sedaj osnovni interes v tem, da jih nov sistem spodbujh k čim večji proizvodnji in k čimbolj samostojni delitvi po delu, a ne, da bi bili podložni nekemu »od zgoraj« postavljenemu režimu, ki bi jim po taki ali drugačni pravici razdeljeval dohodke. O TEZAH NASE NOVE USTAVE VSAKEMU PO DELU V naši družbeni in gospodarski praksi postaja' delitev po delu izhodiščna točka vsega družbenega sistema. Samo s tem še ne more to načelo fungirati kot gola proklama-cija niti kot tehnokratska shema delitve, ker bi se sicer kaj kmalu sprevrglo v malomeščansko ali birokratsko konstrukcijo bodoče družbe. Nasprotno pa postaja v naši ustavi kategorija delitve po delu in pravica proizvajalca pri odločanju o samih pogojih proizvodnje, bistvo vsega družbenega sistema, ki je zasnovan na samoupravljanju v družbeni lastnini proizvajalnih sredstev. Gre za zaporedje, ki na taki osnovi priznava vsakemu pravico sodelovanja pri delitvi po količini njegovega dela, a ne da se z uradniškimi obrazci deli potrošniške dobrine. Po Mancovi misli v »Kritiki Gotskega programa«, ki pravi, »da je vsaka delitev potrošnih sredstev posledica delitve samih pogojev proizvodnje«, bo naša ustava, kot se predvideva, dolgoročno utrdila odnose med nosilci samoupravljanja na vseh stopnjah. Tako se bo z objektivnim sistemom delitve zagotovilo pogoje proizvajanja, ki bodo vsakemu dajali realne okvire za samostojno in dosledno izvajanje načela »vsakemu po delu«. »V novi ustavi,« pravi Kardelj v nedavnem intervjuju v Borbi, »bodo imela ta načela mesto v celotnem pravnem sistemu, in sicer predvsem v tem smislu, da bodo 2e Marx pravi, da pravni pojmi ne regulirajo ekonomskih odnosov, ampak nasprotno izhajajo pravni odnosi iz ekonomskih. Razumljivo je, da bo pri nas še za mnoge samoupravne enote predstavljalo državno »distributiranje pravice« z ekonomskimi instrumenti zelo važen činitelj gospodarjenja in delitve. Toda vedno manj se bo lahko pri tem govorilo o subjektivno-administrativ-nih kriterijih, a vedno več o realnih prizadevanjih, da se premostijo posledice neenakomernega materialnega razvoja v preteklosti. Napori za nadaljnjo vsklajevanje in stabilizacijo splošnih pogojev gospodarjenja, kot je plansko usmerjanje na vseh stopnjah v skladu z našim družbenim sistemom, se bodo razvijali v interesu nadaljnjega osvobajanja delovnih kolektivov in ostalih nosilcev samoupravljanja. Vse to pa je podrejeno osnovnemu interesu naše ureditve, da spodbuja materialne in družbene procese, ki krepijo socialistične proizvodne odnose med ljudmi znotraj njihovih samoupravnih enot, to-je v sami družbeni osnovi. Zato bo načelo delitve po delu predstavljalo v naši novi ustavi činitelj, ki ne bo samo doprinesel k utrjevanju odnosov, ki so zrasli v naši praksi, ampak bo dajal stalno spodbudo k nadaljnjemu razvijanju sistema, v katerem bo to načelo vedno bolj postajalo samo po sebi razumljivo družbeno pravilo. M. BAJEC V ŽELEZNIŠKEM PODJETJU »NIKO« ZAHTEVAJO UREJENO NAGRAJEVANJE IN ORGANIZACIJO DELA GRAJA TEHNIČNIM SLUŽBAM ZARADI PREMAJHNE PRODUKTIVNOSTI Polletna sindikalna konferenca v podjetju »Niko« Železniki je v soboto zvečer privabila v kino dvorano skoro celoten kolektiv. Ni čudno, kajti to je bila konferenca posebne vrste, kjer niso govorili le razni predstavniki o nezanimivih in ne-konkretnih zadevah, temveč udeleženci sami o svojih proizvodnih problemih. Podjetje v prvem polletju namreč ni doseglo plarfiranih rezultatov, saj je ustvarilo le 37,8 °/o letnega planiranega dohodka. V primerjavi z lanskim obdobjem so ga sicer povečali za 6 °/o, toda z 12 °/o več delavcev. Produktivnost dela je torej padla. O vzrokih za to pa so si na konferenci marsikaj povedali. Eden glavnih vzrokov za to je, da oddelki niso pravočasno dobivali potrebnega orodja, vsled česar so že začeta dela morali prekinjati in morali največkrat sami iskati nov posel, ki ga pa vedno ni bilo. Zato je prihajalo do zastojev in čakanja, to pa je tudi vplivalo, da se ie poslabšala delovna disciplina. Poglavitni vzrok zastojem pa je Pomanjkljiva dokumentacija. Prizadeti oddelki so sicer skušali' opravičiti svojo neažurnost s nremaihnim številom strokovnih kadrov, ter s prevelikim asortimentom izdelkov. Vendar pa Vsaj slednji ne bi smel biti vzrok manjše produktivnosti. Podjetje naj bi namreč proizvajalo 37 izdelkov, dejansko pa jih delajo le 6, kajti ostala proizvodnja je še polobrtniška in nepomembna. . ZAPOSLENI NE POZNAJO PLANA Mnogo pikrih je na konferenci padlo na račun orodjarne, ki menda z nepravočasno dobavo orodij onemogoča kompleti-ranie proizvodov. S tem so seveda. zaloge nedokončanih izdelkov iz meseca v mesec večje in,,t.ežaye s sredstvi sp tu. Toda vodja orodjarne je nd te "pripombe povedal: »Bajte -nam nlan, katera orodja potrebujemo v mesecu in izdelali jih bomo. Toda mi še nismo videli plana in pač delamo, kar nam naročajo iz tehničnega oddelka.« Ljudje na delovnih mestih niso seznanjeni z mesečnimi nalogami oddelka niti jih ne poznajo vodje oddelkov niti obratni delavski sveti. Pa tudi tisti, ki eventualno dobijo mesečni proizvodni plan v roke, ostrmijo nad planiranjem. V planu so izdelki, za katere vsakdo ve, da NAJMLAJSA POČITNIŠKA SKUPNOST V LJUBLJANI POROČA: PRVO LETO ZADOVOLJIVO Ob pomladni napovedi novih cen v turizmu so mnogi prosvetarji, javni uslužbenci in delavci iz središča Ljubljane napravili križ čez letovanje ob morju. Ce so že njihove glave dojele, da gostinci potrebujejo denar, veliko denarja za gradnjo novih objektov, ki služijo turizmu, denarnice niso razumele. Pet minut pred dvanajstvo je prišla rešitev: občinski sindikalni svet Ljubljana-Center je junija organiziral počitniško skupnost in v treh (najetih) domovih v Kranjski gori, Selcah in Krilu pri Splitu zagotovil za 680 do 770 dinarjev štiri obroke hrane in udobno ležišče. Medtem ko so bili obmorski in gorski hoteli v sezoni celo DELAVSKA ENOTNOST Ustanovil ena 20. novembra 1942. List izdaja republiški svet ZSJ za Slovenijo. Glavni in odgovorni urednik: VINKO TRINKAUS Urejuje uredniški odbor: Peter Dornik. Sonja Gašperšič. Milan Maver, Janez Voljč; Tehnični urednik Janez Šuster Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2. poštni predal 313-VI, telefon uredništva: 33-722 In 30-672 — Račun pri Narodni banki v Ljubljani štev. NB 600-11/1-363 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: 'četrtletna 250. polletna 500 In letna 1000 din — List tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini prazni, počitniška skupnost ni mogla ugoditi vsem prosilcem, čeprav razpolaga s 122 posteljami in čeprav ima 98 podjetij v tej občini lastne počitniške domove. Prijavljali so se celo delavci, ki bi lahko letovali v svojem domu. Počitniška skupnost je namreč v penzionskih cenah nekaterim podjetjem močno konkurirala. Cene je zastavila tudi za štiri sto dinarjev niže! Se samoupravni organi niso globlje posegli v sklad skupne uporabe za regresiranje letovanja. Podjetju Volnenka, bi zaposluje okrog 290 ljudi, je lastni počitniški dom letos povzročil velike skrbi. Polna cena penziona je znašala približno 1500 dinarjev, ker je v domu samo dvanajst ležišč, in še ta niso bila zaradi visoke cene zasedena. Tisti, ki si lahko privoščijo dražji dopust, na so se naveličali hoditi iz leta v leto v isti kraj. Podobne težave so še v nekaterih drugih podjetjih. MIKAVEN PREDLOG Vse to v počitniški skupnosti vedo. Če jim načrti uspejo, bo prihodnje leto precej drugače. Podjetjem, ki imajo lastne do- move oddiha, bodo predlagali, naj jih oddajo počitniški skupnosti v upravljanje s pogojem, da jim je na razpolago v kateremkoli domu, ki jih vodi počitniška skupnost, toliko ležišč, kolikor so jih odstopili. Verjetno se bodo mnoga podjetja ogrela za predlog. Prvič se bodo rešila organizacijskih skrbi v zvezi z letovanjem in regresiranja, ki se mu zaradi velikih režijskih stroškov v majhnih domovih skorajda ne morejo izogniti, če hočejo ugoditi delavcem. Če regresa ne priznajo, pa so domovi prazni. V enem in drugem primeru nastaja škoda, ki jo dober gospodarstvenik težko opraviči. Z združitvijo počitniških domov v skupnosti bi se režija znatno pocenila. Delavci bi lahko poceni letovali kljub temu, da bi bile penzionske cene ekonomske. Po zatrjevanju počitniške skupnosti Ljubljana-Center dnevna , oskrba ne bi presegla 750 dinarjev. To pa je veliko manj kot stane dnevni penzion (brez regresov) v majhnih počitniških domovih gospodarskih organizacij. Skupna nabava živil in kuhanje bi stroške zmanjšala vsaj za nekaj stotakov, če bi bilo več domov v istem kraju pod enotno upravo. Zamisel najmlajše počitniške skupnosti v Ljubljani je vredna, da delovni kolektivi o njej razpravljajo, zlasti ker bi ob skupnem upravljanju laže organizirali dopusnikom razne športne in kulturne prireditve, ki so za zdaj neizpolnjiva želja. M. njihova proizvodnja še ni usvojena in da bo trajalo še mesece in mesece preden bi jih sploh lahko začeli delati. O sprejemanju takega »uto-pističnega« plana ne razpravlja nihče in zato se tudi nihče ne čuti krivega, če ni uresničen. NAGRAJEVANJE — RAKASTA RANA ZA POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI Prav gotovo je eden izmed vzrokov manjše produktivnosti tudi neurejeno nagrajevanje. V začetku leta so namreč sklenili, da bodo povečali tarifne postavke za 12 Vo. Sedaj pa seveda ugotavljajo, da to ni bil prav nič stimulativen ukrep za povečanje proizvodnje, in proizvodnosti. Merila za delo bi morala biti drugačna in dolžnost samoupravnih organov v podjetju bi bila, da skupno z neposrednimi proizvajalci le najdejo kritirije, ki bi delo in uspehe bolje stimulirali. Vendar pa vse obstaja pri starem. Eventualna norma je razen tarifne postavke edini kritirij za osebne dohodke. Vse norme pa niti niso realne in tako se zgodi, da nekateri zato potegnejo večje denarje, kot so si jih s svojim delom zaslužili. Predstavniki posameznih oddelkov so zahtevali, naj bi že vendarle prešli na obračunavanje po ekonomskih enotah in uvedli nagrajevanje, ki bo stimuliralo produktivnost in dobro gospodarjenje. Kljub temu namreč, da so povečali čisti dohodek v primerjavi z lanskim obdobjem za 33 % in da še vedno 95 °/o tega razdelijo na osebne dohodke, znašajo mesečni povprečki za-slenega le 18.600 dinarjev. Toda, da se da doseči boljše uspehe in to z manjšim številom zaposlenih, najlepše kaže primer oddelka proizvodnje elektromotorjev. Tu namreč ustvarjajo iz JAVNA RAZPRAVA O NAČRTU ZAKONA O SREDSTVIH ZA DELO DRŽAVNIH ORGANOV IN O NJIHOVI DELITVI Glavni činitelj — kolektiv Pred več kot mesecem dni je bi! dan v razpravo načrt zakona o sredstvih za delo državnih organov in njihovi delitvi. Razumljivo je, da so ta zakonski načrt pričakovali z velikim zanimanjem zlasti uslužbenci državne uprave, prav tako pa tudi drugi. Prav zato, ker je to samo načrt in ne dokončen zakon, je bila v javni razpravi omogočena trdna osnova v razvijanju široke aktivnosti pri iskanju ustreznih rešitev za uvajanje novega načela dohodka tudi na ta področja našega družbenega mehanizma. V centralnem odboru Sindikata uslužbencev državnih organov in družbenih služb poudarjajo, da že dosedanji rezultati te javne razprave kažejo, da bodo sugestije, pripombe in predlogi zelo številni. To toliko bolj, ker se v predloženem načrtu ne predvideva samo decentralizacija državne uprave, ampak bistvene spremembe v položaju služb v celoti in vsake njene institucije do družbene skupnosti. Načrt izhaja iz osnovne predpostavke, da naj se institucije državne uprave povežejo z materialnim in ekonomskim položajem v državi. Rešitev njihovega materialno ekonomskega položaja pa je v bistvu: načelo dohodka. S tem pričenja zgubljati državna uprava dosedanji klasični značaj in postaja neke vrste servis vse družbene skupnosti (gospodarstva, samostojnih dejavnosti in državljanov). Taka rešitev odpira niz novih praktičnih vprašpnj. Dosedanji vpogled v potek javne razprave -— kot se je zvedelo v Centralnem odboru — kaže, da je najpomembnejše vprašanje v teh novih odnosih merjenje človekovega dela, torej ugotovljanje ustrezne vrednosti vloženega dela. Načrt obravnava izključno in v podrobnosti metodo analitične ocene delovnih mest. Tazakliu-čenost v načrtu je sprožila številne kritike, ki smatrajo, da ima lahko zakonska utrditev samo ene metode, za posledico omejevanje kolektivov, da iščejo in najdejo različne rešitve. V razpravi prihajajo do izraza mišljenja, da se morajo novi odnosi graditi na čim večji samostojnosti osnovnih delovnih enot, pri čemer morata iniciativa in subjektivne sposobnosti Posameznega kolektiva ter posameznika delovati kot zelo močan činitelj. Centralni činitelj v nadaljnjem razvoju odnosov v državni ppravi ne morejo več biti objektivizirane dolgoročne rešitve ~ ampak kolektiv ih človek v njem. Človeški odnosi in vloga kolektiva ’ postajata osnovno vprašanje vsakega sistema. To zahteva kvalitetno spremembo Položaja in vloge kolektiva. Bistvena in odločilna postaja aktivnost vsega kolektiva v vsaki ustanovi. Nedvomno bo nov sistem zahteval, da bo imel vsak kolektiv svojo notranjo, večkrat zelo obširno »zakonodajo«. To bedo razni pravilniki in odloki, m se bodo pogosto menjali, zla-stl v začetku. Za kolektiv in za podružnico je pri tem osnovna težnja, da se ustvari enotnost kolektiva, pri čemer se mora dati' polno pozornost vsakemu posamezniku kot delčku kolektiva. Samo na tak način lahko pridejo do izraza sposobnosti kolektiva v pogojih samostojnosti in polne iniciative ter pravilno vzpostavijo odnos do družbene skupnosti, do interesov državljanov. Tak razvoj bo imel za logično posledico naraščanje dohodkov institucije, krepitev materialne osnove kolektiva, s tem pa tudi ustrezno povečanje osebnih dohodkov po vloženem delu. Razumljivo je, da bo vse to v veliki mori. vplivalo tudi na delo sindikalnih organizacij od podružnic do Centralnega odbora. Njihova vloga bo vsestransko pomagati, da bi bile vse rešitve rezultat sodelovanja in odločanja vseh članov kolektiva. Vse to kaže, da bo javna razprava o Načrtu zakona o sredstvih za delo državnih organov in o njihovi delitvi pomagala najti čimboljše rešitve v prizadevanjih, da bi se delitev pri državnih organih reševala v sklopu splošne delitve in da bi se položaj uslužbencev javne uprave vskladil s položajem delovnih ljudi v gosnodar-skih organizacijah. D. R. dneva v dan več, razen tega Pa še ugotavljajo, da imajo tudi ija dneva v dan več odvečnih moči da je torej tudi njihova proiZ' vodnost vedno boljša. MILAN OSOVNIKAR OB FLUKTACIJI ZAPOSLENIH Faradi nadurnega dela ' v jeseniškem »kroju« ZAKAJ NE DVE IZMENI Obrtno podjetje »Kroj« 1,3 Jesenicah s svojimi uslugai^1 zadovoljuje številne prebivale® Jesenic in bližnje okolice, tak® da je ta kolektiv vedno bob obremenjen in zmore delo 1® 3 tem, da delajo zaposleni še P° svojem rednem delavniku nad' ure. In prav to postaja iz dneva v dan hujši problem. Nadura® dejo je postalo namreč v neka' terih delavnicah že skoro obvez' no in največkrat pri tem ne iz' vzamejo niti vajencev. Toda P°' sebno mlad kader krojačev i® šivilj želi imeti le osemurni d®j lavnik in zaradi tega ti mla®1 delavci vse pogosteje odhajaj® iz podjetja. Čeprav se nekat®1® izgovarjajo, da je poglavit®* vzrok velike fluktuacije pr®°' všem to, da sestavljajo ta kad®* pretežno dekleta in mlade žen®: ki kmalu po poroki oziroma Pz' vem otroku, zapustijo delo, J® le ne drži popolnoma. Mnogo 3® namreč primerov, da se te d®" lavke zaposlijo kasneje drugi®1 celo v drugi stroki, za kater® nimajo nobene kvalifikacije. Zanimivo je tudi, da je nkl' večja fluktuacija v tistih dela^' nicah, kjer so najbolj obrein®' njeni z nadurnim delom, ka* zopet dokazuje upravičenost tr' ditve, da bo treba za zmanjša' nje fluktuacije urediti predvsem’ notranje razmere. Sedanje nad' urno delo namreč ni prostovoU' no, ampak vodje delavnic ozir?' ma mojstri to zahtevajo in ^ tako nadurno delo postalo sk®' raj obvezno. Če upoštevamo to, da so v tem podjetju Z®P°” slene predvsem mlade poročej^ žene in matere, ki jih doma ®a' kajo še razna gospodinjsk8 opravila, potem ni nič čudnega' če si iščejo drugo službo in zaposlijo tudi kot nekvalificir®' ne delavke v povsem drug stroki. Omeniti velja tudi to, da i®^ »Kroj« majhne in neustrez®_ delavnice in da jim primanjku je tudi strojev. Seveda s tem ® rečeno, da se delo ne bi da^ drugače, bolje organizirati prid produktivnosti in zadovoh stva zaposlenih. Na Posredova niči za delo na. Jesenicah ‘ namreč prijavljenih precej n zaposlenih deklet in žena, kv.. lificiranih šivilj in krojačic, bi se želele zaposliti v tej atr . ki. Delavk oziroma delavcev , ta poklic je na Jesenicah dovolj. Zakaj ne bi »Kroj« uvedel dve izmeni. 3 imajo naročil več kot dovolj- Prav gotovo bi tako lahko liko zmanjšali fluktuacije, raZ«jj tega pa bi kolektiv v še v® meri zadovoljil svoje stra® ’ ker bi tako skrajšali rok ®3. ^ nja na uslugo in s tem dobil' nove naročnike, ki se sedaj z radi čakanja obračajo drug® .j Hkrati pa bi s tem pomag- urejati problem zaposlovanj žensk na Jesenicah. R. GORENJA ® SPLOSNA BOLNIŠNICA MARIBOR: V ekonomskih enotah varčujejo Tudi v Splošni bolnišnici v Mariboru želijo pritegniti k upravljanju čimveč članov kolektiva. O tem pravi dr. Svetozar Breznik takole: »Ze leto dni je tega, ko smo izvolili oddelčne upravne odbore. V teh organih sodeluje sedaj več kot 130 članov kolektiva in če temu prištejemo še člane stalnih in občasnih komisij, lahko rečemo, da petina kolektiva neposredno soodloča pri upravljanju našega zdravstvenega doma. v začetku nismo verjeli niti pričakovali, da bo to prineslo tako hitro in toliko uspe-kov, kot jih sedaj opažamo. Sklenili smo, da bi naše organizacijske enote, ki jih je sedaj 24, spremenili v poskusne ekonomske enote. Ker imamo o poslovanju teh enot tudi finančne pokazatelje, jih ne bo težkh spremeniti v samostojne enote z neposrednim upravljanjem. Ekonomske enote naj bi na primer sprejemale nove delavce, delile osebni dohodek, razpolagale z delom poslovnega sklada, osrednji upravni odbor pa si bo pridržal pravico do razporejanja centralnega investicijskega sklada, sprejemanja v delovno razmerje višji medicinski in drugi strokovni kader ter pravico vsklajevanja dela ekonomskih enot. Računovodska služba pa naj bi delala kot servis ekonomskih enot.« — V kirurških ambulantah so parole »Varčuj z obvezami in električnim takom«. Teh napisov prej ni bilo. Ali niso morda to samo gesla? — »Marsikaj se je v zadnjem času pri nas spremenilo,« pravi dr. Brez- izboljšal odnos do dela Vse manj je predlogov za nik. »Pred decentralizacijo J® ^tekaj malo zanimanja za poslov je Sedaj, ko se vsak zaveda, osebni dohodek odvisen Fgitfl® devanja in prihrankov, s? ® gprefl>e' rabljene bolniške opreme W lipovo nove. Do nedavnega sni0. ° nrri' ijeni obvezilni material metali h 0-razen na kirurgiji, zdaj pa vsod perejo. z boljšo organi*" dela, razporejanjem zaP°s‘sJI, milijone. To so naše skrite rez ki jih bo treba izkoristiti.« rjž' V mariborski bolnišnici mišljajo tudi o ceni oskrbnega fl(j. va. Doslej je osrednji uPra'irrj,pf bor pavšalno določil cen(>sPecialnih bataljoni "p"1'v Calabriji, po Afriki SaL.Itaufe zJ?*Je so se po kapit’ V Janške razvrstili v organizir »ki £1''tkomn';n,ote: I- n" m-- IV ^rigadS0^5,150 brigado, artilc zv. Armije, v enote Zadnja dolga noč tretje prekomorske brigade nometalcev, minercev, vezistov, ki so oživljale fronto v Liki in na Kordunu, pa na ot*kih vse do Istre, Trsta. V vojnem muzeju v Beogradu je ohranjen spisek prekomorcev. Na njem jih je nad 32.000! To število dopolnjujejo borci III. prekomorske, ki so s svojim poslednjim dejanjem pri osvoboditvi Istre zapisali najotožnejše poglavje v kroniki partizanskih bojev za osvoboditev Istre in Slovenskega Primorja. Drobec Iz tega poglavja skriva v sebi šest dolgih noči na poslednjih frontnih postojankah pred Klano, ob razraščenih mejnih kamnih med Slovenijo in Italijo. Po treh letih bojev na domači zemlji: hujšega odpora jim ni nudil sovražnikov bes niti v Mostarju, niti ne pred Kninom, še manj v stenah Velebita, kot ga je ranjeni nemški bajonet osredotočil v starih barikadah nekdanjih carinikov in orožnikov, mejašev. Med neprestanim ognjem so borci III. prekomorske zasedali položaje in jih spet iz- gubljali. S skrajnim naporom so odbijali napade neprimerno številnejše reške grupacije generala Leera. Da bi zadržal fronto na Klani, je sovražnik izpraznil skoraj celo Slovensko primorje, oslabil obrambo Trsta . . . Njegov odpor je razredčil nekatere čete, da niso štele več kot dvajset ljudi in še ti so bili ranjeni in oslabljeni. Sest dni boja, devetkratni prehod položajev iz rok v roke, preboj fronte proti Ilirski Bistrici v smeri Pesjaka, vse to je bil hud davek, ki ga je odštela III. prekomorska na pragu rojstnih domačij mnogih njenih borcev. Predvsem njihovemu spominu je posvečena letošnja vsebina občinskega praznovanja v Ilirski Bistrici. Zborovanja se bodo udeležili predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Istre in Slovenskega Primorja. nekdanji borci prekomorskih brigad in pa številni gostje iz drugih krajev naše ožje domovine. K- D. zbrati v novomeškem okraju. Kolektiv bolnišnice že pridno zbira sredstva. Že nekaj časa se odpovedujejo nagradam in stalno štedijo, tako da so. si sami zbrali že 70 milijonov dinarjev. Obvezali so se do konca gradnje prve etape zbrati že blizu 190 milijonov dinarjev. Na pobudo OSS Novo mesto bodo nekaj več kot 90 milijonov dinarjev prispevali kolektivi iz okraja, ki bodo odvedli v prihodnjih dveh letih v skupni sklad po en odstotek od izplačanih osebnih dohodkov. O tem predlogu bodo še razpravljali občinski zbori proizvajalcev in kolektivi podjetij. J. J- • LENDAVA: Za sedaj pod planom Družbeni plan občine Lendava predvideva, da bodo proizvodnjo letos povečali v primerjavi z lanskim letom za 26,3 šb. Polletni plan so dosegli z 41,5 %. Predvidevajo pa, da bodo v drugem polletju nadoknadili izgubljeno, ker na primer trgovina in gradbeništvo v tem času ustvari več kot v prvem pol- • VELIKA POLANA: V počastitev 20-letmce V počastitev 20-letnice vstaje in ustanovitve prvega odbora OF pripravljajo tudi v Veliki Polani pri Lendavi za 17. septembra veliko slavje. Slavje bo združeno s praznovanjem krajevnega praznika. Razen nastopov dramskih skupin, pripravljajo tudi kmetijsko razstavo in razstavo tiska (v Veliki Pola. ni je bilo namreč leta 1934. uredništvo »Ljudske pravice«) in razstavi«, ki jo pripravlja mladinska organizacija. S. S. • KOPER: Izčrpan »rudnik« železa Konec tega meseca bo ekipa »Brodospasa« zaključila s podvodnim rezanjem zadnjih ostankov »Rexa«, ladje velikanke, ki so jo 1944. leta potopila zavezniška letala v neposredni bližini ceste Koper—Izola. 17-članska ekipa, v kateri je kar 12 potapljačev, je začela z deli že 1948. leta. vendar kljub marljivosti te naloge niso mogli opraviti. Velikanka je bila namreč s svojimi 52.000 brt domala neizčrpen »rudnik« železa za naše železarne in jo upravičeno prištevajo med naš naj večji tovrstni vojni plen. -sky- 9 JESENICE Nov pravilnik o nagrajevanju izumiteljev Novatorska dejavnost v jeseniški železarni je zelo razvita in število avtorjev tehniških izboljšav vedno bolj narašča. V (obdobju po drugi svetovni vojni pa do letos so od skupno 1409 . izboljševalnlh predlogov uporabili okrog 1120, v letošnjem letu pa imajo prav tako že 50 izboljševalnlh predi,ogov, ki vsi pomenijo večje ali manjše prihranite. Novi pravilnik o prijavljanju in nagrajevanju tehničnih izboljšav, ki ga bodo sprejeli, je izdelan na osnovi novega zakona o patentnih in tehničnih izboljšavah z namenom, da še bolj stimulira to dejavnost. Pri njegovi izdelavi razen ostalih sodelovali tudi člani kolektiva, ki so prijavili že več koristno izvedenih tehničnih izboljšav. Ta pravilnik bo nadomestil starega iz leta 195$. V zadnjih treh letih so v Železarni izplačali skupaj 1,813.000 dinarjev za 175 predlogov; od tega v letu 1958 359.000 dinarjev za 39 iz-boljševalnih predlogov, v letu 1959 922.000 za 74 predlogov in v letu 1960 532.000 za 62 predlogov tehničnih izboljšav. V letošnjem letu pa so nagrade dosegle 138.000 dinarjev, pri čemer pa še niso zajeti vsi predloženi predlogi. R. OORENJC • ŽELEZARNA JESENICE: Polletna sindikalna skupščina V petek je bila v prostorih D(1-ma pri Jelenu polletna sindikalna konferenca Železarne Jesenice. Govorili so o gospodarjenju v prvem polletju in ugotavljali tako pozitivne kot negativne vplive novih gospodarskih ukrepov na gospodarjenje v podjetju. Se posebej so govorili o gibanju delovne sile in vplivu tega na proizvodnost, dalje o uveljavljanju decentralizacije delavskega samoupravljanja, saj je sedaj železarna razdeljena namesto na prejšnje štiri kar na 31 ekonomskih enot. V porpčilu je bila zajela in podrobneje obravnavana tudi politika razdeljevanja in doseganja čistega dohodka oziroma dohodka v podjetju, ki postaja vse bolj aktualna. R. GORENJC 9 CELJE: Pretirana »previdnost« Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Celje je razpravljalo o pripravah na plenum. Predsedstvo je določilo, naj bi plenum razpravljal predvsem o poteku priprav pravilnikov delitve dohodka in čistega dohodka, ker meni, da se kljub tolikim razpravam ponekod vse prepočasi lotevajl) tega dela. Ponekod celo čakajo direktive od zgoraj. Tudi decentralizacija delavskega samoupravljanja ne najde pravega zamaha. Marsikje je preveč »previdnosti«, posebno pri sproščanju finančnih sredstev. Skoraj povsod so pripombe, da ni dobro sredstva drobiti. Proti takim tendencam sindikalne podružnice premalo energično nastopajo. ŽE . , .o srečanje v novi šob na Planini pri Kranja Mesna industrija »Emona« v Zalogu pri Ljubljani si jc uredila novo ribsv gojnico, s čimer bodo tudi izkoriščali odpadke. V treh mesecih so zgratuli kar osem bazenov, ki merijo skupaj 1500 kvadratnih metrov. Računajo, da bodo že do konca letošnjega leta dali na trg prvih pet ton postrvi iz lastnih ribnikov. Prihodnje leto nameravajo ribogojnico še razširiti in urediti tudi manjše gostišče ter omogočiti športni ribolov Da je zanimanje za ribe veliko, kažejo tudi vsakodnevne vrste pred prodajalnami rib v Ljubljani i. septembra so na Bledu odprli moderno festivalno dvorano, kjer je sedaj šahovski turnir Turistično društvo »gorenjsko nedeljo Sibno pri Bledu je pje.ekit! H :,’ ,)0 organi V j , • ■> , na planoti pod Ribensko goro, kjer so sodelovale folklorne skupine z Gorenjskega Turisti odhajajo SAMOSTOJNOST ŠOL (Nadaljevanje s 1. strani) vanja prosvetnih delavcev, ni moč predpisati, kajti to je stvar vsake šdle posebej. Biti pa mora tako zasnovano, da bo spodbujalo prosvetne delavce k čim-’ boljši kvaliteti njihovega peda? goško-izobraževalnega dela, da bo spodbujalo v njih iniciativo, da bodo prpsvetni delavci čimbolj razširjali in poglabljali dejavnost šole. ... programi naj zagotavljajo družbeno uporabno znanje »Šole pa ne dosegajo svoje gospodarske in družbene samostojnosti samo z vedno večjo materialno Samostojnostjo, temveč tudi z vedno večjo programsko samostojnostjo. Prav na tem področju čaka šolske odbore v prihodnjem obdobju veliko zelo odgovornih nalog. Šolski odbori bodo morali pomagati sestavljati prosvetnim delavcem takšne programe izobraževanja, ki bodo v resnici odraz dejanskih zahtev koristnikov šole, ki bodo dajali učencem res življenjsko znanje, ki bodo za- gotavljali, da bo to znanje tudi družbeno uporabno. Tudi na “ tem področju mora šola postati povsem samostojna. In doseči to, je ena najosnovnejših nalog šolskih odborov.« Nadalje je tovariš Majhen dejal, da ta programska samostojnost še ne pomeni »atomi-ziranja« šol, razbijanje enovitosti Šolskega sistema. Sicer bedo nastajale programske razlike v posameznih vzgojno izobraževalnih ustanovah id te razlike so nujne, kajti potrebe koristnikov niso in ne morejo biti povsod enake, tisto pa, kar bo šole povezovalo v enovit sistem, bodo skupni družbeni cilji. ... skrb šole naj postane otrok kot celovita osebnost — ne le kot učenec »Hotel pa bi opozoriti še na eno izmed izredno pomembnih nalog šolskih odborov v prihodnjem obdobju. Šola si mora prizadevati zagotoviti mlademu človeku tudi izven šolskega poslopja takšne pogoje, da se bo lahko nemoteno razvijal, vzgajal in razširjal svoje obzorje. Šolski odbori zato v prihodnje ne bodo mogli zanemariti vprašanja, kot so na primer otrokovo zdravstveno stanje, njegova prehrana, otrokove družinske razmere, njegovo izkoriščanje prostega časa... Ne mogel bi sicer reči, da se šolski odbori tudi doslej niso lotili takih in podobnih vprašanj, res pa je tudi, da so vse preveč samo opozarjali nanje, včasih samo kritizirali posamezne primere, v veliko manjši meri pa so jih tudi samostojno reševali« ... okvir dejavnosti šolskih skupnosti postaja pretesen Proces gospodarskega in družbenega osamosvajanja šol pa nedvomno spreminja in poglablja pomen tudi nekaterih drugih organizmov znotraj šole. V čem se potemtakem spreminja in poglablja dejavnost šolskih skupnosti? »Mislim, da zdaj postaja okvir dejavnosti šolskih skupnosti, ki je v večini primerov omejen na posamezne prireditve, na sodelovanje pri ocenjevanju učencev oziroma dijakov in morda še na to ali ono — že vse preveč tesen. Prav tako kot vsi drugi organizmi šole, tako bodo morale tudi šolske skupnosti reševati vsa tista vprašanja, od katerih je odvisen razvoj ustanove. Zato tudi mislim, da bi bil vsak kompetenčen boj, tbrej boj za pravice in dolžnosti med posameznimi organizmi šole, več kot škodljiv. Ne smeli bi več razmišljati, ali imajo učenci pravico razpravljati o tem ali onem problemu, temveč ali bo to prispevalo k boljšemu uspe- . hu šole,« je povedal svoje mnenje o tem vprašanju tovariš Vladko Majhen. ... izračuni učnine in merila za nagrajevanje prosvetnih delavcev — dve osnovni nalogi sindikalnih podružnic Skrb za nenehno preraščanje šol v gospodarsko in družbeno samostojne ustanove je nedvomno tudi ena izmed velikih nalog , sindikalnih’’ podružnic prosvetnih delavcev. Prosil sem prfd- ’ stavnico republiškega odbora Sindikata prosvetnih delavcev tovarišico Slavico Zirkelbacho-vo, da v nekaj besedah označi te naloge: »Preko sindikalnih podružnic bomo morali doseči, da bodo ljudski odbori v celoti upoštevali novi zakon o finansiranju šol in tako zagotovili v skladih za šolstvo potrebna sredstva. Te naše zahteve pa bodo morale biti seveda utemeljene z natančnimi izračuni, kolikšni so pravzaprav stroški izobraževanja za slehernega učenca na šoli. To obsežno delo bomo morali opraviti čimprej, vsekakor pa do tedaj, ko bodo občinski ljudski odbori sprejemali nove proračune. Druga naloga, ki nas čaka v tem letu, je, da tudi v prosvetni službi uveljavimo sti-mulativnejša načela nagrajevanja prosvetnih delavcev. To sta . pravzaprav osnovni nalogi, vse druge izvirajo iz njiju. « —«a ■■■n | »Pustolovec pred vrati« j Film Šime Šimatoviča »Pusto- §§ lovec pred vrati«, povzet po isto-s imenski drami Milana Begoviča, §f ki je bila med obema vojnama H eno najbolj znanih in priljublje-= nih del na, naših odrih, bo po §§ svoji tematiki, žanru in stilu ver-g jetrio ostal osamljen primer do-H mače filmske melodrame. Že na g puljskem ..festivalu so kritiki in g publika povedali o njem dosti, do-g brega p& tudi slabega, In če :pri-g sluhnemo le - našemu občinstvu-, §§ bomo deležni-podobnih ocen. s Ža petnajstletno srednješolko je filmska zgodba o mla- n g dem, umirajočem dekletu, ki sanja o nedoživeti ljubezni, s s nekaj neopredeljenega in nerazumljivega. To ni svet, v ka- s g terem živi sodobno dekle, niso njene sanje in njena hrepe- g g nenja. Ona ne razume svoje vrstnice -izpred štirideset let, g g živeče v povsem drugačnem ritmu časa, drugačnem družbe- ^ H nem okolju in času drugačnega čustvovanja. To je zanjo = H odmaknjen, preveč abstrakten in nerealen svet. Za človeka, g g ki »živi in hodi po zemlji«, nima film nobene prave cene in = g pomena. Zanj je to nekaj preživetega, solzavo sentimental- g H nega, kar je nekoč sicer bilo, nima pa danes nobene vred- g g nosti. Zato bodo redki tisti, ki bodo v delu vendar našli g g odtenke tistega, zaradi česar je vredno, da je bil film iz- g g delan in da ga gledamo. In vsega tega se je verjetno za- g g vedal tudi scenarist in režiser Šime Šimatovič, še preden g g se je lotil te zahtevne snovi, v kateri je poudarek in pomen g g predvsem v njeni poetičnosti, simboliki in fantastiki. g Čeprav je težko reči, da je šimatovič v vsem uspel, je g g treba poudariti enoten stil, dobro preštudiran čas in okolje g g dogajanja, ustrezen ritem in celotno vzdušje filma, vrh g g vsega pa je doživeta igra Ane Karič. Vsekakor nekaj, zaradi g g česar filmskega dela ne smemo in ne moremo oceniti kot g g delo brez vsake vrednosti in pomena za našo filmsko g g ustvarjalnost. I- B. =E ŽEE PREPROST ZAMOTAN RAČUN Onega dne se je baje napotila v Beograd delegacija slovenskih upravnikov iz podeželskih kinematografov. Na statistični center, kjer ima jo velike elektronska možgane, prav tja, kjer so letos izračunavali podatke popisa prebivalstva. Šli so naravnost k šefu. — Tovariš, ali bi nam lahko na elektronske možgane nekaj izračunali? Šef jih je začudeno pogledal. — Za tole gre, so hiteli pojasnjevati. V kinu v Spodnjem Kašlju imajo trikrat na teden predstavo. V ljubljanskem kinematografu Komuna pa imajo vsak dan v tednu po štiri predstave. Radi bi vedeli, kako se izračuna, da se oba projektorja v enakem času amortizirata. — Dajte, dajte, je začudeno rekel šef, saj to vam bo vsak šolar v drugem razredu osnovne šole povedal, da se bo projektor v Komuni prej iztrošil kot oni v Spodnjem Kašlju. — Pa ne bo držalo, je v en glas odgovorila delegacija. Smo tudi mi tako mislili in izračunali, pa je vseeno napak. Kar dajte v elektronske možgane! Prvi stroj je luknjal podatke za projektor v Spodnjem Kašlju, drugi pa za onega v kinu Komuna. Slednjič je prišel odgovor. — Saj sem rekel, je šef dešifriral izračun s kartice, projektor v kinu Komuna se veliko veliko hitreje izrabi kot oni v Spodnjem Kašlju. Povedal jim je celo številke. Do dneva natančno. — Ne bo držalo, so odgovorili oni iz delegacije. Najbrž je pomota. V predpisih piše, da je stopnja amortizacije v obeh primerih enaka. In tako jo moramo tudi odvajati. ŠPIK Op. ur.: Kaj ni naš »Špik« pozabil povedati, da šele sedaj razumemo, zakaj lahko v Komuni predvajajo tudi dobre filme, ki jim ne zagotavljajo vedno polne dvorane, a zakaj v Spodnjem Kašlju upraynika ne sme prav nič skrbeti, kakšen je film, le da je dvorana natrpano polna. »Lansko« prijateljstvo iz Vil. c ... brez sredstev za investicije in amortizacijo bo ogrožena materialna samostojnost šol Prva sredstva so se začela stekati v občinske sklade za šolstvo. Ob tem se nehote vsiljuje vprašanje, katere osnovne naloge čakajo v bližnji prihodnosti upravne odbore teh skladov, ki naj kot družbeno-upravni organ zagotove šolam materialno samostojnost. Spet sem poprosil predsednika Sveta za šolstvo LRS tovariša Vladka Majhna, da bi odgovoril na to vprašanje. »Naloge upravnih odborov skladov so v mnogočem enake nalogam šolskih odborov. Tako bodo morali upravni odbori na osnovi ekonomskih izračunov ugotavljati potrebe posameznih šol, vsklajevati zahteve po sredstvih, skrbeti bodo morali za nemoten dotok sredstev v sklad in s skladom seveda smotrno gospodariti.« Tovariš Majhen je nato še dejal, da bodo morali upravni odbori skladov poskrbeti za to, da bo družba res dala tista sredstva, ki jih šolstvo potrebuje za svojo osnovno dejavnost, da bo tako prispevala tudi tista sredstva, ki so namenjena za investicije in amortizacijo. Pri tem je tudi omenil, da so letos nekateri občinski odbori pokrili samo obveznosti do rednih izdatkov šol, medtem ko niso prispevali v sklad tudi sredstev za investicije in amortizacijo Če pa bi se taki primeri tudi v prihodnje pojavljali, bi bila slej ko prej ogrožena materialna samostojnost šol in namesto razvoja bi šolstvo zabredlo v stagnacijo. Poudaril pa je še, da je naloga upravnih odborov skladov za šolstvo tudi v tem, da nenehno opozarjajo šole tudi na tista sredstva, ki bi si jih lahko zagotovile z dopolnilno dejavnostjo. Ob koncu odgovora na to vprašanje je tovariš Majhen spregovoril tudi o tem, da bodo morali upravni odbori skladov poskrbeti za stalen dotok tistih sredstev, ki so jih dolžni prispe vati koristniki šol: »Koristniki šol, je dejal tova* riš Majhen, so dolžni prispevat sredstva za tisti kader, ki &a zase vzgajajo na šolah. Pri pa marsikdaj gospodarske °_r' ganizacije poznajo samo invesu' eije v stroje, medtem ko i1*1 investicije v kader prav skrbe. Upravni odbori sklade^ za šolstvo pa bodo morali P°' skrbeti, da bodo tudi ta sredstva dotekala v sklade.« Slednjič je. tovariš Majh®” opozoril še na to, da bodo morali upravni odbori teh sklado^ spodbujati posamezne vz^0}'li no-izobraževalne ustanove, “ bodo uvajale stimulativnejs načine nagrajevanja, da ® vsklajevala odnose med dohodki prosvetnih delavcev in hodki zaposlenih v industriji 1 javnih službah, da bo tako svetna služba stimulirana skladno z drugimi službami. ... od kontrolnih služb k proučevalno pospeševalnim službam Ob koncu razgovora pa se ^ tovariš Majhen pomudil še d^ spremenjeni vlogi in naloga pedagoških služb. Dejal je, d so naloge pedagoških sld2 predvsem v tem, dk se iz kod trolnih služb ■ razvijejo v Pf" učevalno pospeševalne šluŽjj Skrb za razvoj notranjega ž> Ijenja šol, skrb za čimvečje k'' litete njihovega dela, oživljam^ mehanizmov, ki delujejo. ^ družbenem življenju, tudi ^ vzgojno-izobraževalnih ustad i vah, analize novih odnosov, d j ve metode — vse to so na^°A pedagoških služb v procesu & spodarskega in družbenega 0 mosvajanja šol. .n3 »Vsa ta noslobljena vseh’ dela pedagoških služb pa se , da zahteva za to delo stroko , usposobljen kader in trdno m terialno osnovo,« je še PriPj; v nil tovariš Majhen. »Zato nekaterih občinah ustanavM"^ tako imenovane medobčim^ pedagoške službe, dovolj m0 ^ in razvite, da lahko opravijo e svoje naloge. Kjer pa so ot"t',.,e, | osnovale šibke pedagoške slu2^ tam se tudi le-te ne bedo m0 ’ e razviti v kaj več kot konti-0 službe. « jgjs Iz vsega, kar sta predsednik Sveta za šol LRS tovariš Vladko Majhen^ predsednica Republiškega bora sindikata prosvetnih delavcev tovarišica Slavica kelbach, je očitno, da Cjnlž' kolektive na šolah in vs.e 0 ^ | bene organe in Službe, ki se *- ^ korkoli ukvarjajo s šolstvom^ novem šolskem letu mnog® tevne naloge. TlNr BOJAN SAMAR11 Oživljena dijaška tradicija V Križankah je te dni kar seveda ravnajo po ponudbi in po-mrgolelo mladih prodajalcev — vpraševanju in pa po uradnih amaterjev. Prišli so učenci osnov- prodajnih cftiah, ki so jih razo- njeno nih šol, dijaki in slušatelji stro- besili na stojnicah Državne in kovnih šol; prišli so na dijaški Cankarjeve založbe ter Mladin-knjižni semenj. In prinesli so ti- ske knjige. Tamkaj pa vsak kasto, za kar šele zdaj spoznavajo, pec lahko dobi tudi seznam veda pomeni njihovo bogastvo: rab- Ijavnih učbenikov; takih, ki bodo Ijene šolske knjige. Razložili so veljavni samo še letos, knjig, ki veljale tudi prihodnje in še tero naslednje leto. Bolje knjigo pa lahko !<*>' otir?; f0 prodaš. To pa pomeni, p manj izdatkov za učbenik pristranski domači (.f^oionarji, oglušujoč trušč ta rfeT!fe’ zvonci> sirene, pe-s J~e Itd.) ves čas tekme brez ^■kunde (!) premora ter raz-® oblike lažjih ali hujših ‘Padov s kamenjem, pestiči- brcami (pred leti so med kmo zažgali kar z benci-snrf1, ?0ltto igrišče) močno aelujejo pri izidu športne-dvoboja, neprizadetega tor Ca pa preselijo v aiišjo zi0giasne južnoame-tcrcide. n.Cei računamo z vsem ome-tsntm (omenjeno pa je v t-„ t °bliki) in če vemo, da .riovški košarkarji za vse š.?rf^e še nikoli niso bili ‘ °Ze kaznovani kot z de- v*n° globo, je na mestu .Prašanje: »Kako morejo taipni forumi dovoljevati spe športne prireditve?« karlovški (va tudi drugi) g^mer je zavi( v piaSČ stro-s„ ZauPnega molka. Vse, kar Pihlja v karlovških »okopa *’ 36 iavrm skrivnost, ki kn iaTa^i pomanjkanja pri-in ne zagleda belega g^11 Pred disciplinskimi or- ^Pd kod takšen molk? Vsi, j? s° igrali v Karlovcu in ojljili pod nemogočimi jih n°stmi, so si mislili: »Če n- Prijavimo, dosežemo sa-j da prepovedo domačemu ^ -zničarju igrati košarko ^svojih tleh. Tako pomaga-Czri.rLa*lm tekmecem do po-knf1 zmag nad Karlovčani, s lepimi bi nas prehiteli na *^ici.« pšarkarska , zveza Jugo- tfP-ic je letos napovedala e to ukrepov za red in var-na igriščih. Kljub stro-ijii, Sankcijam proti izgred-j m varnost na igriščih še ha P Povsem zagotovlje-Oi}Jai 50 sodnika in igralci (ne v™) P° nedavni korn1. železničar : Olimpija Kr,P'1 odnesli celo kožo iz trhvca. . Pait-i ie vrsta na tekmo-toug komisiji, da uresniči vaP Vene pravilnikov za Po „0St na igriščih in voseže b0 ^jstrožjih kaznih. Tokrat ?0rin.fn° £;sf^u> ki poteka te dni PilaJ.^bijani, sta slovenska nc“ Gaber iz Ljubljane \ . O 't* Bj • 5«oj, iz Kranja nabijale bohirjnalokalibrski puški : Po« 7fl1 naboji iz svojih že-tavoilulniesto s slabšimi b v°dstv’ ki sta 9“ dobila oi N “ tekmovanja. siila semiši j eno nista pomi nhnQaa b°do takoj odkril ^adn^Poštenost, ker so si rdzhi. rumeni naboji vidni P-ih M vpi od pretihotaplje iPecih. Pfekftpnpiselno pa se prei da '°rn nista spomnila °dstra b°do zaradi prevar Piatij ntli s tekmovanja, ši Prsta u,a' da bo zato njuni Lovenska reprezentan drugn prv° ali pa vsaj oi Misi^csto. I9*®- sta samo na rezul el!a Pa l? jih dose9la. Poza >nem * povsem, da bos čhn?£sti° omadeževa ,Mar *eški ugled. ni UsPeh trika ''ena za špe Pr*i.it!0j,t7a PUŠKA OBISK PRI ŠPORTNIKIH TOBAČNE TOVARNE NAJUHBŠE RAZVEDRILO Razgibano življenje v raznih sekcijah — Kot marsikje, tudi v Tobačni tovarni prednjačijo strelci — Pregovor: »Zgledi vlečejo« v podjetju uspešno uresničujejo V nekaterih podjetjih sprožijo delavci večkrat koristne pobude za športno izživljanje, toda če za te pobude ni dovolj razumevanja »zgoraj«, se lahko zgodi, da takšne pobude obtičijo na slepem tiru. Drugje pa je spet obratno: vodilni kadri v podjetju — direktor, tehnični direktor, predsednik DS, predsednik sindikata in drugi — se lahko še tako trudijo, da bi kaj naredili, če ni dovzetnosti med delavci, je lahko vse prizadevanje »od zgoraj« kot bob ob steno. V ljubljanski Tobačni tovarni je vsega nekaj — koristnih pobud med delavstvom in 'zgledov, ki privlačijo. Podjetje danes ni več tisto, kar je bilo nekoč, namreč po številu delavcev. Še pred vojno je ta tovarna dajala kruh več kot 2000 delavcem in delavkam. Danes jih je ostalo le okrog 500. Stroji, sodobni avtomati, bodo nadomestili počasno delo človeških rok. Kljub temu, da je v tovarni danes »samo« 500 delavcev in delavk, pa se to skrčenje prav nič ne pozna na živahni dejavnosti v raznih sekcijah, zlasti športnih in tudi kulturnih. STRELCE POZNAJO DALEČ NAOKOLI Mar ni za 500-članski kolektiv razveseljiva ugotovitev, da v tovarni deluje precej sekcij, in to ne samo na papirju, marveč tako, da je delo teh sekcij dejansko občutiti. Najbolj razgibani so strelci, prav malo zaostajajo šahisti, marljivo se udejstvujejo tudi igralci namiznega tenisa. Zdaj se v podjetju zbirajo tudi odbojkarji oziroma odbojkarice. Seveda ne kaže prezreti tudi fotoamaterjev, ki so si v tovarni uredili lastno temnico in vse potrebne naprave. Se več zanimanja pa je za tisti šport, kjer diši po oktanih — za avto-moto krožek. V njem je včlanjenih 30 tovarišev in tovarišic, ki se na tovarniškem avtomobilu — tovarna ga je v te namene prepustila krožku — seznanjajo z vsemi skrivnostmi menjalnika, volana, sklopke, zavor in drugih naprav. Kot rečeno, pa strelci močno prednjačijo. Če pomislimo, da je med 500 delavci kar 70 strelcev in strelk, je to nedvomno lep uspeh. Tovariš Ivan Škraba opravlja v podjetju delo referenta za normative časa in materiala. Ves svoj prosti čas pa posveča strelstvu. Če govoriš z njim le nekaj minut o strelstvu, si boš takoj na jasnem: to je eden izmed tistih, ki poznajo le svoje delo in svojega »konjička«. Tovarišu Škrabi je poleg dela strelstvo vse. Sicer pa — nič čudnega, saj je že nekajkrat nastopil v slovenski reprezentanci. »Našo družino poznajo daleč naokoli«, je pripovedoval. »Imamo že kar nekoliko tradicije — razvili smo se pred nekaj leti iz sekcije v strelski družini »Rajko Škapin«. Ko smo videli, da nas je dovolj in da smo organizacijsko in strokovno dovolj trdni, smo se kar sami postavili na lastne noge«. VSAK MESEC VSAJ ENA TEKMA Kaj je tisto, kar vnaša v sekcije Tobačne tovarne življenje, razgibanost? Vsekakor redno delo — treningi in tekme. Brez dela, brez treninga ni nič, ni uspehov. Tudi brez tekem ni športa. Naj bo športnik še tako skromen — tu in tam mora pomeriti svoje sile z drugimi. »Naša strelska družina ima svoj koledar. Vsak mesec imamo vsaj eno tekmo, včasih tudi dve. Udeležujemo se občinskih sindikalnih tekmovanj, obiskujemo bližnje družine, tekmujemo za »Zlato puščico« in še marsikje,« je razlagal tovariš Škraba. »Letos se je za ,Puščico’ borilo 9 strelcev, na okrajnem prvenstvu jih je nastopilo šest.« Tudi šahisti tekmujejo. Na raznih prireditvah ali pa tudi kar doma. Organizirajo enostavno prvenstvo podjetja. Zakaj ne bi bilo tako prvenstvo zanimivo? Isto velja za namiznoteniške igralce in odbojkarje. Metka Mesec, nekdanja igralka »Olimpije« in članica državne reprezentance, ne more pozabiti žoge. Pravi, da bo drago leto za tovarno zgrajeno igrišče, žogo in mrežo so letos že dobili. »Sestavili bomo moštvo,« je pripovedovala, »pa se bomo vključili v kakšno podzvezno tekmovanje. Saj je v tovarni precej deklet, ki so že igrale. In tudi fantov se bo nekaj dobilo«. Napletali smo še pogovor o tem in onem. Priznati je treba, da so strelci sila iznajdljivi, ne samo požrtvovalni. Zato imajo tudi dovolj orožja: 18 zračnih pušk, 2 malokalibrski, 1 vojaško ter pištolo. Nekaj denarja za nakup orožja so dobili od sindikata, nekaj pa so ga »organizirali« kar sami. Za pust in ob 29. novembru priredijo zabavo — čisti dobiček gre za nakup orožja. DOBER ŠPORTNIK — DOBER DELAVEC Zanimalo me je, kakšni so športniki v tovarni. Včasih je namreč slišati, da so športniki bolj zanič pri delu, da iščejo na račun športa samo razne ugodnosti v podjetjih in podobno. »Takšnih športnikov pa ni pri nas.« je odvrnil tehnični re- NOVEMU MLADINSKEMU SVETOVNEMU PRVAKU BRUNU PARMI SO OB POVRATKU V DOMOVINO PRIPRAVILI NA BLEDU LEP SPREJEM ferent strelcev. »Skoraj vsi strelci so tudi dobri delavci. Saj veste, kdor ni za šport, temu običajno tudi za delo ni dosti.« Strelci Tobačne tovarne se pozimi pripravljajo v dvorani menze, poleti pa gredo na strelišče na Dolenjski cesti. Toda tovariš Škraba še ni zadovoljen. »Veste«, mi je razlagal »imamo še boljše strelišče v planu. V naših kletnih prostorih. Zdaj je tam skladišče. Če bi dobili tisto dvorano, potem ... Kar srce me boli, ko so v njej zaboji,« je potožil. »Prej ste omenili,« sem vprašal, »da tudi vaši vodilni kadri dajejo zgled ostalim?« »Seveda! Direktor je bil nekoč sam športnik, zdaj ga pogosto vidimo med nami s puško v roki. Naš tehnični direktor je najboljši šahist v podjetju. Predsednik sindikata je med strelci skoraj na vrhu rang-lest-. vice. takole na 3. ali 4. mestu ' od vrha. No, mar to ni dovolj?«, se je nasmehnil tovariš Škraba. Pred kratkim so strelci Tobačne tovarne nastopili v Izoli, kjer so se pomerili s SD »Dorko Marušič« ter s strelci iz Predoselj. Moški so zmagali, ženske pa so zasedle 2. mesto. Zato pa so strelke Tobačne tovarne slavile zmago med posameznicami, ki si jo je priborila tovarišica Škraba »Torej, vaši delavci in delavke se z veseljem vključujejo v športno življenje?« »Prav gotovo.« je pritrdil tovariš Škraba. »Mar bi sicer prihajali naši strelci na trening v Ljubljano z Vrhnike, iz Polhovega Gradca, Kozarij, Vrhovcev in drugih krajev? Delo v naši tovarni je naporno, utrujajoče. Gibi pri strojih so monotoni, enakomerni —. vse to človeka utruja. Edino zdravilo je zdravo razvedrilo, šport. Delavci in delavke že sami čutijo, da jim je šport najboljše zdravilo, najbolj zdravo razvedrilo in sprostitev po trdem delu,« mi je razlagal tovariš Škraba. Prišel sem na dan z zadnjim vprašanjem. Kaj pa težave? Jih mar v tem kolektivu nimajo? »Seveda je tudi pri nas nič koliko težav«, je pojasnjeval tehnični vodja strelcev Tobačne tovarne. »Zlasti nas tare več izmen. Če bi vsi delali samo dopoldne v eni izmeni, bi bila to igrača. Zdaj pa ima vsak svojo izmeno, zato marsikdo ne more redno obiskovati treningov. Imamo sicer tako urejeno, da delavke in delavci izkoristijo za trening polurni odmor, ki je sicer namenjen malici. Toda v pol ure ni mogoče dosti narediti. Težko je tudi zato, ker se večina delavcev vozi od daleč v Ljubljano. In slednjič ne pozabite, da imamo med 500 zaposlenimi več kot 300 žena, ki se še vedno ne udejstvujejo v športu v takem številu kot moški«. Se marsikaj pohvalnega bi lahko zapisali o športnikih te tovarne, zlasti strelcih. Na primer o tem, kako skrbno pazijo na orožje, o tem, da med vsemi 70 strelci in strelkami v tovarni ni niti enega alkoholika. Ali pa o tem, da imajo v svojih vrstah tudi republiške reprezentante. In da poznajo to družino strelcev daleč naokoli, v občini pa sploh. Lahko bi pisali o tem, da za vsako sekcijo skrbijo marljivi referenti, da je torej šport aktiviziral v podjetju tudi precej športnih delavcev. Toda če bi pisali o vsem tem, bi prispevek izdatno presegel »planirani« obseg. Morda o teh stvareh kdaj drugič. L P- DRAGO ULAGA VTISI IZ LILLESHALLA ANGLEŠKEGA SREDIŠČA ZA REKREACIJO TOVARIŠ DRAGO ULAGA SE JE KOT PROFESOR VISOKE J SOLE ZA TELESNO KULTURO V LJUBLJANI UDELEŽIL || 16-DNEVNEGA MEDNARODNEGA TEČAJA ZA VPRAŠANJE TE- || LESNE VZGOJE NA ANGLEŠKEM IN NAPISAL ZA BRALCE p -DELAVSKE ENOTNOSTI- NASLEDNJE PISMO. V udobnem avtobusu je samo 14 potnikov. Udeleženci mednarodnega seminarja za vprašanja moderne telesne vzgoje in športa. Tokrat potujemo v staro graščino Lilles-hall, kjer se bomo pomenili o športni rekreaciji in si ogledali praktično delo v različnih tečajih. Zlasti me zanima, katere športne panoge uvrščajo k rekreaciji, to pa zaradi tega, ker je Anglija klasična dežela športa. Če omenim, da segajo prvi podatki o ljudskem razvedrilu v obliki športa v osmo stoletje na- zaj, ali n. pr., da je bil nogomet v štirinajstem stoletju tako popularen, da ga je moral kralj Edvard II. na ulicah Londona prepovedati, tedaj je s tem časovna razsežnost športne tradicije le nakazana. In vendar pokrajina ne daje takega videza. Na dolgem poto- vanju nisem' videl kaj več igrišč kakor pri nas, res pa je, da so parki z negovanimi tratami namenjeni svobodni športni aktivnosti, kakor tudi, da imajo šole zelo velike zelene površine. Tu pa tam zagledaš igrišče za golf, tenis ali kriket — igralcev pa je razmeroma malo, kajti v poletnih mesecih gredo najraje v campinge. V graščino Lilleshall, nekako šolo za športne inštruktorje, smo se pripeljali tik pred kosilom. Posedli smo okrog kamina v sprejemnici in začeli s pomenki. Zvedeli smo, da so imeli tudi v Angliji šolsko reformo, ki je privedla do tega, da se dandanes učijo v šolah zlasti takih telesnih vaj, ki so primerne za rekreacijo tudi pozneje, ko se mladi ljudje zaposlijo. Med starejšimi je veliko zanimanja za tenis in golf, med mlajšimi pa za kriket, nogomet in družabne plese. V Lilleshallu so stalni tečaji ža amaterske športne inštruktorje, ki vodijo potem športne in plesne vaje pri različnih aktivih, klubih in mladinskih organizacijah. Upravnik je poudaril, da jim ne gre toliko za vrhunski šport in tudi ne za spektakl, temveč za pravilno treniranje z namenom, da bi ljudje napredovali in imeli s tem več veselja. Kakšne tečaje vse prirejajo? Tečaje za streljanje z lokom, tenis, golf, perjanico, rugby, sabljanje, nogomet, košarko, atletiko, judo, hokej, orodno telovadbo in družabne plese. Posebne tečaje imajo tudi za vodje mladinskih oddelkov. V zimskih mesecih se vozijo v druge dežele, kjer se učijo smučanja. Tečaji niso posebno zahtevni in trajajo po en teden. Učnino in preskrbo mora plačati vsak udeleženec sam oziroma organizacija. ki ga je poslala (stroški za tečaj znašajo 9 do 10 angleških funtov, to je približno 20.000 din). Kako veliko je zanimanje za tečaje vidimo po tem, da so vsa mesta za več mesecev vnaprej oddana. V Lilleshallu ni stalnih učiteljev, pač pa jih uprava anga-žira od časa do časa, oziraje se na potrebe. Tečajniki prebivajo v prostranih grajskih sobah po 3 do 6 skupaj (ležišča so ločena s španskimi stenami), uživajo izdatno športno hrano, morajo pa si sami pospravljati s°oe in pomagati pri drugih delih. Osebno sodim, da je to dobro, in bi. bil za to, da imajo središča za izobraževanje kadrov tudi svoje ekonomije, kaiti toui do vsakdanjega priložnostnega dela na planem je možno dobiti tak odnos, da ga človek občuti kot rekreacijo. V prijazni obednici so se zbrali oddelki tečajnikov, bil je čas kosila. Dobili so majhno ko- ličino goste juhe, nekako musa-ko z zelenjavo in močnato jed. Mi smo prinesli s seboj angleško »suho kosilo« v zavitku: kruh s sirom, kruh z mesom, pecivo in jabolko. Nato so nam ponudili še dober angleški čaj. O angleški prehrani poročam na/neno-ma, to pa zaradi tega, ker ima nekatere dobre strani: izdaten zajtrk, razmeroma malo kruha in k mesnemu obroku več vrst zelenjave in omake. Takoj pa moram dodati, da sem od angleške hrane nasploh še več pričakoval, namreč, da bo v strokovnem pogledu na višji stopnji, to je, da bo na mizi črn kruh (vitamini!), več presne zelene vrtnine, več sadja. (Nadaljevanje) ILEGALNO DELO V LJUBLJANI — 1941 — 19 42 OBKOLJENA TISKARNA Po tem je bilo potrebno misliti, kako bi začeli graditi in adaptirati notranjost poslopja. Izdelali smo načrt. Lastnici hiše, v kateri je bila knjigoveznica, smo rekli, da hočemo kot patrioti v dvoriščnem poslopju napraviti skrivališče, v katerega bi zazidali nekaj slovenske; literature, da je ne bi okupator uničil. Ker je vedela, da je Sil- vester Škerl izdajatelj, se ji je zdelo to umevno. Takoj smo začeli delati. Gradbena dela je vodil tovariš Petek, zidar, in še dva tovariša. Imeli smo tudi svojega špediterja, ki je imel na skrbi gradnjo bunkerja in nam legalno dovažal gradbeni material. Ce bi lastnico nekdo vprašal, kaj dela, bi odgovorila, da popravlja in beli stanovanje. BUNKER Z ZIDOM NA KOLESIH Eden izmed prostorov je bil dolg nad 10 m. Na hitro roko smo uspeli, da smo postavili vmesni zid, s katerim smo ukradli 2,5 m prostora. Tedaj pa smo bili pred problemom, kje in kako zgraditi skrivni vhod. Za to smo imeli tovariša Rudolfa Ganzitija, ki je bil strokovnjak za skrivne vhode. Prišel je na idejo, da bi zgradili skrivni vhod kot »mali vlak«. Vrata tega vhoda so bila debela kot zid, montirana pa s pomočjo koles na pravokotnem železu. V bunker je bilo moč samo, če je človek legel na trebuh in pred seboj potiskal ta zid na kolesih. Vse je bilo tako natančno izdelano, da ni bilo ničesar moč opaziti. Da bi bila špranja na zidu čim bolj zakamuflirana, smo postavili police za papir, ki smo jih pritrdili na robu vrat. Ko je bilo vse končano, smo poklicali lastnico. Kar je bilo najvažnejše: ni opazila, da smo ji ukradli 2,5 m prostora. Čeprav je bil končan velik del naloge, je bila to pravzaprav samo priprava za montažo tiskarskih strojev, ki smo jih že prej pripeljali. To pa ni bila najbolj preprosta naloga. Tiskarski stroj — tigel — smo nabavili pri tovarišu Kolmanu, ki je imel v Ljubljani lastno tiskarno »Slovenija". Razstavili smo ga in v kovčkih ponoči prepeljali v nove prostore. Brž ko smo vnesli vse dele novega stroia, smo vhod ponovno zazidali. Stroj je bil težak nad 1000 kg. Črke smo dobili iz raznih tiskarn, papir pa iz knjigoveznic. Ker pa je bila tu tudi legalna knjigoveznica, vse delo okoli tiskarne': dovoz papir.ia in ostalega materiala, odvoz ilegalnega tiskarskega materiala, ni bil sumliiv. V knjigoveznici so delali: Basih, Sraičeva, Zinka Kisovec in Anica Veber, v tiskarni pa Srečko Pleško kot strojni stavec in Janez Strekelj kot grafičar. Vsi so bili člani Partije. Delali so pod zelo težkimi pogoji. Iz tiskarne niso odhajali po nekaj dni. Takoj na začetku pa so se pojavile nekatere težave. Tiskarski stroj je tako ropotal, da se je to slišalo tudi v knjigoveznici. Zato je bil za primer nevarnosti montiran signal (rde- ča luč). Vendar je bilo treba razen tega nekaj storiti, da bi zadušili ropotanje stroja. Edini izhod. je bil, da bi okrog tigla napravili posebno leseno oblogo z dvojnimi stenami, med katere bi natlačili stekleno volno. Brž, ko smo to storili, ropota ni bilo več slišati. Potem pa je bilo treba nekaj storiti tudi, da bi opravičili promet velikega števila ljudi v legalni knjigoveznici. Zategadelj smo začeli vezati stare knjige za potrebe univerzitetne knjižnice, to pa nam je omogočilo, da smo imeli v knjigoveznici vedno precej knjig. in da smo delali kot resnično podjetje. Tiskarna je začela dobro. Vendar neka nesmotrnost pa nas bi lahko kmalu precej veljala. Z njo ni nihče računal. Ko je merilec električnega toka ugotovil, da se je potrošnja precej povečala, se je zelo začudil. Zahteval ie, kot pedantni uslužbenec, da pregledajo in ugotovijo zakaj. Vsak pregled pa bi pomenil veliko nevarnost. Nekaj je bilo treba hitro Ukreniti. Sli smo k nekemu knjigo-veškemu mojstru in si sposodili elaktrični stroj za vezavo in zbiranje listov. Stroj smo namestili v delavnici, delal pa je samo tedaj, ko je prihajal električar. — Zdaj pa razumem, zakaj je potrošnja tolikšna, je ugotavljal merilec. — Saj imate vendar električni stroj! KROJAČ NA TRICIKLU Z DVOJNIM DNOM V tiskarni so bile natisnjene velike količine lista »Slovenski poročevalec«, različni proglasi in brošure. Raznašanje tega 'gradiva je organiziral Niko Stare, krojač, ki je bil v resnici kurir za raznašanje literature po Ljubljani. Zategadelj smo nabavili tricikel z dvojnim dnom. Tovariš Stare je prišel s tem triciklom v knjigoveznico (ta čas je ena tovarišica stala na dvorišču, druga pa pred vhodom), naložil literaturo med dva dna, povrhu pa nametal razne druge stvari in tako vozil po mestnih ulicah Ljubljane do ljudi, pri katerih je bilo moč dno odpreti brez nevarnosti. V tej tiskarni, ki smo jo imenovali »Tone Tomšič«, smo izdelovali med drugim tudi ponarejene osebne dokumente, pa tudi karte za kruh. To, da smo lahko tovarišem, ki so ilegalno delali na ljubljanskem območju, izročali ponarejene legitimacije, imenovane »Carta di identita«, je imelo velik pomen za normalno delo. V tiskarni smo izdelovali tudi potna dovoljenja »Lascia passare«, ki so jih Italijani dali vsakomur, komur so dovolili kakršno koli potovanje iz Ljubljane. Kljub vsem varnostnim ukrepom pa so nas tovariši iz tiskarne opozorili, da ie delo v pogojih, v katerih živijo, zelo nevarno, kajti v primeru izdaje nimajo možnosti izhoda, ker so zaprti iz vseh strani. Predlagali so,. da bi na stropu napravili odprtino, skozi katero bi bilo moč na podstreho, kjer so bile neke sobice. Ena izmed njih je imela okence obrnjeno na dvorišče. Ta izhod smo brž, napravili. Bil je zelo koristen, kajti ljudje so imeli precej več čistega zraka, hkrati pa veliko možnost, da se v primeru nevarnosti rešijo. To je bilo veliko psihološko olajšanje za tovariše v tiskarni. Tiskarna je delala s poino paro skoraj pol leta. Pod streho smo spravili tudi šefa našega gradbenega oddelka. Da bi upravičili promet z velikimi količinami papirja, smo izdelali v gradbenem oddelku, ki je bil precej prostoren,, skladišče papirja. Na vrata skladišča smo napisali, da pripada predstavništvu pod.ietja »Italba« — Milano. To podjetje je v resnici delovalo v Milanu, ni pa imelo podružnice v Ljubljani, V skladišču je delal tovariš Matelič, ki je imel hkrati tudi svojo trgovino s tehničnimi izdelki. Nastopal je kot zastopnik podjetja »Italba«, s katerim je imel v resnici poslovne stike. S papirjem so nas preskrbovali delavci iz različnih papirnic v Ljubljani. Nekatera podjetja so nam prek naših ljudi ilegalno prodajala velike količine. (Naenkrat tudi pol vagona.) Ta tiskarna je delovala od julija do decembra 1942. leta. Potem je prekinila delovanje zaradi velike racije decembra 1942, ko so odkrili tiskarno »Trugo« v Mostah. »Truga« je bila v trikotu med železniško progo Ljubljana—Zidani most, Ljubljana—Novo mesto in Zaloško cesto. V hiši nad tiskarno je bila mizarska delavnica, »Truga« smo jo imenovali zategadelj, ker je mojster v tej mizarski delavnici izdeloval krste za talce. V teh krstah so včasih spali tudi delavci v tiskarni. NEVARNOST PRED ITALIJANSKIMI PATRULJAMI V tej tiskarni so tiskali brošuro »Sokoli v boju«. Tedaj je prvikrat v Ljubljani začel izhajati »Slovenski poročevalec« v večjem formatu in na osmih straneh. Največji problem za to tiskarno, eno med prvimi v Ljubljani, je bilo raznašanje časnikov in brošur. Precej naših ljudi so že aretirali, precej pa jih je bilo kompromitiranih. Italijani so se tako bali, da so po mestnih ulicah redno križarile na vsakih 50 m patrulje. V takšnih pogojih je bilo raznašanje tiskanega gradiva do javk zelo nevarno. Zato smo zaposlili nekega kurirja, ki je že bil v partizanih. Preden je začel delati, je prejel točna navodila. V primeru racij ni smel na cesto. »Blago« je moralo biti vedno kamuflirano. Med vožnjami po ulicah je moral en človek hoditi pred njim, da bi ga lahko pravočasno opozoril na italijansko patruljo. Nekega dne dva izmed naših kurirjev nista storila niti eno niti drugo in to se jima je maščevalo, nam pa prizadejalo hud udarec. Tega dne je prišla 200 m od tiskarne italijanska patrulja. Italijani so pregledali zaboje za smeti in našli v njih brošure »Sokoli v boju«. Takoj so ju aretirali. Na srečo je gospodar mizarske delavnice, naš prijatelj, vse to videl in je to takoj sporočil grafi-čarjev v tiskarni, da so lahko pravočasno pobegnili. BEG PRED ZASEDO Tačas sem bil doma. Tovariši so uspeli priti opoldne in mi sporočiti, kaj se je zgodilo. Najprej, kar smo morali storiti, je bilo, da smo obvestili tovariše, ki so delali z nami, naj bodo previdni, čeprav niso vedeli za to tiskarno. Boris Kariž, vsi. tiskarji in jaz smo šli tedaj na določeno mesto v bližini »Tru-ge«, da bi lahko zvedeli, kaj se je zgodilo. Italijani so hišo že obkolili in okoli nje postavili strojniška gnezda. Nad železniško progo so bile naperjene v hišo še tri strojnice. V hiši pa je bila zaseda. Vse, ki so se popoldne mudili v bližini, so aretirali. Na našo nesrečo je prispel tudi tovariš, ki je prevažal material za gradnjo bunkerjev. Le-tega nismo obvestili, kaj se je zgodilo. V trenutku, ko je hotel odpreti vrata, je nekdo zavpil: '»Italijani!« Ta se je takoj znašel in pognal konja. Ker niso nikogar aretirali med tistimi, ki so vedeli, za kaj gre, tiskarne niso našli, ker je bila dobro zakamuflirana. Ob vhodu v tiskarno so bile montirane cevi, v katerih je vrela para za sušenje lesa. Para je bila vedno v ceveh. Zategadelj so bile toliko tople, da jih ni mogel nihče potipati. V primeru nevarnosti smo paro močno spustili, da ni bilo ničesar videti. Dva meseca Italijani niso vedeli, da je tu tiskarna, vse dotlej, dokler niso aretirali našega tovariša, ki je prevažal material, tistega, ki mu je že enkrat uspelo pobegniti. Ta tovariš se je na začetku zelo dobro držal, vendar pa je bil zaradi dveletnega dela v tiskarni precej živčen. Ko so ga Italijani aretirali, ni ničesar rekel, vse dotlej, dokler mu niso dali pijače, v kateri je bilo neko sredstvo, ki je dražilo živce. Po tem je spregovoril, Pdvedal jim je »o nečem«, kar je pri glavni upravi policije, in razkril sled do cinkografije v okolici Ljubljane. 2\ Milan Škerlavaj - Petrač »RDEČA ROKA« Pet prstov 1§§ Odnos francoskih oblasti do Rdeče roke se ie.s?re™LelJ8 spreminjal tako. kakršna sta bila političen položaj in P ^ IH za podtalno teroristično organizacijo v trenutku, ko s .banje sš vojska in policija nemočni, da preprečita osvobodilno ^ §|§§ v severnoafriških deželah. Ko pa je Rdeča roka januar) „ H poskušala z dvema protitankovskima projektiloma ubl“ xiriji == nega poveljnika francoskih sil generala Salana v A p9 ggj pri čemer je bil ubit njegov adjutant, huje poškodovan tj |gg generalova hči, je vlada v Parizu ugotovila, da so }f II prekoračili »svoje kompetence«. Francoska protiobvešce j Ul služba je lahko ugotovila, da je atentat organiziral " Ul šef« terorja v Alžiriji Rene Kovač, ki je imel že več let ^ g=g z visokimi osebnostmi v armadi, posebno s tistimi, ki Ig! desničarsko usmerjeni. lig Zaradi atentata na generala Salana je moral Rene Kj. Ul pred sodnike. Branil ga je advokat Tiscier-Vignancoure, iH sekretar v Petainovi vladi. Proces se je začel poleti ‘i- m vendar ni bil za javnost. Medtem je Kovač zbolel m » j) s nišnice, tako vsaj trdijo, z legalnim potnim listom °dP0niio: asi v Španijo, kjer še danes živi na otoku Maiorci. V poj jjj §11 Kovač je v času, ko so ga aretirali in na začetku s e Es obravnave oziroma bega, moral v Alžiriji »opraviti do ^ mi naloge« za račun desničarskih sil v Franciji. Kasneje »o ^ |j§ tovili, da je vplival na vodstvo upora 13. maja 195B'b;jlsO I§g ko je armada prevzela oblast v Alžiriji, zrušila IV. repu Ul in pripeljala na oblast generala de Gaulla. II PET PRSTOV RDEČE KOKE Trdijo, da organizacijo Rdeča roka sestavlja pet IH nizacij. eil0 jj)#? mi valna služba je namreč februarja 1960 obvestila pred= §!g de Gaulla, da je. Rdeča roka pripravljala atentat tud' 55; s tem je verjetno teroristična organizacija Rdeča roka im sebi podpisala smrtno obsodbo. Mogoče? Kdo ve? EVALNA SLEŽBA • DDLLESOVA OBVEŠČEVALKA SLUŽBA 5! Načrti divjega Billa Ko so ga vprašali o teh darilih, je Dulles na vso moč protestiral. »Nihče, ki me pozna,« je rekel, »in ve, kaj sem delal in za kaj sem se boril 37 let aktivnega življenja, ne bi mogel.- resno pomisliti, da sem lahko bil nekakšen izolacionist ali pristaš Ameriškega prvega komiteja.« Vendar pa kaže, da so bili javni govori, ki jih je imel John F oster Dulles v mesecih pred Pearl Harbouroin, prepleteni z mislimi in deli »Ameriškega prvega komiteja«. Vsaj trikrai še je John Foster Dulles smejal opozorilom, da preti Ameriki nevarnost od sil Osi. »Te sile,« je govoril, »so enostavno dinamične nacije, ki iščejo s polno pravico mesto pod soncem.« V govoru, ki ga je imel marca 1939 v Klubu gospodarstvenikov v Nevv Torku, je Dulles izjavil: »Nikakršnega razloga ni misliti, da bi katera koli totalitarna država sa-. ma ali združena s kakšno drugo mogla želeti napasti ZDA, ali da bi to v resnici storila. Seveda mi moramo biti imuni zoper kaj takega. Samo histerija lahko nodpira idejo, da pripravljajo Nemčija, Italija ali Japonska napad na nas.« Javnih dokumentov ni, po katerih bi bilo moč ugotoviti, da bi AUen Dulles delil ista stališča s svojim bra: tom ali njegov interes za »Ameriški prvi komite«. Tudi ni javnih ne privatnih dokumentov, ki bi dokazovali nasprotno. Lahko pa je reči, da sta brata v svoji karieri zastopala ista stališča, skoraj v vsakem primeru. Potem je prišel Pearl Harbour. »DIVJI BILL« POŠLJE NEMCEM DULLESA Tedaj se je pred Alle‘nom Dullesom odprla povsem nova kariera. Ko je bil še v State Departmentu, .se je Allen Dulles sprijateljil s pomočnikom federalnega državnega tožilca, z nekim Williamom Don o vanom, ki so mu rekli tudi »Divji Bill«. Ko je Pearl Harbour pripeljal ZDA v drugo svetovno vojno, so Donovana izbrali, da je vodil prvo ameriško su-peršpijonsko organizacijo — Urad za strateško službo. Tako je stopil v stik z Allenom Dullesom in ga nagovoril, naj se vrne na njegovo staro območje v Bern v Švico. Potrebno je bilo, da bi Allen spet odpotoval tjakaj in organiziral glavni štab za špijonažo v Evropi. Donovan je to delo namenil prav njemu, kajti želel je človeka z dobrimi zvezami v nacistični Nemčiji. V tem je bil Allen Dulles v resnici visokokvalificiran. Uradna verzija o delovanju Allena Dullesa v Švici v drugi svetovni vojni pa je takale: Allen Dulles je bil poslednji Američan, ki je legalno prekoračil francosko mejo novembra 1942, leta, ko so nemške čete zasedle ozemlje vichyj-ške Francije, da bi reagirale na zavezniško invazijo v severni Afriki. Njegova naloga v Švici je bila, da ugotovi, kdo bi se lahko v Nemčiji zoperstavil Hitlerjevemu režimu in da ugotovi, če so ti ljudje aktivno delali na izpodkopavanju nacizma. Mojster-špijon Allen Dulles je vrgel trnke in ribe so zelo hitro z.ačele prijemati. V kratkem so potrkali na njegova vrata protinacistično razpoloženi ljudje in mu prinašali informacije ter mu sporočali najbolj zaupne podrobnosti iz zarot, s pomočjo katerih naj bi vrgli Hitlerja. Nekaj od tega se je zgodilo, vendar to še ni vse. Da bi bolj razumeli smisel in značaj .tistega, kar se je dogajalo v Bernu,1 je potrebno seči v ozadje, v razvoj priložnosti in dogodkov v tem obdobju. Januarja 1943. leta, prav v času, ko je bila Allenova operacija zbiranja podatkov najbolj uspešna, sta se Roosevelt in Churchill sestala v Casablanci. To je bil eden izmed tistih vrhunskih sestankov, ki naj bi določil način vojne in kar je bilo najvažnejše: konec vojne. V Casablanci sta dva zavezniška liderja razglasila doktrino brezpogojne kapitulacije in izrazila pripravljenost na vse napore, da Nemčijo prisilijo na kolena. Njun razglas je nastal v času, ko so v Nemčiji že kuhali peklensko juho. Nemška strategija je dolgo časa temeljila na preprečitvi vojne na dveh frontah. To je. bilo Hitlerjevo kardinalsko načelo vse dotlej, dokler mu niso številne lahke zmage zmešale presojanja in ga zapletle v vojno proti jvjetski zvezi.. Neskončni niški P ^j-začel požirati nacistični )tem pa je prišel sredi boja na v ^fl onti ha vrsto japonski napad na arbour, udarec, ki je Hitlerja Pr® ■esenetil kot ameriško ntomarico- NOVI TOMOSOV COLIBRI T-l2 močnejši motor — 2,3 KM, tri stopnje prenosa, možnost večjega v*P®ej|a nja, hitrost 60 km na uro. večji tank za gorivo, dva sedeža, sodo 5l0s0' oblika in še mnogo manjših izboljšav — to so prednosti novega Ton vega Colibrija T-12! Tovarna motornih vozil TOMOS Kop DELAVSKA ENOTNOST — štev. 36 — 9. septembra 1961 A gozdni gospodarji Gozd je že od nekdaj pomenil za človeka dobrino. Dajal mu je kurjavo in gradbeni les, nudil mu je zavetišče pred sovražnikom, z lovom pa si je v njem našel potrebno hrano. V narodnoosvobodilni borbi je bil gozd skrivališče partizanov. Marsikateremu borcu je s svojim zelenim plaščem rešil življenje. >leIe z zmago ljudske revolucije je ^ gozd v resnici postal ljudsko pre-moženje in je njegovo veliko pri-bogastvo pričelo služiti razvo-in napredku narodnega gospodar-ivua' ®Dsežni gozdovi Nanosa, Javor-'ka, Mašuna in Snežnika so prešli z rok bivših fevdalcev in sodelavcev kupatorja. v narodno last in postali ^PioSno ljudsko premoženje. Nove koliščine so na območju Slovenske-Primorja zahtevale leta 1947 ustanovitev Gozdnega gospodarstva Pogina. To je do priključitve Sloven-_,;e®a Primorja k FLRJ v letu 1948 “krbelo tudi za Trnovski gozd in gozdove v Posočju. Kasneje je bilo to območje ustanovljeno Soško gozdno gospodarstvo s sedežem v tolminu. Hude posledice vojne, ki nam je ustila opustošena mesta in vasi ter oicene prometne zveze, hkrati pa gracntev prvih objektov naše težke ‘uustfjje in hidrocentral, so nam f. rekovale, da smo morali prva leta r° vojni globlje seči v naše gozdno Sastvo, kot bi po načelih pravil-gospodarjenja z gozdovi sicer iz^?1- V tistih časih je bil les glavni art:ikel- Ko je naša nova in-riia začela dajati svoje prve iz-tUdie ne samo za domači trg ampak 2a izvoz, se je v gozdarstvu za-Se s s^an^e normalizirati. Že leta 1950 se j,6 zmanjšal posek lesa, zato da ZaePira.Vna s Prirastkom. Hkrati smo bi lntenzivneje gojiti gozdove, da kon-,imprei Popravili posledice pre-‘aernega poseka. NASTANEK PODJETJA Ab ustanovitvi podjetja Gozdno go-V spodarstvo Postojna leta 1947 so bile tudi v gozdarstvu težke razmere. Osnovna sredstva, evidenca in arhivi so bili v celoti uničeni. Skoraj vse stavbe za nastanitev delavcev in logarjev po gozdovih so bile požgane. Povsod je bilo treba graditi in obnavljati. S požrtvovalnim in vztrajnim delom celotnega kolektiva so bile začetne težave premagane. Zgradbe v gozdovih so bile kmalu obnovljene. Z uvedbo delavskega upravljanja je tudi v gozdarstvu nastopila nova doba, doba novega gospodarskega si- stema in oblikovanja dohodka v podjetjih. Na sejah delavskega Sveta in upravnega odbora so vedno več ra?-pravljali o delu in gospodarsken razvoju podjetja. Sklepi teh organe so bili zlasti v zadnjih letih vedne bolj izraz interesov kolektiva, ne pa posameznika. Danes upravlja in gospodari Gozdno gospodarstvo Postojna z okoli 30.000 ha visokih gozdov, to je gozdov, ki dajejo trajno rento, razen tega pa še z okoli 10.000 ha kraških gozdov varovalnega značaja, ki zahtevajo mnogo več investicij, kot pa je njihov donos. Ko je podjetje, zahvaljujoč se delavskemu upravljanju in novemu gospodarskemu sistemu ustvarilo potrebna finančna sredstva, je začelo sistematično zboljševati življenjske in delovne pogoje delavcev. V gozdarstvu so do tedaj živeli in delali delavci v težavnih razmerah: brez primernih stanovanj in ob slabi hrani. Prav zato je začelo Gozdno gospodarstvo Postojna graditi gozdarske hiše in koče za nastanitev delavcev, in sicer na Nanosu, v Zagori, Škocjanu, Menešiji, Vekselnu, Peklu, Leskovi dolini, Markovi dolini, Mašu-nu, Okroglini, Praprotni dragi. Stiski in drugod. Zdaj imajo v področnih gozdovih 18 sodobno urejenih zgradb za delavce. Razen tega so organizirali povsod, kjer je več delavcev, kuhinje, ki pripravljajo izdatno hrano po primerni ceni. Vsi ti ukrepi so znatno zboljšali delovno disciplino, povečali storilnost in zmanjšali število obolenj. Hkrati so delavcu omogočili bolj ustaljeno, stalno in redno delo. V krajih, kjer so gozdni obrati, so zgradili stanovanjska poslopja. Tako v Postojni tri, v Cerk- Ce upoštevamo, da se cena gozdnih produktov ne oblikuje prosto, temveč je določena (maksimirana), vidimo, da so dosežki v glavnem uspeh iskanja notranjih rezerv. Ven- nici eno, Kozini eno, na Rakeku eno še marsikje drugje. Skupaj so zgradili 29 stanovanj, gradijo pa še stanovanja v Ilirski Bistrici, Kozari-ščah in Sežani. V Postojni je bila zgrajena tudi upravna stavba, v kateri je podjetje dobilo primerne in sodobne prostore za svoje poslovanje. DOHODEK RASTE Poglejmo še gospodarjenje. Doho-1 dek podjetja se je vsako leto povečeval, čeprav so se v gozdarstvu vse doslej vsa dela opravljala brez mehanizacije (razen kamionskih prevozov). Dohodek od leta' 1956 dalje se je gibal takole. z vodilnimi ljudmi v podjetju s temi uspehi ne zadovoljujejo, temveč iščejo nove možnosti za zboljšanje pro-dar pa se organi upravljanja skupno izvodnje, povečanje storilnosti in zboljšanje delovnih ter življenjskih razmer zaposlenih. Da bi se delo v gozdu čimprej mehaniziralo in s tem povečala proizvodnja ter zmanjšalo delavcem fizično naporno delo, ki je delavce prezgodaj izčrpalo, so lani začeli uvajati motorne žage. Zdaj jih imajo že 30. Povsod, kjer dopuščajo razmere, uvajajo spravilo lesa s traktorji. ZA VARNOST PRI DELU Ta zaščitna sredstva so leta 1960 MJ potrošili okoli 8 milijonov dinarjev in kupili vsa najnujnejša sredstva za zaščito zdravja delavcev, ki so v gozdarstvu na svojih delovnih mestih izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. Mnogo denarja so doslej djdi tudi za štipendije in strokovno izobrazbo delavcev, zavedajoč se, da so večja storilnost, zboljšanje proizvodnje in s tem v zvezi dvig življenjske ravni odvisni v Veliki meri tudi od strokovne sposobnosti in splošne izobrazbe delavcev. Ta kratki opis Gozdnega gospodarstva Postojna kaže, da živi v podjetju kolektiv, ki se zaveda svojih dolžnosti in pravic ter z uspehom ipdloča o razvoju podjetja, o delitvi dohodka, o uporabi prostih sredstev ter 0 vsem, kar prinaša podjetju vsakdanje življenje. Primerjava na enega zaposlenega V tisočih Elementi 1956 1957 1958 1959 1960 Celotni dohodek 1.115 1.105 995 1.222 1.596 Dohodek 301 353 294 396 644 Celotni dohodek 209 254 250 339 498 Osebni dohodek 202 233 243 319 392 Delovna sila 712 318 832 743 751 Haloze so bile pred drugo vojno gotovo eden najbolj siromašnih predelov naše ožje domovine. Mnogi Haložani so se morali preseliti in poiskati delo drugje. Tisti, ki se niso udinjali gospodom iz Avstrije kot viničarji, so bili kratko ^ malo brez dela. Brezposelnost se je občutila posebno v vef-“ jih krajih. Delovna sila je bila poceni in izkoriščana. Prav zaradi cenene delovne sile je bila v Majšperku ustanovljena leta 1937 tovarna volnenih izdelkov, v kateri so delali na dveh statvah. Zaposlenih je bilo tedaj 17 delavcev. ¥T stanovitelji tovarne so imeli sreč-IJ no roko pri izbiranju kraja za tovarno. Skozi Majšperk teče Dravinja, ki ima to prednost, da je njena voda izredno mehka, kar je za pranje in oplemenjevanje blaga zelo pomembno. Blago oprano in apreti-rano z mehko vodo je volno in ni bojazni, da bi postalo sčasoma cu-njasto. USPEHI DELAVSKEGA UPRAVLJANJA J)o drugi vojni se je tudi tovarna i volnenih izdelkov v Majšperku začela postopoma razvijati. Vanjo so namestili več statev in zaposlili 65 delavcev. Kljub temu je tovarna v začetku le prepočasi napredovala, saj so bili delavci naučeni poslušati in ubogati svoje gospodarje, niso pa znali upravljati svoje tovarne. Šele ko je bil 23. junija 1950 ustanovljen v tovarni volnenih izdelkov prvi delavski svet, se je začelo gospodarstvo tovarne boljšati, proizvodnja večati in tovarna obnavljati. Danes imajo v tovarni že 40 statev z 2400 vreteni. V desetih letih delavskega samoupravljanja je dosegla tovarna največji razmah. V tem času so za nove stroje in za obnovo tovarne izdali okrog 170 milijonov dinarjev. V organih delavskega samoupravljanja se je usposobilo približno 35 odstotkov članov delovnega kolektiva tovarne volnenih izdelkov, ki so se menjavali v vodstvu in polagali »visoko šolo-« socialističnega gospodarjenja. Seveda tudi uspeh ni izostal. Izboljšali so kvaliteto svojih proizvodov in dosegli večjo delovno storilnost. NJIHOVI IZDELKI POVSOD ISKANI Cčjem »Moda 1959« je bil uspešen O prikaz delovanja naše tekstilne industrije. Tudi Tekstilna tovarna Majšperk se je uveljavila s svojimi že itak priznanimi izdelki, kar nazorno poudarja podelitev zlate in srebrne medalje. Kvaliteta izdelkov tovarne Majšperk je že dolga leta znana med prebivalstvom vse naše domovine, to dokazuje visoka prodajna aktivnost. Posebnost, t. j. miljenci, so proizvodi iz česane preje (kamgarni) in iz mikane preje — velur in loden ter prav ti, ki sta na tržišču izredno iskani tkanini, so dobili najlepše priznanje, t. j. zlato medaljo. Mislimo, da tukaj ni treba še posebej poudarjati izredne kvalitete, hoteli bi pa opozoriti samo na to, da so sedaj pričeli proizvajati izredno efektne ženske velurje in to v raznih srednjih in pastelnih barvah, ki se bodo v kratkem pojavili na tržišču. A za tkanine iz česane preje, to so predvsem kamgarni, kateri so že dolga leta najbolj iskani in lahko rečemo, da so glede kvalitetne izdelave prvi izmed vodilnih tovarn v Jugoslaviji — ti so dobili srebrno medaljo. Prav lahko pa jih primerjamo tudi z izdelki raznih inozemskih firm. Ti proizvodi pa niso samo v kvalitetnem pogledu znani med našimi potrošniki, temveč tudi v velikem izboru vzorcev in barv. Za ilustracijo naj navedemo, da presega izbor vzorcev moških kamgarnov 50 po številu. Seveda se pa vzorci in modne barve menjajo hkrati z modo v svetu. PROIZVODNJA BO ŠTIRIKRAT VEČJA 'Ta uspehe, ki jih je do danes to-li vama dosegla, ter da uživajo izdelki Tovarne volnepih izdelkov Majšperk tako velik ugled na tržišču se morajo zahvaliti predvsem marljivemu delovnemu kolektivu. Na drugi strani pa je prebival' stvo s' pomočjo tovarne in drug'11 organizacij dobilo svoj kulturni dom in kino ter ostale prostore za kul' turno in politično udejstvovanj®-Danes je v tovarni zaposlenih ljudi, ki so na splošno zadovoljst^0 zelo marljivi ter se pri delu trudil0’ kar dokazuje visok socialni in rno-ralni čut do dela, do socialističnega napredka. Kvaliteta in kvantiteta 1® vodilo tovarne, trudijo se, da naše' mu socialističnemu delavstvu nudil blago, ki je res kvalitetno ter P° primernih cenah. In še nekaj o prihodnosti Tovaf' ne volnenih izdelkov Majšperk. Z ozirom na agrarni in prenas®' Ijeni predel Haloz, kjer stoji toV£ue na, in zaradi slabe kvalitete in 1°® zemlje je potrebno temu prebiva stvu nuditi več dohodka za njegov življenje. V ta namen se bo P0r jetje še razširilo in povečalo sVO'|0 proizvodnjo tako, da bo zaposlova še enkrat več ljudi. Računa Pa s. ’ da bo dalo od sebe štirikrat ve^l0 proizvodnjo od današnje. Da hoo to tudi uresničili lahko verjamen1 ’ saj nam je že tradicija majšperski tekstilcev zadostno zagotovilo. Na lestvici pomembnosti podjetij bazične kemične industrije Jugoslavije je Tovarna duHka Ruše vsekakor med prvimi tovrstnimi podjetji v naši državi. Po velikosti pa ne sodi samo med največje v mariborskem okraju oziroma naši republiki, temveč tudi v državnem merilu,. Prav tako spada Tovarna dušika Ruše, ki šteje blizu 900 zaposlenih, med tista podjetja, ki ustvarjajo vsako leto več dohodkov za skupnost in zase. Tovarna dušika Ruše je danes že 1 vsepovsod tako poznana, da je že kar težko o njej napisati kaj takega, česar javnost o njenem delu, razvoju in uspehih še ne bi vedela. Vendar so stvari, ki so vredne; da o njih vedno znova pišemo. Kot vemo, je zrastla Tovarna dušika Ruše v prostorih tovarne, ki jo je med I. svetovno vojno gradila Avstrija za proizvodnjo karbida, ki naj bi služil kot osnova za proizvodnjo eksploziva, potrebnega stari avstro-ogrski monarhiji za nadaljevanje izgubljene vojne. Namreč tik pred dograditvijo predvidenega vojnega objekta je bilo vojne konec in Jugoslavija, ki je prevzela zapuščene objekte, je organizirala v novi tovarni proizvodnjo za potrebe kmetijstva ter proizvodnjo karbida. Tako je bila ta tovarna znana pred drugo svetovno vojno predvsem kot proizvajalec karbida, apnenega dušika (cianami-da) in plinov. V zaostali Jugoslaviji pa je bilo le malo napredka, saj cilj tedanjih lastnikov ni bil, ustvariti dobre delovne razmere, temveč čimveč izvleči iz delovnega človeka ob čim-manjših stroških. Zato širjenje podjetja ni bilo načrtno, temveč so gradili in nakupovali nove stroje le, ko je bilo to nujno potrebno ali pa jim je ekonomski račun pokazal, da se to izplača. Zaradi tega podjetje od lastnikov ni dobilo niti elaborata, da o strojnih napravah za pripravo surovin in finaliziranje proizvodov (tu se ustvarja pravi dobiček) niti ne govorimo. Tako so leta 1932 postavili novo karbidno peč, ki je bila tedaj največja v Evropi in je še danes v obratovanju, čeprav je že zelo zastarela in iztrošena. V tem času so začeli tudi s proizvodnjo ferokroma. Za proizvodnjo dušičnih gnojil so postavili potrebne naprave za pline (dušik), razen tega so v manjših- količinah prodajali kisik za potrebe predelovalne industrije in acetilen za potrebe varjenja. DELAVSKO GIBANJE V TOVARNI r¥'o varna dušika Ruše je bila že ta-1 krat nied večjimi podjetji v Podravju; zato ni čudno, da je segel njen gospodarski in politični vpliv daleč v Dravsko dolino in do Maribora. Vendar so bile protiutež tej nemški tovarni narodno zavedne Ruše, ki so bile znane po zavednosti daleč okoli in se je zanje prav zato udomačilo drugo ime “mali Beograd«. Lastniki tovarne so to dobro vedeli in se potrudili, da so se po I. vojni nekateri nemški elementi previdno vrinili v nekatera malomeščanska društva. To pa ni moglo zavreti jezu delavskega gibanja v tem kraju. Čeprav so se pojavili začetki bolj organiziranega delavskega naprednega gibanja nekoliko pozneje, nekako po Višku znane gospodarske krize, je bila že takoj po prvi svetovni vojni večina delavcev včlanjena v socialno demokratsko stranko in sindikate. Vse vodilne položaje v tovarni so imeli v rokah Nemci. Starejši delavci so bili pod njihovim vplivom. Avstromarksistično gibanje v delavskih vrstah še ni izumrlo in tako so prve dni po vojni delavski voditelji še podpirali Neme«. Zaradi takih razmer so se delavski voditelji kaj radi izmikali mladim slovenskim delavcem in jim onemogočali uveljavljanje v tovarni. Najčešča so bila v tovarni mezdna gibanja. V teh je nastopilo delavstvo v strnjenih vrstah. Posebno vsake jeseni je bil velik strah pred odpustom, ker so preko zime peč ugasnili. Pred zimo so običajno odpustili četrtino ali celo več delavcev. • Delavsko gibanje je dobilo v tovarni večji pomen, ko so vodstvo prevzeli brata Strnad, Ditmajer, Kreuh, First, Žunkov in Stanek. Ti so vnesli v delavske vrste novega duha. Njihova borbenost za pravičnost je imela daljnosežne posledice. Posebno važno za delavsko gibanje v ruški tovarni dušika je bilo poletje 1937, ko so ustanovili v tovarni prvo partijsko celico. Znana so imena prvih vidnih komunističnih delavcev: Rudija Piščanca, Vilija Ženeta in Angela Draga. Kmalu po ustanovitvi partijske celice so začeli v tovarni z akcijo za »rdečo pomoč«, za pomoč španskemu ljudstvu in za kmečko delavsko gibanje. Vpliv KP na zavest delavcev se je vse bolj krepil in bil odločilnega pomena zlasti v času. ko se je razplamenela med narodi Jugoslavije borba proti okupatorju. Poleti 1941 je odšel v partizane prvi delavec tovarne Franc Jezernik. Njemu je kaj kmalu sledilo še mnogo, drugih. V borbi proti -okupator! u ali po raznih taboriščih so izgubili svoie življenje Franc Duh. Avgust Lamut, Anton Pongračič, Ivan Kožuh, Jože Herkovič, Vinko Jug, Jaka Spenga, Matevž Breznik. Anton Stanek, Drago Kmalnfer, Jožica Be^la, Maks Cvilak, Andrei Hurijak, Rado Velcer, Vertnik, Knifič, Pogačnik in drugi. Delovni kolektiv tovarne dušika je na ta imena zelo ponosen. Ob 40-letnici ZK so postavili v tovarni spomenik padlim borcem, žrtvam fašističnega terorja in žrtvam dela. Tovarni je druga svetovna vojna sicer prizanesla, vendar je bila po končani vojni po tolikih letih obratovanja brez vlaganja potrebnih sredstev za vzdrževanie nuino notrehna obnove in modernizacije. Razumljivo je, da si je kolektiv zato najbolj vroče želel, da rekonstruira obrate, razširi in poveča proizvodnjo. Tudi kemična industrija, metalurgija in kmetijska proizvodnja, toliko zaostale, so nujno terjale vedno večje količine umetnih gnojil, ferokroma, karbida in drugih izdelkov Tovarne dušika Ruše. Novi polet kemične industrije v naši državi je torej zajel tudi ruško tovarno. S približno dvema milijardama dinarjev, kolikor jih je podjetje porabilo za vzdrževanje, obnovo in modernizacijo, je v zadnjih letih tovarna temeljito spremenila svojo podobo. Temu se ni čuditi, če povemo, kaj vse so že naredili. Obnovili so tovarniško železnico, ceste, vodovod, kanalizacijo, električno omrežje, številna poslopja, razen tega pa opremili z novimi stroji mehanično delavnico, mizarsko delavnico, elektro delavnico, nabavili nove stroje za neposredno proizvodnjo, drobilce, transformatorje, merilne in kontrolne instrumente itd. Obnova je bila nujno potrebna. Vedeti moramo, da gre iz tovarne letno okoli 100.000 ton končnih izdelkov, to je približno 10.000 vagonov ali 100 vlakov. V tovarno pa pride letno 200.000 ton surovin. Razen tega je v prometu še 462.000 je- • klenk. Ker gredo vsako leto jeklenke nekajkrat skozi polnilnico, znaša njihova skupna teža nad 32.700 ton. USPEHI OBNOVE ¥Tspeti obnove in modernizacije je U znan. Sedaj proizvajajo približno trikrat toliko kot v najboljših letih pred vojno. Da je uspeh res zelo pomemben, nam bo jasno, če povemo, da je ruški elektrometalur-ški kombinat življenjskega pomena za našo industrijo. V tovarni dušika Ruše proizvajajo namreč predvsem vsej industriji potrebne bazične izdelke, kot karbid, ferokrom, elektro-korund, kisik, acetilen — dissous, hkrati pa oskrbujejo širok krog po- trošnikov z umetnimi gnojili raznih vrst. Danes proizvaja ruška tovarna dušika polovico vsega karbida in ferokroma v Jugoslaviji, razen tega pa je edini proizvajalec abrazivov v državi. Za proizvodnjo potrebuje tovarna precejšnje količine surovin. Naj naštejemo le najosnovnejše surovine: električno energijo, antracit, koks, amorfne elektrode, razno železo, kurilno olje in premog, kromovo rudo, boksit, kremenjak, kalcijev fluorid in klorid, amonitrat, amonsulfat, apno itd. Nabava vsega reprodukcijskega materiala in rezervnih delov predstavlja vrednost nad 5 milijard dinarjev, od tega okoli 800 milijonov deviznih dinarjev. Iz bežnega pregleda potreb tovarne po surovinah, pomožnem materialu in rezervnih delih za stroje in opremo se vidi, da je ruška tovarna krepko vključena v gospodar- sko življenje, na eni strani kot kupec milijardnih vrednosti blaga, na drugi strani pa kot proizvajalec blaga, zelo važnega za naše gospodarstvo in izvoz. Gospodarska pomembnost ruškega giganta je razvidna tako iz njegove udeležbe v jugoslovanskem kot v svetovnem gospodarstvu. O nar predku nam najbolje pričajo podatki o porastu proizvodnje v povojnih letih. NEZADRŽNO NAPREJ '17 letu 1950 je 680 zaposlenih T ustvarilo približno 2,5 milijarde din bruto dohodka, pet let pozneje je ustvarilo manj zaposlenih — 652 oseb — že skoraj 3,5 milijarde dinarjev. Nato je brutoprodukt naraščal v nekaterih letih izredno naglo, v drugih pa zopet bolj umirjeno in dosegel v letu 1960 že 7 milijard 633 milijonov bruto dohodka. Posebno velik skok je bil v realizaciji leta 1957, ko je bruto dohodek porastel kar za 1,7 milijarde dinarjev, in leta 1960 s povečanjem za okoli 860 milijonov dinarjev v primerjavi z dohodkom leto dni preje. Podobno sliko razvoja podjetja nam da primerjava proizvodnje v posameznih letih, izražena v količinah. Medtem ko so še leta 1930 proizvedli skupno 50.500 ton raznih kemičnih snovi (od tega največ karbida — 24.200 ton in cianamida 22.600 t), je proizvodnja po vojni naraščala dosti hitreje. V letu 1955 so proizvedli 57.100 ton raznih kemičnih izdelkov, v letu 1957 že blizu 88.000 t, leta 1958 nad 96.100 ton, v letu 1959 okoli 97.860 ton in v letu 1960 že nad 120.700 ton. Pri tern se je kakovostno zboljšala tudi struktura proizvodnje, saj izdelujejo sedaj vrsto izdelkov, ki jih pred vojno niso. Povsem novi izdelki so ferokrom carbure, silikokrom, zrnati korund, plemeniti korund, elektrotaljeni ma-gnezit, karborund, mikrofas (fino mleti fosfati) in drugi. V zvezi s tem velja poudariti, da je dosegla poseben razmah proizvodnja umetnih gnojil. Intenzivne akcije v kmetijstvu za dosego činivečjih hektarskih donosov nujno vplivajo na večjo porabo umetnih gnojil. Zato je postala v naši državi bazična kemična industrija ena izmed perspektivnih panog in ji zato ni zaman posvečena tolikšna skrb. Tudi korund in taljeni magnezit sta važna za kovinsko predelovalno in strojno Industrijo oziroma elektrotehniško industrijo, ki se v naši državi lepo razvijajo. Domača poraba korunda je že dosegla količino 2000 ton in taljeni magnezit nad 100 ton. Z razvojem industrije in gospodarstva raste tudi poraba kisika in acetilena za varjenje in rezanje kovin. V Jugoslaviji je za sedaj ruška kisikama med skupno 26 kisikarna-mi največja. Kisika pa še vseeno primanjkuje. TUJI TRGI STARI ZNANCI IJodjetje že dolgo nastopa s svojimi 1 izdelki na svetovnem trgu. Tovarna dušika Ruše uspešno konkurira tujim državam pri prodaji karbida, . ferokroma, abrazivov in drugih izdelkov, katere bi lahko izvažali še v večjih količinah, če ne bi morali skrbeti tudi za domače potrebe. Med njenimi kupci je moč najti skoraj vse države zahodne Evrope in tudi ZDA. Sploh je izvoz za njeno dejavnost zelo pomemben, saj odpade nanj okoli 40 "/o vse proizvodnje. Iz kratkega prereza proizvodnje in prometa ruške tovarne je videti, da je Tovarna dušika Ruše kljub sorazmerno visoki starosti trdno vpeljana na domačem in tujih trgih in da je v letih po vojni dosegla zavidljive uspehe pri razvoju. SE LEPŠA BODOČNOST ISff nogo so že napravili, vendar po 1*1 njihovem mnenju še ne vsega, kar bi bilo potrebno. Glavni njihov problem je pomanjkanje strokovnega kadra. Prav zaradi pomanjkanja kadra niso pripravili načrtov za nadaljnjo investicijsko izgradnjo že pred leti, kot so želeli. Prelomnica pa je bila napravljena leta 1959, ko so sprejeli na sestanku med drugim sklep, da je treba takoj začeti z izdelavo investicijskih elaboratov. Sedaj se podjetje intenzivno pripravlja na gradnjo povsem novih obratov za proizvodnjo elektrofosfo-ra, fosforne kisline, dikalcijevega fosfata in natrijevega tripolifosfata. Po zgraditvi teh obratov bo postala Tovarna dušika Ruše tehnično ena najsodobnejših in najbolj reprezentativnih jugoslovanskih podjetij elektrokemične industrije. V prvi fazi predvideva podjetje naslednjo proizvodnjo: 7500 ton elektromentamega fosfora, 27.700 t termične fosforne kisline, 10.000 ton dikalcijevega fosfata in 10.000 ton natrijevega tripolifosfata. Z zgraditvijo predvidenih novih obratov za proizvodnjo elementarnega fosfora in fosforne kisline bo dosežen prvi korak proizvodnje lastne fosforne kisline v industrijskem obsegu za potrebe keramične, živilske in farmacevtske industrije. Tudi Storilnost na Dohodek Leto zaposlenega podjetja v 000 din v mili j. din 1939 5.273 2.494 1950 3.784 2.569 1955 5.332 3.476 1956 5.092 3.370 1957 7.212 5.077 1958 7.586 5.780 1959 3.533 5.928 1960 7.779 7.633 (Primerjava z letom 1939 je na- pravljena larjem.) po obračunu z USA do- proizvodnja dikalcijevega fosfata bo velikega pomena pri naporih naše države za intenzifikacijo in modernizacijo metod za dvig živinoreje ter perutninarstva. PRIBLIŽALI SO UPRAVLJANJE PROIZVAJALCU Ffe elavsko samoupravljanje v To-If varni dušika Ruše je postalo resničen upravljalni organ podjetja. Samo v delavskih svetih je sodelovalo v 10-letnem razdobju blizu 200 delavcev,' ki so v eni ali več mandatnih dobah upravljali s podjetjem. Sola upravljanja ni bila samo za člane delavskega sveta, temveč so šli skozi to šolo vsi ostali delavci, saj so s svojim delom pomagali, da se je podjetje razvijalo in prišlo na stopnjo, na kateri je sedaj. Upravljanje pa bodo še bolj približali neposrednim proizvajalcem. V tovarni že decentralizirajo delavsko upravljanje, o čemer govori ves kolektiv. Razen tega uvajajo ekonomske enote, ki naj bi ustvarile obratne delavske svete. Že sedaj se kažejo prednosti takšnih gospodarskih enot, ki so predvsem v tem, da delavci začno temeljito razmišljati o svojem delu in končno spoznajo, da je od njihovega sodelovanja, soodločanja in sklepanja odvisno, če bodo dosegli večje uspehe. ZA ČLOVEKA VSESTRANSKA SKRB fj spehi kolektiva ruške tovarne pa «J niso le v novih investicijah in rekonstrukcijah. V vsej okolici in verjetno tudi izven območja ma- riborskega okraja ni kolektiva, ki bi se lahko ponašal s tolikšno skrbjo za življenjske razmere svojih delavcev kot prav Tovarna dušika Ruše. Ta skrb se odraža tako v omogočanju nadaljnjega izobraževanja svojih članov, štipendiranju in pošiljanju članov kolektiva v razne tečaje kot v gradnji objektov za družbeni standard. Tudi v letu 1960 porabljenih 39 milijonov dinarjev za higiensko-tehnično zaščito je dokaz velike pozornosti do delovnega človeka. Dejstvo, da so potrošili lani samo za osebno zaščito delavcev ter za okrepčilo ter malice nad 16 milijonov dinarjev, dokazuje, da delavskemu svetu ni žal denarja, če gre za zaščito človeka. Na člana kolektiva so v letu 1960 porabili skoraj 44.000 dinarjev. Tudi za letni oddih je urejeno in preskrbljeno kot v malokaterem podjetju. Sindikat in delavski svet sta pravilno razumela, da so ugodne razmere za letni oddih v počitniškem domu v Novem Vinodolu ob jadranski obali sestavni del družbenega standarda ter uspešna pot za večjo delovno storilnost. Velike uspehe so dosegli pri reševanju stanovanjskega oroblema. V letih po vojni so zgradili nad 300 stanovanj. Uspešno in v zadovoljstvo članov kolektiva posluje obrat družbene prehrane. Uspeh skrbi za proizvajalca se kaže tudi v tem, da se je odstotek izostankov z dela zaradi bolezni in nesreč znižal v prvi polovici leta 1961 na 2.32 °/o v primerjavi z 3,32 °/o v letu 1960. TOVARNA IN OBČINA fj ri vsestranski skrbi za svoje i ljudi in za svoj kraj so zadovoljivo uredili tudi odnose z občino. Med največje uspehe, ki sta jih v najtesnejših stikih dosegli občina in tovarna v sodelovanju z nekaterimi drugimi podjetji, je treba šteti brez dvoma dve osemletki, glasbeno šolo, vodovod, asfaltiranje ceste Ruše—-Selnica, sodobno telovadnico, kino dvorano, kanalizacijo in drugo. Tovarna prispeva vsako leto nekaj milijonov kot dotacijo družbenim organizacijam in društvom. / Zdravilišče »Slatina Radenci-« je po zmogljivosti mineralnih vrelcev na prvem mestu v Jugoslaviji. Ti vrelci se lahko kosajo tudi z najboljšimi alkalnimi slatinami v Evropi, zlasti še kar zadeva mineralizacijo. Zaradi množine proste ogljikove kisline, ki daje slatini osvežujoč okus, zavzema »Radenska« eno izmed prvih mest. Zatorej ni čudno, da slovi ta mineralna voda že okrog 80 let doma in v svetu. 0 adenske vrelce je odkril dr. Kalil. rel Henn. Po večletnem napornem delu se mu je posrečilo zajeti vrelec in leta 1869 je p<5 vgrajenih vrelčnih ceveh prvič pritekla kristalno čista slatina. Po izvršeni uradni analizi jo je dal na tržišče. Zaradi kakovosti je hitro zaslovela. Dr. Henn je zgradil okrog vrelca prve zgradbe, v katerih so bila stanovanja in skladišča. Začel je graditi tudi kopališče, ki ga je 1. 1882 dogradil njegov sin. Med prvo svetovno vojno je bilo zdravilišče zaprto. Tudi v drugi svetovni vojni vrelci niso utrpeli škode, čeprav je v njihovi neposredni bližini onstran Mure divjala fronta. Radenski ljudje so po svojih močeh pomagali partizanom, se borili, medtem pa se je okupator šopiril v zdraviliških prostorih. Opustošeno zdravilišče so delovni ljudje Radencev že do 1. septembra 1945 usposobili, da je lahko sprejelo prve paciente. Ko so bile za silo obnovljene in urejene železniške zveze, je podjetje spet navezalo stike s starimi tržišči in znova zaživelo. »RADENSKA- DOMA P odjetje »Slatina Radenci« ima dve 1 glavni dejavnosti: zdraviliško in slatinsko. Po dolgoletnih izkušnjah, pridobljenih z opazovanjem kopaliških zdravnikov, upoštevajoč zlasti izkušnje najznamenitejših kopališč v Evropi, ki imajo podobno kemijsko sestavo vrelcev in podobne klimatske razmere, se je že pred leti izkristalizirala glavna indikacija kopališča: kopanje in predpisano pitje. Po izredno visoki količini CO2 se uvršča radenška med najmočnejše CO2 vrelce v Evropi in ga cenijo prav tako kot kopališče Nauheim, ki slovi kot največja zdravstvena ustanova za srčne bolezni. Radenci dosegajo vedno večji sloves zdravilišča, kjer se z uspehom zdravijo bolezni srca in ožilja, živčne bolezni, vnetja ledvic, mehurja, želodca, prebavnih organov ter obolenja jeter in žolča. RADENCI SKOZI VSE LETO Radencih sprejemajo na zdrav-T Ijenje socialne zavarovance in l * samoplačnike. Zdravilišče je najbolj zasedeno v mesecih od junija do septembra in tedaj morajo vsako leto odkloniti okrog 10 odstotkov pacientov, in to samoplačnikov. V ostalih mesecih pa z nastanitvijo pacientov nimajo težav. Prav zaradi neenakomerne zasedenosti razmišljajo v Radencih že vrsto let o podaljšanju sezone čez zimo. V ta namen so zgradili centralno kurjavo v zdravstvenih prostorih ter v kopališču. Računajo, da bo poslej zasedba zdravilišča enakomernejša. V okviru urbanističnega načrta bodo zgradili hotel s 60 sobami. V pritličju bodo uredili zdravstvene prostore z ordinacijami, čakalnicami, rentgenom, laboratorijem, lekarno in z drugimi pritiklinami. Zgradili bodo tudi dietno kuhinjo in restavracijo. S temi objekti nameravajo urediti zdravstveno službo v zdravilišču. 2e letos pa so začeli graditi olimpijski bazen, manjši bazen za otroke, urediti pa nameravajo še športna igrišča. »RADENSKA- V SVETU M očnejša od zdraviliške je slatin-1*1 ska dejavnost Radencev. Radenske mineralne vrelce odlikujejo številne konstantne rudninske sestavine in velika množina ogljikove kisline, ki daje vodi osvežujoč okus. Uporabnost radenske mineralne vode je dokaj različna: je zdravilna pitna voda, uporablja se za dodatek k alkoholnim pijačam, seveda pa tudi kot samostojna osvežujoča pijača. Zdaj izkoriščajo za polnjenje steklenic tri vrelce: Zdravilni, Kraljevi in Petajnski vrelec. Naša domača potrošnja mineralne vode je še zmeraj precej nižja kot v drugih državah. Povprečna poraba mineralne vode v Zahodni Nemčiji leta 1955 je bila 4,6 litra na prebivalca, v Švici 7,31, v Italiji 10,5, v Franciji 12,8, pri nas pa znaša letna potrošnja le 0,8 litra na prebivalca, pri čemer je bila Radenska udeležena s 65 odstotki njene proizvodnje. Kakovosti in svojstev radenske mineralne vode, ki je po okusu in pitnosti čislana tudi v zamejstvu, ni moč primerjati z ostalimi mineralnimi vodami. ZMOGLJIVOST V SENCI POVPRAŠEVANJA 0 roizvodnja radenske mineralne 1 vode se je postopno večala iz leta v leto, zlasti v zadnjih letih, in je dosegla lani 23,260.643 steklenici, medtem ko predvidevajo, da jih bodo letos napolnili več kot 30 milijonov. Kljub temu da proizvodnja nenehno narašča, pa podjetje ne more kriti naraščajočih potreb. Lani so imeli na primer naročil za 35 milijonov steklenic, potrošnikom pa so jih lahko nudili le okrog 23 milijonov. Zavoljo tolikšnih potreb so se pri podjetju odločili, da bodo vse tri obrate postopoma modernizirali. 2e letos v juniju so zaključili rekonstrukcijo vrelca v »Beračevi« (Kraljevi vrelec), ki je po zmogljivosti najmočnejši. Z rekonstrukcijo tega vrelca bodo povečali proizvodnjo za okrog 10 milijonov steklenic. Čeprav bodo s tem zadostili potrebam tržišča v izdatno večji meri, pa povpraševanju še zmeraj ne bodo zadostili. Tudi zanimanje inozemskih tržišč raste, toda ker sta embaliranje in prevoz precej draga, trgujejo v prvi vrsti z državami, ki steklenice vračajo, in sicer z Italijo, Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Tržišče zahteva tudi spremembe pri embalaži. Medtem ko so prejšnja leta polnili le večje steklenice, pa narašča povpraševanje vedno bolj po manjših steklenicah. Zatorej so polnjenje steklenic v velikosti 1,4 litra opustili in prešli na polnjenje v velikosti 1, 0,5 in 0,3 litra, ki se vedno bolj uveljavljajo. Pri proizvodnji slatine nameravajo že v bližnji prihodnosti. marsikaj spremeniti. Mimo rekonstrukcije obratov v Petajncih in Radencih bodo uredili tudi ustrezna skladišča; ogljikov dioksid, ki zdaj uhaja v zrak, pa bodo začeli izkoriščati. Pol-’ nili ga bodo v jeklenke po 10, 15 in 20 kilogramov. Kolektiv zdravilišča, ki šteje približno 500 članov, torej uspešno rešuje svoje naloge, saj je skupno s prebivalci v razmeroma kratkem času' skoraj spremenil nekdanje obličje Radencev — zlasti še, če primerjamo dobo od prvih začetkov do osvoboditve na eni, in leta odtlej na drugi strani. Gospodarski pokazatelji zadnjih ' let in debela knjiga zapiskov številnih gostov, v kateri na račun kolektiva in vodstva ni moč najti negodovanja, kažejo dovolj zgovorno, koliko truda so vložili za hitrejši’ dvig življenjske ravni zaposlenih in kraja sploh ter za čimvečje ugodje gostov. Nenehno naraščanje novih obiskovalcev Radencev in dviganje potrošnje radenske vode doma in po svetu pa sta prizadevnemu kolektivu najboljše spričevalo. Usnjarski kombinat »Konus-« v Slovenskih Konjicah ima svoj začetek še v prejšnjem stoletju — l. 1894. Lastnik je kupil v Slovenskih Konjicah usnjarno, ki je obsegala le pet majhnih zidanih stavb. Vse strojilne jame pa so bile na prostem in nepokrite in lahko mirno rečemo, da se je rodila tovarna pod vedrim nebom. ¥T snjarna pa je kaj hitro naprede-U vala. V 1. 1900 so bili nabavljeni prvi stroji: cepilni stroj za ročni pogon, manjši strojilni sod in mlin za čreslo na vodno kolo ob Mlinščici. Leta 1908 je bilo zaposlenih že 70 delavcev. Do 1. 1923 so izdelovali le vegeta-bilno strojeno usnje. Tega leta pa je bil dograjen nov kromov oddelek. Vse do leta 1931 se je obrat stalno večal. Po 1. 1931 so nastopili za delavce še posebno slabi časi. Kljub napredovanju tovarne po minuli gospodarski krizi so prejemali delavci, ki jih je bilo tedaj že okoli 300, minimalno mezdo. Zaradi neznosnih razmer je prišlo 1. 1937 do delavske stavke. Delavska zavest se je vse bolj utrjevala. Začeli so se organizirati in so v ta namen pripravili 1. 1937 ustanovni občni zbor podružnice Zveze združenih delavcev, h kateri je pristopila večina delavcev. Posledica tega je bila, da so po občnem zboru odpustili 38 usnjarskih delavcev. To je povzročilo, da se je naslednjega dne vnela stavka, ki je trajala teden dni, vendar ni rodila zaželenega uspeha. Ifed okupacijo je tovarna delala 1*1 v polnem obsegu. Ko se je bližal konec »rajha«, je lastnik tovarne odpeljal vse stroje, drobni inventar, orodje in material. Tako je bila tovarna ob osvoboditvi skoraj popolnoma izropana. Vlasovci so zažgali moderno urejeno mehanično in klju- čavničarsko delavnico. Zgoreli so tudi vsi načrti tovarne. Toda zavedni delavci, čeprav maloštevilni, so se kljub temu takoj lotili dela. Že drugi dan po osvoboditvi so odstranjevali ruševine in čistili obrat, Uspelo jim je, da so dobili že leta 1945 težke stroje zopet nazaj. V 1. 1946 se je delovna sposobnost usnjarne že močno povečala. Namok se je zvišal za 70 lY° od predvojnega, zaposlenih pa je bilo že 350 delavcev. Proizvodnja je nezadržno rasla še naprej. Do leta 1960 se je proizvodnja v primerjavi z 1. 1946 potrojila, število zaposlenih pa se je dvignilo na 700. Pri tem se je tudi delovna storilnost povečala, na kar je precej vplivala nabava modernejše strojne opreme in mehanizacije podjetja. IJodjetje se je v letih po vojni i močno razširilo in se razvilo v največjo tovarno oziroma usnjarski kombinat v državi. Tam, kjer so stale lesene in temne delavnice, so danes svetle dvorane. Z vztrajnostjo slehernega člana kolektiva so dosegli izredne uspehe: v Dograjen je bil železobetonski objekt usnjarne z delavnicami za izdelavo tekstilne pikerije, vseh vrst pogonskih jermenov in opetnic. S tem objektom bo zmogljivost usnjarne povečana še za 30 Vo. Proizvajajo pa tudi druge izdelke. Omenimo naj predvsem proizvodnjo vegetabilnega in kromovega zgornjega ter spod- njega usnja. Za obrat izdelave kromovega usnja so nabavili strojno opremo, zato se je proizvodnja tega oddelka znatno povečala in imajo delavci mnogo boljše delovne pogoje. Važno pa je tudi to, da iz cenejših surovih kož slabše kakovosti izdelujejo kakovostnejše usnje. Usnjarski kombinat »Konus« ima v svojem sklbpu razen prodajaln po večjih mestih in industrijskih središčih tudi manjši obrat za proizvodnjo usnja v Rečici ob Savinji, ki je prišel v, sklop »Konusa« 1. 1959, ko zaradi slabega gospodarjenja ni imel pogojev za nadaljnje obratovanje. Sedaj pa je obrat že moderniziran in specializiran za izdelavo oblačilnega usnja. lil adalje so uvozili opremo za pro-is izvodnjo umetnega usnja, ki ga izdelujejo v velikih' količinah edini v naši državi, in to brez tuje licence. Za izdelavo iskanega in cenjenega umetnega usnja, ki vpliva na zmanjšanje uvoza surovih kož, uporabljajo odpadke, ki so bili prej le slabo kurilno sredstvo. Umetno usnje uporablja že vsa naša čevljarska industrija. S tem izdelkom jim je uspelo nadomestiti drago usnje iz živalskih kož, saj je proizvodnja umetnega usnja znatno cenejša, kakovostno pa zadovoljuje tako predelovalca kot potrošnika. Mimo čevljarske industrije uporablja umetno usnje tudi galanterija za izdelovanje aktovk, kovčkov, sedežev in podobno. Podjetje proizvaja iz umetnega usnja opetnice za čevljarsko industrijo in je edini proizvajalec tega izdelka v naši državi. Kot je videti, je kolektiv posvečal posebno pozornost proizvodnji umetnega usnja. Proizvodnja umetnega usnja raste iz leta v leto. Zdaj gradijo nove velike hale za ta oddelek, s čimer se bo kombinat močno razširil. Za normalno delo so jim potrebni še skladiščni prostori, upravno poslopje, za člane pa sodobne kopalnice in jedilnice, kar je tudi že v delu. Vzporedno z napredovanjem in graditvijo tovarne vlaga ' podjetje tudi sredstva za dvig življenjskega standarda zaposlenih. Tako je bilo v zadnjih letih zgrajenih in urejenih 86 stanovanj. S pomočjo podjetja je bil zgrajen Dom kulture v Slovenskih Konjicah ter stadion in ko- palni bazen na Dobravi. Vso pomoč je kolektiv nudil pri ustanovitvi in zgraditvi gospodinjskega centra, ureditvi otroškega vrtca, cestišča, jarkov in obrtne dejavnosti. Na Rogli gradijo lasten počitniški dom ter pripravljajo ureditev počitniškega doma ob morju. l/ ti uspehi so plod desetletnega T prizadevanja delavskega samoupravljanja. Že na prvem zasedanju delavskega sveta leta 1950 so postavili temelje bodočega dela in razvoja delavskega samoupravljanja. To jim ni bilo težko, saj so ljudje pokazali v prvih povojnih letih toliko volje do dela in toliko sposobnosti, da je bilo prav kmalu opravljeno vse tisto, kar je porušila vojna vihra. V letošnjem letu pa so izvedli tudi decentralizacijo upravljanja. Ustanovili so ekonomske enote in v njih izvolili obratne delavske svete, od katerih pričakujejo še nadaljnje uspehe. V letih 1947 in 1948 je invalidska organizacija ustanavljala lastna podjetja. Ker je bila ptujska kovaško-kolarska delavnica zaradi nezanimanja za njeno dokaj skromno proizvodnjo pred razpustitvijo, je okrajni odbor ZVVI sklenil, da podjetje adaptira in preusmeri njegovo delo. Novo podjetje se je januarja 1948 preselilo v nove prostore in postalo zarodek današnje TOVARNE AVTOOPREME V PTUJU. pot do karoserijskih podjetij in tako spoznalo tudi Tovarno avtomobilov Maribor. Ta tovarna je pozneje postala glavni steber; na katerega se je podjetje opiralo pri nadaljnjem proizvajanju avtomobilske opreme. Podjetje je v nekaj letih s svojo proizvodnjo avtomobilske opreme že krilo potrebe Tovarne avtomobilov v Mariboru, Tovarne avtomobilov »Crvena zastava« v Kragujevcu in Tovarne avtomobilov v Priboju. Imenovane tovarne in podjetja, ki izdelujejo karoserije, so vedno bolj iskale izdelke Tovarne avto-opreme Ptuj. Tako je Tovarna avto- 11 o leta 1951 so v podjetju izdelo-II vali lesno galanterijo. V oktobru 1951 je podjetje dobilo novega upravnika Staneta Vičarja, ki je spoznal, da s tedanjim programom podjetje nima perspektiv za razvoj, zato se je kolektiv usmeril na iskanje novih poti. V začetku leta 1952 je podjetje pričelo izdelovati kripe in kabine zp tovorne avtomobile. Naslednja naloga, ki si jo je kolektiv zadal, je bila: izdelati karoserijo. To nalogo so z veliko iznajdljivostjo in dobro voljo realizirali v začetku maja 1953. Proizvodnja lesenih in jeklenih karoserij je podjetje notranje utrdila in obogatila z izkušnjami. Trdimo lahko, da je prav ta proizvodnja vlila kolektivu zaupanje za premagovanje bodočih težav. Kolektiv se je dejstva, da mora čimprej strokovno spoznati in obvladati nove delovne naloge, dobro zavedal. Kvaliteta dela je hitro rasla, prav tako tudi produktivnost, četudi so bile delovne razmere izredno slabe. Kolektiv ni imel tradicije na tržišču, primanjkovalo mu je prostorov, orodja in priprav. Tako je kljub vsemu prizadevanju vsak dan bolj spoznaval, da v obstoječih razmerah ne bo mogoče izvesti začrtanega programa dela v takem obsegu, da bi podjetju zagotovili, vsaj minimalne pogoje za trajen obstoj. Zaradi tega so si po temeljiti analizi trga postavili nov proizvodni program: izdelavo specialnih karoserij in avtomobilske opreme. PROIZVODNJA AVTOMOBILSKE OPREME ¥ eta 1954 je podjetje poslalo na trg JL prve proizvode avtomobilske opreme: avtobusne ključavnice in kljuke. S temi proizvodi si je podjetje počasi, a vztrajno utrjevalo opreme Ptuj postala edino industrijsko podjetje, ki se je specializiralo za proizvodnjo avtomobilske opreme. PREHOD NA SERIJSKO PROIZVODNJO Yf začetku so v podjetju izdelovali T avtomobilsko opremo v glavnem obrtno. Jasno je, da je moralo podjetje najemati kvalificirano delovno silo. Kvalificirane delovne sile kovinske stroke, ki bi prišla v poštev za tovrstno proizvodnjo, pa Ptuj ni imel. Tako je moralo podjetje samo šolati kader, ki naj bi po programu razvoja tvoril jedro operativcev za serijsko proizvodnjo. Z vedno večjim obsegom količinske proizvodnje je vedno bolj prihajala do izraza organizacija proizvodnje, s tem pa tudi izvajalcev organizacije. V letu 1957 je podjetju uspelo dobiti nekaj mladih strokovnjakov. Ti so prevzeli reševanje organizacijskih in konstrukcijskih problemov, ki so se pojavili pri razvoju proizvodnje iz obrtne v serijsko. O začetku serijske proizvodnje moremo govoriti v začetku 1958. leta. Rezultati uvedbe serijske proizvodnje kažejo uspeh in so prikazani v pregledu ustvarjene proizvodnje v tonah v letih od 1958 do 1961. Če izrazimo z indeksom porast proizvodnje od leta 1957 do 1961, nam daje tale prikaz: 1961 220 -- = ---- =700 1957 30 Uspeh, ki ga je podjetje doseglo, je veren odraz dobrega upravljanj^ in vodenja podjetja, zato so delavski svet, upravni odbor in ostali organi delavskega upravljanja upravičeno ponosni na sadove svojega dela. DRUŽBENA DEJAVNOST V PODJETJU 'IT podjetju deluje društvo Ljudske » tehnike. To ima v svojem sestavu tri krožke: avto-moto krožek. Ta krožek ima nalogo s pre-to-kino krožek. PORAST PROIZVODNJE V TONAH V LETIH 1957—1961 2221 / bo 95t 721 30 i m? 1958 f$S9 1960 t96J Najbolj delaven je elektro-strojni krožek. Ta krožek ima nalogo s predavanji posredovati članom kolektiva tehnične novosti s področja elek-trostrojništva. Prav tako uspešno in aktivno kot društvo Ljudske tehnike deluje v podjetju prostovoljno gasilsko društvo. Društvo prireja gasilske tečaje, na katerih seznanja člane kolektiva s preventivnimi ukrepi in uporabo gasilskega pribora. Učinkovitost svojega delovanja je društvo že dvakrat dokazalo, saj je uspelo članom gasilskega voda s .pomočjo članov kolektiva lokalizirati dva večja požara v podjetju. Ne smemo pozabiti še široke športne dejavnosti v nogometu, strelstvu, odbojki, rokometu itd. . Kolektiv Tovarne avtoopreme postaja iz dneva v dan enotnejša, trdnejša in bolj organizirana celota, sposobna odgovoriti na najtežja vprašanja gospodarjenja in organizacije proizvodnje. Kolektiv je že doslej uspešno opravil vse izpite, ki mu jih je zadala proizvodnja, za naprej pa si je zadal nalogo, da se uvrsti med najboljše kolektive, ki ustvarjajo lepši jutrišnji dan vse naše družbe. ^ mitar miloševič Pra-skrbeti za t; ^0r°čnik Tippelskirch je bil v zaga-jV Svitalo se je, Heiseja pa od nikoder. j,^ry®tn°, je rekel, nerodno bo, če v ‘ro, da je padel, potem pa se bo na lepem prismejal od kod. Za tako v.c nemški oficir nima opravičila. a določajo, da mora oficir skrbi Sv°le vojake. ^Priskrbite zvezo,« je nejevoljno ^al Minzerju. k Kmalu /potem je poročnik Tippcls-mn sporočal: 2. “Izvidnica, je ugotovila, da so parti-Ivlat 6 enote na ^eil Omanjak, kota... r.o*- evo’ ^ota • • ■ Ostrvica, kota... Po-m * 80 napadli četniške položaje, ki so 3 na črti Glava, kota... Travska go-ko’ta kota... Raoja, . kota ... Kotič, ^Partizani imajo na tem ozemlju Če- tisoč, sto ve 0 Proletarsko brigado, skupno devet mož. V Kolašinu se ustanavljajo no- f. eaote. Štirje odredi so: eden pri Be-drugi pri Andrijevici, tretji pri 2* Jkovcu in četrti na Sinjajevini. Ka-brip drugih večjih enot, ker so eno Pro^0 P°slall proti Sandžaku, drugo Vi,,.1 pnrmitoru. Štab partizanske di-.ie^v Kolašinu« (jai močnik Tippelskirch je še napove-3e oa ^ se *30 sPe^ 3avil’ Potem pa se je “dahnil. Zadovoljen je bil, ker mu ra^Pelo najti primerno obliko za po-^•lo w 'risto 0 ustanavljanju enot je Oj4, kar dobro, si je rekel. Sicer pa tudi t)e a2: zakaj nove enote rastejo kot go-pri.p0 dežju, je modroval. Kamorkoli Hov Partizanska divizija, ustanovijo Jni,0 .enoto, čemu je torej ne bi v Kola-^ in v drugih krajih ... .Pni avto je stal tri kilometre od a3a, kjer je bil ponoči, ker se je Tippels-^ moral ravnati po četnikih, ki so Izmaknili. Odločil se je, da bo hodil S 0k°li do noči in zbiral podatke, po-Pa se z najnovejšim sporočilom Hiv divizijo, ki je bila že na tej stra-Vog 3etarnika. Zbrati je bilo treba čim-i)ertl Podatkov, da bi divizija v strnje-l^jmpadu čimprej prodrla v petdeset metrov oddaljene Berane. front-irt\0 °klepnega voza je šla proti kifCL ,u°lga kolona četnikov. Tippels-§tabn ^ mimogrede opazil Lašičevega Sezr,,6?3 oficirja, s katerim se je bil ami na Vjetarniku. Halo, ,al°’ Herr PPelskirch. Leutnant!« je zaklical vi ste! Lepo pozdravljeni!« se je Prf +Hil detniški poročnik Stojanič. Dozv , mlmaču Beringu je Tippelskirch 1 četnika na pogovor. »Pj^epitve?« je vprašal Tippelskirch. hribjvf' ^1 6remo ob desni in levi, po SU. Tv.’,_Va^e enote pa naravnost po ce- dl gj^J^se glasi ukaz« mu je odgovo- Tako Stojan Sfedi Kv‘l so se vaše enote umaknile m noči?« ^1. Jr**’* se Je Stojanič malce obotav-r ežave so. Moram vam povedati. Vselej sem bil za najiskrenejše sodelovanje z vašimi enotami.« "Da, da, verjamem, je rekel Tippelskirch, brž ko je Bering prevedel. »Torej, za tole gre: za nas je vsaka noč čista izguba. Mnoge enote so se čez noč skrčile na polovico, nekaterih je povsem zmanjkalo.« »Kako to?« je poročnik Tippelskirch nabral obrvi. "Vojaki brez discipline. Pripravljeni so se boriti, vendar samo blizu svojih domov. Brž ko se odmaknejo od domače vasi, uhajajo s položajev in se vračajo k svojim« »Ali jih je mnogo odšlo? « »Po mojem dva tisoč, morda tudi tri. Uspelo nam je urediti nekako dva tisoč mož, druge enote pa se utrjujejo. S temi jih jaz vodim, bomo utrdili položaje čez dan in ponoči, dokler se ne bo zbrala vaša divizija in se odpravila na pot. Druge sile smo razporedili tako, da napredujejo vzporedno.« »Ali imate natančnejše podatke o partizanskih enotah?« je dalje vpraševal Tippelskirch. »Imamo jih« je povedal četniški poročnik. »Naši ljudje so bili onstran Ko-mova. Lahko bi se zgodilo, da bi partizani skušali uporabiti italijansko divi zijo, vendar sporoča oficir iz te divizije, star prijatelj gospoda Lašiča, da divizija zanesljivo ne bo odšla iz Beran, dokler si ne bo glede položaja popolnoma na jasnem. To pomeni, da bo počakala na naš uspeh« »Ali je še kaj partizanskih enot? Razen znanih mislim ...« »Ni jih. Le to nam ni jasno, zakaj je divizija dala partizanom svojih štirideset tovornjakov. Partizani jih bodo verjetno uporabili za izselitev, mogoče pa tudi za dovoz okrepitve, kdo ve. Za zdaj je znano, da bo na partizanski strani sodelovala v boju ena sama baterija italijanskih planinskih topov in bataljon pod poveljstvom nekega italijanskega oficirja, ki se je pridružil partizanom pri Kolašinu« »Ali ne veste imena tega oficirja?« »Mislim, da se piše Riva. Da, da, kapetan Riva... Zdaj pa moram dalje, moji so že daleč spredaj,« je zaključil četniški poročnik in pozdravil Tippels-kircha. Nemec je v naglici pripravil sporočilo, da bi ga poslal po radiu. Kar zadovoljen je bil s podatki, ki jih je bil zbral, medtem ko je udobno sedel v oklepnem vozu, vznemiril pa ga je ukaz, ki ga je dobil, brž ko je oddal poročilo. Takole: »Ostanite v tej smeri blizu fronte! Poizvedujete proti Jabuki in ugotovite, ali se je Četrta brigada približala ali se še vedno opira na mateševske utrdbe. Preglejte mostove proti Mateševu!« Poročnik se je namrdnil, potem pa je razgrnil zemljevid in začel meriti razdalje med posameznimi mostovi. »Na teh številnih ovinkih med vzpeti-lami se sicer zlahka umakneš, še laže /a se tam skrije sovražna zaseda... ietrta ima protitankovski top, ki je aničil že več oklepnih vozil kot marsikateri divizion,« je razmišljal nemški poročnik Tippelskirch. Kljub temu je ukazal, naj voznik vključi motor. Voz je poskakoval po ko-tanjasti cesti, z vzpetin so mahali četniki, ki so oklepni voz očitno imeli za prednjo stražo nemške divizije. Tippelskirchov oklepni voz se je kmalu znašel na frontni črti. Niti on niti njegovi vojaki si niso tako predstavljali fronte, zakaj to ni bilo podobno ničemur, kar so bili videli v dveh letih vojskovanja po balkanskih globelih. Na obeh straneh ceste so goreli ognji, ob njih so stali ražnji z odrtimi ovcami, telički, kravami in voli. Očitno je bilo: če bo to trajalo še nekaj dni, ne bo daleč naokoli nobene krave in ovce, razen če jo bo gospodar skrbno skril. Fronta sama pa ni bila zasedena za obrambo. Poročnik Tippelskirch je takoj opazil, da so se četniške enote postavile tako, da bi se lahko umaknile ob prvi priložnosti. Straže so bile razporejene, da bi čimprej opazile napadajočega sovražnika, ne pa z namenom, da bi se prve spopadle z njim. Pri majhnem pokopališču je poročnik Tippelskirch ukazal ustaviti. Zlezel je iz oklepnega voza in šel na vzpetino, s katere se mu je odpiral pogled do Pajkovega vira. Spremljal ga je Bering, ki mu je na pobočju kar naprej spodr- »Vprašaj jih, ali so kaj videli!« je poročnik Tippelskirch naročil banatskemu Nemcu Beringu. Četniki so povedali, da se vračajo iz izvidnice in da ni partizanov nikjer. »Kaj pa mostovi?« je hotel vedeti nemški poročnik. »Celi so. Ta je bil ponoči pri Jabuki,« je četnik pokazal na enega svojih. »Mostovi so povsod celi. Partizani jih niso razstrelili. Kaže, da jih bodo potrebovali,« je rekel drugi četnik. Tippelskirch je naročil vozniku, naj zapelje še malo dalje, potem pa se je odločil za odhod. Ni ga mikalo tvegati, da bi zašel v partizansko past. Za frontno črto je opazil stezico, ki se je položno vila na vzpetino. »Ali bi lahko prišli tja gor? Mislim, da se voz ne bi prekucnil,« je poročnik Tippelskirch rekel vozniku Lambrechtu. »Po moje bo šlo. Zdi se mi, da bo zgoraj dovolj prostora, da bom lahko obrnil.« »Torej po tej stezi! Tam zgoraj bomo daleč videli,« je rekel poročnik. Lambrecht je ustavil voz v grmovju. Hans Minzer je nalomil vej in jih zasadil okoli avtomobila, potem pa so se pripravili na oddih. V bližini je izpod skale vrela voda. Nekdo je bil nastavil košček bukove skorje, da je voda tekla v jamico. Drug za drugim so Nemci iz oklepnega voza hodili k studencu, kjer so se umili in si napolnili čutare. Potem so sedli, da bi se okrepčali. savalo. Zaman je poročnik vrtel daljnogled, ničesar ni odkril. »Kakor vedno,« je zagodrnjal, »partizani na vsem lepem izginejo, potem pa se pokažejo tam, kjer jih nihče ne pričakuje« Vrnil se je k oklepnemu vozu. Bering je stopal za njim. Spet je zdrsnil. Malo je manjkalo, pa bi bil podrl poročnika Tippelskircha. »Daj no! Če si ne boš sam zlomil hrbtenice v teh globelih, ti jo bom moral jaz,« je zmerjal Nemec. Peljali so se nekaj sto metrov dalje in se ustavili ob skupini četnikov, ki so ob cestnem robu vlekli junca. Trmasta žival se je upirala, četnik ji je zavil rep in jo tako skušal pripraviti k pokorščini. »Za prihodnji obrok bo treba pripraviti kaj toplega,« je rekel poročnik. Kmalu potem so trije zaspali, Minzer pa je stražil z brzostrelko v rokah. * Zbudili so se ob drdranju mitraljeza in ob neenakomernem prasketu pušk, potem pa je bilo vse tiho. Pazljivo so se razgledali na vse strani, sedli v oklepni voz in zavili na cesto. Tistega dne so se trikrat odpeljali čez frontno črto in v razgovorih s četniki ugotovili, da so partizani ostali na starih položajih in da je pas »dežele nikogar« širok nad pet kilometrov. Četniki so povedali, da so opazili le dve partizanski patrulji, ki sta se umaknili. Poročnik Tippelskirch je pošiljal tako zbrane podatke, ko da bi bil sam ugotovil vse to, preverjal pa ni. Zanašal se je na divizijo za seboj, ki bi morala biti po njegovem mnenju dovolj močna, da bi zlahka^ premagala vse tiste ovire, p katerih četniki niso vedeli ničesar in ki se njemu o njih niti sanjalo ni. Niti na misel mu ni hodilo, da bi se še enkrat izpostavljal nevarnosti ali da bi se preveč približal partizanskim položajem. Črnogorski hribi niso bili gostoljubni in tudi ne podobni njegovi domači pokrajini v Brandenburgu, kjer je , vse polno jezerc ter množica vasi in mestec na njihovih obalah. V Črni gori pa je bilo vse strmo, ostro kot nož, zavito in temačno. Celo bistra voda iz studencev pod skalami se mu je zdela ledena od sovražnosti pokrajine, ki jo je namakala. Proti večeru so se ustavili na krpi ravne zemlje ob cesti, kake tri kilometre za fronto. »Zakurite iii skuhajte večerjo,« je naročil vojakom. Iz oklepnega voza so vzeli kotliček in ga obesili nad ogenj. V njem je kmalu zavrela voda za čaj, na žerjavici pa so se grele mesne konserve. Johannu Beringu so tačas venomer uhajale misli k domači perutninski juhi in k makovim štrukljem, potem pa je banatski kmet v mislih pospravljal kose prašičje pečenke, zdaj hladne, zdaj vroče in lesketajoče se od masti, pa klobase, šunko in gosjo pečenko in vse to sredi kupov slanine in banatskih zavitkov. - Ob teh-mislih se je Johann Bering raznežil. Otožni spomini so obnavljali vse tisto, kar je bil zapustil zaradi vojne. Bering se je spominjal tistih trenutkov prvega navdušenja, ko je bil njegov Banat priključen k tretjemu rajhu, ko je Bering sanjaril, kako mu bodo iz Srbije in iz Bosne po-> slali hlapce in dekle ali pa bo sam šel ponje, da bodo obdelovali tudi to in ono njivo srbskega soseda med njegovimi lehami. Na tistih njivah so živeli kolonisti, prostovoljci iz prve svetovne vojne. Te bo vsekakor treba nagnati onstran Donave, je bil takrat razmišljal Johann Bering iz Banata. Zdaj pa se je vse to zdelo kot grde, moreče sanje. Tudi hribi okoli njega, pa streljanje v daljavi in ta igralec in nepridiprav Tippelskirch v uniformi nemškega poročnika in sivo-zelenkasti Minzer in mesar Lambrecht — vsi so se mu zdeli kot podobe iz morečih sanj po preobilni večerji. Resnične so bile le bolečine v nogah in zbadanje v križu. »Bering, že spet dremlješ,« ga je pokaral poročnik Tippelskirch. »Ne dremljem, samo razmišljam,« je rekel Bering. »Ali znaš tudi razmišljati?« ga je Minzer presenečeno pogledal. Vsi so se smejali temu dovtipu. Lambrecht je nalil čaj in ponudil poročniku. »Še kave skuhaj in mi napolni termovko,« je naročil Tippelskirch. Po cesti je prišlo dekle razkuštra-nih Jas. Ko jih je opazila, je hotela zaviti k potoku. »Sem jo pripelji,«- je poročnik poslal Minzerja. Dekle se je v naglici ozrlo, kakor da ocenjuje, ali bi'ji uspelo uiti, pa je bil zajetni Minzer že preblizu. Poklical jo je. Razumela ga je, ker se je učila nemščine pet let in je veljala za eno najboljših dijakinj. Ta jezik je pripravljala za zrelostni izpit, zdaj pa se je naredila, kakor da ne razume. Pomahal ji je z roko. Morala je priti bliže. Bila je Stanka. Namenjena je bila k Rosi, ker se je popoldne nagibalo v večer, ko bi se morala sestati z bratom. Niti sanjalo se ji ni. da Rosa pod vrbo v logu gleda, kaj se dogaja na cesti. »Od kod ste, dekle?« je Bering prevedel poročnikovo vprašanje. »XWvV ' vY v' .VvVv\xyšXVS Spored RTV Ljubljana za ponedeljek > "•sep,embra fj^sbeni Dobr° Jutro! (pisan ffeitai i sP°red) - 5.10—5.30 k^nie ^Waeib — 6.30—6.40 Ee-4VetnivT 8,()5 Poje zbor p. v. K-aVa.— 8.30 Kvintet Joti* otrok?P1Ža ~~ 8-55 odda3a s. Ca« ~ 9-2s Basist Miro-otna ^ngalovle v vlogi Susa-h.so ,,15 Zabavni podpuri ,‘lsben. Vasiiy Mirk: Štirje tNnist Tr,Utrlnkl — 1L41 Barl- li-^smi^ Kozlevčar zapoje ja- Kenjamina Ipavca — __ 2 Matičič: Pošme l.y-l2'0() Kvartet "Štirje -U Tl 12-15 Kmetijski na- 2.25 Melodije za opol-. 3-15 Obvestila in za-13.30 Po naši fevsr* - f(u?vi3ain alci čestitajo in p6-Ij^atng — 15.15 Obvestila, Sl ° 2abaf zabavna glasba — 1 zbori — 16.00 Na- nHna tulem ~ 16-2° x 11 ,, 1 Sergeju Prokof- 18 »H'13 e Lokalni dnevnik V Odia°feHem na poti! -iz oper Bortsa kubus ^.Ula — 18.40 Kulturni Ij jjbe 19-00 Obvestila, re-Zabavna glasba -blh^ljlto dnevnik — 20 00 Panorama zabav-U^bl ~ 21.25-23.00 Sim. v j?lg ^beert orkestra Radia kil,,!-59 ^',i23■,'5 Plesna glasba 4elt bflda]33 poročila 111 za' TOREK 12. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! ('pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Orkestralni odlomki iz oper — 8.30 Zvoki za priletno razvedrilo — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Četrt ure z orkestrom Štern — 9.40 Poje ženski vokalni kvartet — 10.15 Simfonični orkester Jugoslovanske Ra-dio-televizije — 11.00 Pet pevcev — pet popevk — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Ivo Lhotka-Kalinski: Piščalka uspavanka — 11.41 Božidar Sirola: Prizori iz marionetne igre — 12.00 Pesmi slovenskih skladateljev —' 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Prizori iz Puccinijeve opere Turandot — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov —15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Danilo Švara: Tri junijske pesmi — 16.00 Počitniška zgodba — M. Hlasko: Lepo dekle •— 16.20 Zvočni ka-leidoskop — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 6 v F-duru — »Pastoralna« — 18.00 Človek in zdravje —• 18.10 Od plesišča do plesišča — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna rrlasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zbor Slovenske filharmonije — 20.30 Radijska igra — 21.28 Antonio Francesco Bonporti: Recitativ za violino in godala — 21.33 Plesni orkester RTV Ljubljana. SREDA 13. septembra 5.00—8.00 Dobno jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Foštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 Ansambel Mojmira Sepeta — 8.55 Oddaja za cicibane — 9.25 Šopek Škerjančevih skladb — 9.40 Sklepna oddaja cikla: Muzikalni dokumenti — 10.15 Ali vam ugaja? — 11.00 S popevkami po svetu — 11.30 Deset minut iz naše beležnice — 11.40 Dane Škerl: Serenada za godala — 12.00 Trio Avgusta Stanka — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Poje oktet, Koroških akademikov — 13.50 Friderik Chopin: Trije valčki — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbena medigra — 14.40 Skladbe Radovana Gobca — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Luigi Bocche-rini: Koncert za flavto In orkester v D-duru — 16.00 Radijska univerza — 16.15 Koncert po željah poslušalcev — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku — 18.00 Četrt ure s . kvartetom Jožeta Privška — 18.15 Popevke in zabavne melodije — 18.45 Šport in športniki — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi melodijami — 21.00 Koncert opernih melodij s solisti ljubljanske opere — 22.15 Zaplešite z namll — 22.50 Literarni nokturno. teden od 11. do 17. septembra 1961 ČETRTEK 14. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25— 5.45 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Jutranji spored slovenske glasbe — 8.40 Glasbena oddaja za cicibane —. 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Naš zvočni magazin — 10.15 V svetu opernih melodij — 11.00 Poje zbor Srednje glasbene šole — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Češki in jugoslovanski zabavni ansambli — 12.00 Zvenele so orglice — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.23 Hammond orgle — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Gioacchino Rossini-Otto-rino Respighi: Fantastična pro. dajalna — 14.05 Poljska In sovjetska zabavna glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitalo In pozdravljajo — 15,15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Kvintet Zadovoljni Kranjci s pevci — 16.00 Trije plesni orkestri — 16.20 Julles Masse-net in Giacomo Puccini sta takole pisala o Manon — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Hitri prsti — 17.30 Turistična oddala — 18.00 Jazz na koncertnem odru — 18.15 Iz Debussyjevih klavirskih del — 18.30 S sporedov britanskega radia — 18.45 Poletni kulturni zapiski — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov — 20.45 Glasbena medigra — 20.50 Literarni večer — 21.30 Danilo Švara: Tretja simfonija — 22.15 Plesna glasba. PETEK 15. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.40 Joseph Haydn: Koncert za trobento In orkester — 8.53 Pionirski tednik — 9.15 Hammond orgle — 9.25 Operni prerez Madame Butter-fly — 10.15 Zvoki za zabavo — 11.00 Ciklus pesmi Zlatka Grgeševiča poje sopranistka Mileva Pertot — 11.15 Inter-mezzo s pihali — 11.30 Zoltan Kodaly: Otroški plesi — H.40 Priljubljene popevke — 12.00 Narodni motivi... — 12,15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Poje zbor Višje pedago- ške šole — 13.42 Arije Iz oper Glumači In Cavalleria rustica-na — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Ruleta z zabavnimi zvoki — 15.15 Obvestila, reklame In zabavna glasba — 15.40 Poje Komorni zbor RTVL — 16.00 Šport In športniki — 16.20 Godala in zabavni ansambli — 17,00 Lokalni dnevnik — 17.15 Koncert za vas — 18.00 Klavir v ritmu — 18.15 Pesmi iz Severne Amerike — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba --'9.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del Antonina Dvoraka — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Godala v noči. SGSOTA 16. septembra 5.00—8.00 Debro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25— 5.45 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Harfa, vibrafon in orglice — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — d.25 Med vzporedniki in poldnevniki — 10.15 Sobotno popoldne ob zabavni glasbi — 12.00 Slovenske narodne poje Ivica Mrak • — 12.15 Kmetijski na- sveti — 12.25 Janko Gregorc: Melodije srca — 12.45 Orkester Alfredo Antonini — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Bedrich Smetana: Iz mojega življenja — 14.00 Vedri zvoki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Viltm Markovič: Rapsodija v A-diiru — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Orkester Frank Pour- cel — 15.40 Planinski okt^t iz Maribora — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Pevka Gabi No\Tak — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Iz Boitovega Fausta — 18.20 Lepe melodije z orkestrom Melaehrino — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Sobotni domači pele-mčle — 20.54 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA 17. septembra 6.00—6.30 Jutranji pozdrav — 6.30 Reklame — 6.40 Vedri zvoki — 7.15 I. Todorovski: Makedonska igra — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 V tričetrtinskem taktu — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 9.00 Poročila — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.54 Venček slovenskih narodnih za alt in bas — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Karel Pahor: Slovenske narodne pesmi v priredbi za glasove, zbor in orkester — ll.oo Nedeljska matineja — 11.31 MK lenko Šober: Plemenita višnja — marasca — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 13.60 Obvestila in zabavna glasba — 13.15 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14,15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 15.15 Reklame — 15.30 Za vsakogar nekaj iz arhiva operne glasbe — 16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Gusta ’ Mahler: Simfonija št. 4 v G-duru — 22.15 Plesna glasba — 23.09 Prizori iz oper Leoša Janačka — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DELAVSKA ENOTNOST — štev. 36 — 9. septembra 19G1 I |PI!l!!!!l!ll!llll!lllllti!l!!lll!lll!lll!ii!!!l]!!lll|||||!lll!||||)|]||!lll|j||il]!j I ŠOLSKI ZVOK ... I — Ja, zdaj je pa konec počitnic! g — Oče, saj ne »špricava« j§ — midva samo pomagava g reSevati prenatrpanost učiš nih prostorov! m 3= — Tovariš ravnatelj, seveda bi bil lahko že gotov, ampak so me otroci tako lepo prosili, naj le malo zavlečem. — Nismo mogli dobiti učitelja iz mesta, smo pa otroke poslali tja ... Knžmka Vodoravno: 1. najkrvoločnej-ša zver džungle iz rodu mačk, 6. grški mitološki junak, 11. začetnici pomorščaka, po katerem se imenuje »Novi svet«, 12. povedek v stavku, '15. nota v sol-mizaciji, 15. nagla smrt, 18. neroden, 19. izraz pri šahu, 20. obtesan hlod, 22. reka v Srbiji, 23. deveta stopnja v glasbi, 24. presečišče dveh ploskev, 25. začetnici slovenske pisateljice (»Roman o Prešernu«), 26. bajka, 27. globoka nezavest, 29. Častitljiv starec, 31. rastline,. 34. splošen naziv za otok našega Podonavja, 35. del omare, 37. pojedina, gostija, 38. kvartopirski vzklik, 39. ustavim, 41. nikalnica, 42. neprijeten veter pri odprtih vratih, 43. posledica zamaha z roko. Navpično: 1. sporazum med državami, 2. Ober, 3. različna soglasnika, 4. splošen naziv za Hercegovca, 5. pregovori, 6, vrsta rjave barve, 7. koledarska enota, 8. začetnici slovenskega pisatelja (»Visoška kronika«), 9. delovni polet, 10. skupina letečih ptic, 13. profit, 14. reka v Indiji, 17. naš mladi šahist, sve- tovni mladinski prvak, 19. klatež, 21. izumrla orjaška ptica, katere ostanke so našli na Novi Zelandiji, 23. vrsta, 27. rečna riba, 28. del gledališča, 29. listnato drevo in njegov užiten plod, 30. indijanski čoln, 32. okenca, .33. prebivalec evropske republike, 35. predlog, 38. voda v trdnem stanju, 39. enaka soglasnika, 40. kemični simbol za mazurij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. kilogram, 8. nakup, 13. muzikant, 14. rebula, 15. Ob, 16. čut, 17. oka, 19. Alan, 20. lapis, 22. olika, 24. ino, e, 25. omela, 27. rebus, r, 29. kot, 31. nizek, 33. arena, 35. uren, 37. kal, 33. ada, 39. EGdouard) M(anet), 40. laziti, 42. bsladona, 45. anali, 46. Paga-nini. ŠTEV AN BULAJIČ: Tri žene sedijo na plaži. Prva ima rdeče nohte na nogah, druga nosi slamnati sombrero, a tretja... ta tretja nima skoraj nič na sebi — le kostim z najminimalnejlo porabo tekstila. Tri žene opravljajo četrto, ki se pravkar koplje v morju. — Samo poglejte jo! — pravi prva. — Plava kot krava. — Moža je pustila doma, sama pa je prišla, da se zabava. Piiih!... — pravi druga. Žena pride iz vod,e in seda k ženi v sombreru. Tista Z rdečimi nohti se dvigne, se pretegne na soncu in gre v vodo. — Samo poglejte jo — pravi tista v sombreru. — Plava kot medvedka! — Moža pa je pustila doma ... — doda tista, ki je prilla iz vode. — Znajde se — pravi tista v kostimu brez kostima. — Klati se z nekim ribičem. Takoj nato pride rdečetačka iz vode osvežena in okopana. Otrese si lase in sede k tisti, ki plava kot krava. Tista v sombreru snema klobuk, ga položi na pesek in čofne v vodo. — Kako Ikropi! Kot slon! — pravi rdečetačka. — Njej je lahko — pravi druga. — Pustila je moža doma, ona pa se tu izživlja. — Zabava se z upravnikom pošte — potrdi tretja. Razgovora je konec, kc pride žena na suho. Četrta žena. se počasi obrne, snema ruto in gre v vodo. Nato se hitro obrne in zdeklamira: — Plavam kot krava. Moža sem pustila doma in norim za plačilnim natakarjem. Tu imate, Pokaže trojki na obali jezik in zaplava. Vse tri molčijo. Molčijo v besu. Molčijo in se sušijo. Tudi jezik se jim suši — nimajo koga opravljati. Ko pride četrta iz vode, ji ostale obrnejo hrbet in jo ignorirajo. Dolgo je vse tiho, brez besed. Nazadnje j>na vstane, se pretegne in skoči v vodo. — ... kot krava! — pravi prva. — ...ubogi njen mož! .— pravi druga. — .. .če bi le vedel, siromak! — pravi prva. — ... niti dneva ne bi živel več z njo! — pravi druga. Četrta sedi ob strani in se muči. Odpira usta, jezik jo srbi. Toda molčati mora. Zgubila ie pravico opravljanja. To je huda muka. Toda prav ji je! Kar naj se muči! Tovxm ttmmiK n EIEITIOBEHASSIIH IZBELKSlf ŽELEZNIKI-SLOVEN8 JA IZDELUJE: mikserje — gospodinjske mešalce, sesalce za prah, Icščilce za parket, namizne ventilatorje, električne kavne mlinčke itd. SERVISI: »NIKO« Železniki, Ljubijana. Elektromehanski servis, Rimska 11, Maribor, Vetrinjska 1L na!.., OBVESTILA BRALCEM Od SKUPNOSTI PTT PODJETIJ LES v Ljubljani smo dobili pismo, v katerem nam sporočajo, da so verjetno mnogi naši naročniki v teku let menjali svoj naslov, bodisi da so se preselili ali preimenovali, bodisi da so se menjali nazivi naselij, pošt, ulic ali trgov. Številni naslovi so tudi pomanjkljivi, ker jim manjkajo nekateri podatki, na primer ulica, hišna številka, naselje, nadstropje ali podobno. Že doslej smo dobili zaradi pomanjkljivih naslovov mnogo zavrnitev časopisa in so nastale ne-prilike v našem naročninskem oddelku. Prav tako pa so tudi mnogi naši naročniki neupravičeno negodovali in odpovedovali list zaradi neredne dostave, češ da ga naša uprava ali pa pošta ne dostavljata, čeprav so bili sami krivi zaradi pomanjkljivega naslova. Skupnost PTT podjetij LES sporoča, da bodo pismonoše odslej nagrajevani po učinku in se seveda zavoljo tega ne bodo več toliko ubadali z razvozlavanjem pomanjkljivih naslovov. Ob zaključku pisma piše tole: »Zaradi tega vas prosimo, da v svojem glasilu večkrat objavite kratek poziv naročnikom, naj vse spremembe naslova sproti sporočajo, ker bo sicer nastalo nepotrebno razburjanje pri njih samih, v upravi časopisa pa stroški.« 113. Si že dobil zvezo z Geo? — je spraševal. — Kaj so sporočili? — Nisem mu mogel povedati resnice. Izmišljeval sem si vsebino oddaje, dokler ni zaspal. Takoj nato sem oblekel skafander in hotel ven. Že sem položil roko na ročico, tedaj pa me je obšla neka misel. Kaj pa če poginem in ostane Zorin sam, nesposoben da bi se gibal in slep. Ne. Slekel sem skafander in ostal pri njem. 114. Tako je bilo dan za dnem. Radio je umolknil, jaz pa sem si izmišljal celotna poročila. Mora! sem to delati, kajti šele potem, ko je slišal novice, se je umiril. Gledal sem ga in mislil na velika dejanja in na to, kako je žrtvoval življenje za odpravo. Na skrivaj sem mu dajal svojo kri in mu lagal, da imam še dodatne zaloge. Po štirih dneh sem oslabel, da sem se komaj držal pokonci. 116. Osem večerov zapovrstjo sem mu pripovedoval, kako se je Gea približala planetu, kako so ji vzletele naproti velike vsemirske ladje nenavadnih oblik, kako so se neznana bitja sporazumevala z ljudmi s pomočjo avtomatov tolmačev; a medtem ko sem mu to pripovedoval, je postajal roj meteorjev čedalje gostejši, kakor bi se vse vesoljsko železo usmerilo prav v najin planet. 117. Stene, predmete, najini telesi je spreletaval drget, vse se je zibalo in med tem vročičnim tresenjem sem pripovedoval Zorinu o visoki civilizaciji bitij in kako so bila pretresena, ko so preiskala ostanke sestreljenih Geinih raket ter spoznala, svojo pomoto. — Zorin me jc umirajoč poslušal. Vedel sem, da se konec bliža, a zdaj je še živel in moral sem mu pomagati z iluzijami. 118. Ko sem mu zvečer na grelcu pripravljal krepčilno juho, sem pomislil: Ko umrje bom mogel oditi in popraviti anteno. — Zdrznil sem se, kakor da bi me bolnik, ležeč za mojim hrbtom, utegnil spregledati skoz in skoz in prebrati to misel Z največjim naporom volje sem jo hotel potisnit5 nazaj v temo, toda resnica je bila močnejša od mojih želja in moje človeške volje. . |9' 115. Vsak dan znova sem pomislil: Ne morem „ gati umirajočemu. To je neznosno, danes mu v ( vem, da je antena uničena in da nimava Geo. Toda, ko sem prišel k njemu in videl, 'Ujl upira siepi obraz v ono stran, od koder je s%o moje korake, kako se njegovo, nekoč tako ^ in okretno telo trese v napetem pričakovani11 tedaj nisem imel moči in sem lažem lag®*- ,reiV 119. Osmi večer so se tla zmeraj redkeje 11 Prihajala sva izven roja meteorjev. Kakšno po sončnem zahodu je nastala popolna Kljub t mu nisem mogel oditi iz celice, tako 'jele bila lorinovo stanje. Po ničemer ni več £^aK<|f val, tudi za Geo ne. Oči je imel zaprte, obraz k iz kamna. Le njegovo močno srce se je še boie Pozno ponoči je nenadoma spregovoril. •1 DELAVSKA ENOTNOST — štev. 36 — 9. septembra 1961