LSTO II DATUltf2»10.1981 SKUPIVODGLGGtfrSKOGLaSILOOBdlVe KRdKO iz "ocene izvajanja nalog na področju ekonomski; politike" 0 DEVETMESEČNEM GOSPODARJENJU presoje gospodarskih gibanj, gospodarskega položaja in učinkov izvajanja stabilizacijskih programov v naši občini vse do i. polletja letošnjega leta niso bile vzpodbudne, zato je bila ob obravnavi polletnih rezultatov povzročena posebna aktivnost pri vseh organizacijah združenega dela za učinkovito ukrepanje, dopolnitev stabilizacijskih programov in njihovo izvajanje. stabilizacijski program pa predstavlja celovit splet odnosov v reprodukciji, ki morajo biti takšni, da bodo preprečevali zastoje v samoupravljanju in zagotavljali učinkovit razvoj ob popolni izrabi vseh notranjih rezerv. V tem smis ti sklepi letne real treh zbori ne, naloga pa je, da tne analiz spodarske lu so bili spreje-ob obravnavi pol-izacije na vseh h skupščine obči-nosilcev razvoja pripravijo konkre-e o izvajanju go-stabilizacije. Stanje gospodarstva kaže naslednjo sliko: Fizični obseg industrijski, proizvodnje se je v primerjavi z enakim obdobjem lani (prvih devet mesecev) povečal za 1,4 %, v primerjavi s planom pa še bolj zaostaja kot v prvem polletju 1981- NADALJEV. NA 10. STRANI! K A D H 0 V : >-> K E s P B )-. M E I-) B E Skupščinski zbori_bodo na oktobrski seji r rešili "neka-tere dosedanje in izvolili nekaj~~novih članov i^-ršneglT sveta SO Krško. __________ Prav tako bodo zbori razrešili predstojnike upravnih organov in imenovali funkcionarje upravnih organov SO Krško ter namestnike nekaterih funkcionarjev upravnih organov. Novi člani izvršnega sveta bodo predvidoma: ¦ PAVLA KALAN ANDREJ KOVAČIČ, SILVAN MOZEK, MARTIN MOLAN, PETER ŽIGANTE in JANEZ URSIČ. NADALJEVANJE NA 11 .L'RAN I Predsedstvo SO Krško: OCENA IZVAJANJA SKUPŠČINSKEGA SISTEMA IN DELEGATSKIH ODNOSOV" V ZBORIH SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO V OKVIR REŠEVANJA PEREČIH VPRAŠANJ EKONOMSKE POLITIKE IN IZVAJANJA STALIŠČ PREDSEDSTVA StfHJ V ZVEZI S TEM NEDVOMNO SODI TUDI TEMELJITA IN POGLOBLJENA OCENA DELOVANJA SKUPŠČINSKEGA SISTEMA IN URESNIČEVANJA DELEGATSKIH ODNOSOV. čeprav so dosedanje i jektivno in realno oc nje razmere vendarle in z vso odgovornostj pomanjkljivosti tudi pesno razreševati akt moupravnega socialist trejše uveljavljanje zkušnje potrdile, da je za taksno ob-eno enoletno obdobje prekratko, seda-narekujejo, da neodložljivo ugotovimo o odpravljamo posamezne slabosti in na tem področju. Ni namreč mogoče us-ualnih ekonomskih problemov izven sa-ičnega sistema ter prizadevanj ta hi-samoupravnih delegatskih odnosov. Prav gotov tem mandat ženi mnogi tati, ki s boljši vse skupščinsk javljanja sov. Doaež samostojno uveljavi je sej, izbol o so bili tudi v nem obdobju dose-pozitivni rezul-o prispevali k bini in kvaliteti etta dela in uvel-cielegatskih odno-ena je bila večja st dela zborov in na praksa ločenih jšala se je kva- liteta sejnega gradiva in splošna informiranost delegacij in delegatov ter izvedene mnoge druge naloge za ustvarjanje boljših pogojev dela delegacij,zelo pa se je občinska skupščina uveljavila tudi kot konferenca delegacij za zbore republiške skupščine. Ves ta očitni napredek pa zlasti v zadnjem času zamegljujejo nekatere slabosti in negativni pojavi v delovanju temeljnih delegacij in delegatov in občinske skupščine kot celote. Ta u-gotovitev se še posebej potrjuje v oceni zadnje seje zborov občinske skupščine z dne 28« septembru 1981. Kes je, da ocena zgolj ene same seje občinske skupščine ne more biti dovolj objektivno merilo, zlasti ne za kakršnekoli ugotovitve in zaključke. Toda primerjava te seje s sejami, na katerih ao bila na dnevnem redu prav tako zelo pomembna vprašanja, kaže na to, da postajajo seje zborov občinske skupščine formalizem, brez prave vsebine in delegatskega odločanja. Težko oziroma nemogoče je soglašati z dejstvom, da o poročilu izvršnega sveta SO o realizaciji družbenega p Jana v pr>-em polletju j'.'", I in nekaterih perečih problemih na tem jodročju v N.u.ALJEVANJK l.A STRANi NAla GLAS 20 2 INDOK CLNThH v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti ni bilo skoraj nobene razprave. Prav gotovo se vsebina dela skupščine ne ocenjuje po razpravah, še zlasti, če so načelne, toda tokrat sta omenjeno poročilo in uvodnik predsednika izvršnega sveta vsebovala vrsto podatkov, ki so naravnost izzivali razpravo. Tudi predsedstvo skupšči-ne je posebej opozorilo delegacije na temeljito obravnavo omenjenega poročila predvsem z vidika ocene lastnega položaja posameznih delovnih organizacij, v priprave na sejo skupščine pa bi se morali vključiti vsi samoupravni in vodstveni organi in strokovne službe. Tembolj zato, ker sedanji ekonomski položaj tudi v naši občini narekuje in zahteva maksimalne napore vseh in vsakogar za obvladovanje težav in problemov ter skrajno angažiranje za uresničevanje z družbenim planom dogovorjenih ciljev in nalo^. Težko je predpostavljati, da bi na takšen potek seje, ki je bila končana v manj kot dveh urah, vplival popoldanski čas, saj je bilo podobno stanje tudi na dosedanjih dopoldanskih sejah, ko so bila na dnevnem redu prav tako pomembna in aktualna vprašanja.Dokaj podobna ugotovitev velja tudi za družbenopolitični zbor, za katerega se v posameznih družbenopolitičnih organizacijah premalo oblikujejo stališča do posameznih vprašanj in problemov, zato ta zbor še vedno ne izvršuje funkcije političnega usmerjanja družbenega razvoja in skupščinskih odločitev. Vse to potrjuje ugotovitev,da je analiza zadnje seje zborov občinske skupščine primerljiv vzorec za splošno oceno izvajanja skupščinskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov. Že v dosedanjih poročilih o delu občinske skupščine je bilo ugotovljeno: - da je precej delegatov skoraj povsem opustilo sprejete obveznosti in prenehalo z delom v delegaciji, zelo pa je zmanjšano število delegatov, ki hodijo na seje zborov; - vodstveni organi in strokovne službe zelo malo ali sploh ne nudijo nobene pomoči delegacijam in delegatom v pripravah za sejo de- legacije oziroma zbora skupščine; v mnogih primerih so delegacije prepuščene same sebi, zato tudi nimajo potrebnega vpogleda v stanje in problematiko svoje delegatske baze in tudi nimajo potrebnih stališč do posameznih vprašanj, razreševanja aktualnih problemov in skupščinskih odločitev; - tudi v organizacijsko-teh-ničnem pogledu so še vedno prisotne posamezne slabosti in pomanjkljivosti tako glede upoštevanja določil skupščinskega poslovnika kakor tudi dela zborov in delovnih teles skupščine. Logična posledica takega stanja in razmer je, da se zbori skupščine, zlasti zbor združenega dela, niso uveljavili kot usklajevalci interesov delovnih ljudi in občanov,organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Ker o predlaganih gradivih mnogokrat ni nobene razprave, konkretnih predlogov, pobud in stališč, zato v zborih tudi ni nobenega dialoga in usklajevanja interesov. V takšnih razmerah so sklepi zborov sprejeti zgolj formalno in nimajo nobene politične teže, zato tudi v pretežnem delu delovnih organizacij odločitve in sklepi občinske skupščine niso upoštevani. Usodo pozabe za izvrševanje je doživela vrsta pomembnih sklepov in odločitev zborov skupščine. Zato si lahko utemeljeno zastavimo vprašanje, ali pojmujemo skupščino kot najvišji organ samoupravljanja v občini. Enako ali dokaj podobno je stanje na področju uresničevanja funkcije občinske skupščine kot konference delegacij za 2bore republiške skupščine. Tudi tu se upravičeno postavlja vprašanje, v kolikšni meri prispevamo in neposredno vplivamo na kvaliteto in vsebino odločitev - v kolikšni meri so ocene stanja, zakoni in drugi dokumenti, sklepi in odločitve zborov republiške skupščine rezultat naših hotenj in usklajenih interesov. Ni treba posebej poudarjati, da ima takšen odnos delegacij in delegatov do skupščinskega delovanja negativne posledice ekonomskega in političnega značaja. Takšno stanje postavlja pod vprašaj naš odnos in odgovornost do skupščinskega delegatskega sistema in njegove u-činkovitosti. Ne gre za not.eno dramatiziranje, temveč za to, da spričo očitnih pozitivnih rezultatov, ki smo jih doslej v uresničevanju delegatskega sistema dosegli, odločneje nadaljujemo začrtano pot. To je tembolj potrebno v sedanjem zelo zaostrenem gospodarskem položaju, ki ga je moč uspešno obvladovati in razreševati samo s hitrejšim uveljavljanjem samoupravljanja in uresničevanjem delegatskih odnosov v celovitem skupščinskem sistemu. Do izteka tega mandata je samo še pol leta, v katerem pa bodo delegati sprejemali še mnoge zelo pomembne in daljnosežne odločitve ne samo stabilizacijske narave, temveč celovitega družbenega razvoja sploh. Zato je kritična ocena delovanja skupščinskega sistema in delegatskih odnosov utemeljena in nujna. Ta ocena pa zahteva odločnejše in doslednejše uresničevanje samoupra-vnegasistema in uveljavljanja delegatskih odnosov še posebej v skupščinskem sistemu, če hočemo, da bodo odločitve in sklepi občinske in republiške odnosno zvezne skupščine resnično odražale usklajene interese samoupravno organiziranih delovnih ljudi in občanov ter skupni dogovor in mobilizacijo vseh sil za realizacijo teh ciljev. S tem namenom in ciljem predse dstvo občinske skupščine predlaga: ... NADALJEVANJA NA 6. LiTRANl B R E Ž 1 C L SV : 1S84 kHz UKV: HH,9 MHz oddaja v ponedeljek, torf:k, sredo (delegatska oddaja! >, četrtek, soboto in nedeljo. Ob delavnikih začenja program ob 16. uri, v nedeljo pa ob pol enajstih. [in,i fitiAfi ?fl___________—____________________i__________________________,________Twnny rhitur POROČILO S SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV 28. -r PTEMBRA 1981 ZA IZVRŠITEV PLANSKIH NALOG BODO POTREBNI MAKSIMALNI NAPORI V GOSPODARSKIH GIBANJIH SE ŠE VEDNO KAŽEJO RESNI ODMIKI OD ZASTAVLJENIH CILJEV OSREDNJA TOČKA SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV 23. SEPTEMBRA 1981 JE BILO "POROČIM O IZVAJANJU RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE KRŠKO V PRVEM POLLETJU 1981". PO UVODNI SKUPNI OBRAZLOŽITVI SO ZBORI NA LOČENIH SEJAH SOGLASNO UGOTOVILI: V gospodarskih gibanjih so še vedno kažejo resni odmiki od zastavljenih ciljev in izpolnjevanja planskih nalog. To potrjuje izpad planiranega fizičnega obsega proizvodnje, katere realna vrednost je ostala na ravni istega obdobja lanskega leta. Prav tako niso izboljšani finančni pokazateiji, nezadovoljiva pa je tudi stopnja rasti produktivnosti dela in sredstev. Tudi v izpolnjevanju planskih obveznosti na področju izvoza Je bila v prvem polletju dosežena komaj dobra tretjina letnega plana. Vse prepočasi in s premajhno zavzetostjo se izvajajo stališča in sklepi občinske skupščine, sprejeti na skupnem zasedanju vseh zborov 2^. Julija 1981, zlasti v prizadevanjih za dosledno izpolnjevanje planskih obveznosti, povečanje izvoza, storilnosti dela, usklajenosti med proizvodnjo in porabo na vseh področjih ter v nedoslednosti temeljnih nosilcev planiranja, da zagotovijo kvalitetno pripravo planov in realno preso-ajo možnosti razvoja v dolo-anem časovnem obdobju. Zbor soglaša z oceno izvršnega sveta, da se sicer nadaljuje ugodna razporeditev dohodka v korist krepitve reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, k čemur je precej prispeval manjši delež čistih o-sebnih dohodkov delavcev v dohodku v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Se vedno pa ni oziroma ni zadovoljivo uveljavljen sistem nagrajevanja po vloženem delu in je padec realnih osebnih dohodkov eden od negativnih dejavnikov, ki vplivajo na pripravljenost za povečanje storilnosti dela ter fizičnega obsega in kvalitet« proizvodnje. Tudi v poročilih samoupravnih interesnih skupnosti niso podane zadovoljive analize izvajanja programov dela in vključevanje teh dejavnosti v stabilizacijske napore, temveč je predvsem izkazano stanje porabe sredstev. Na podlagi teh ugotovitev in uvodne obrazložitve k poročilu izvršnega sveta so delegati zborov sprejeli naslednja Rezultati gospodarjenja v prvem polletju in ocena za osem mesecev letošnjega Ista kažejo, da bodo potrebni maksimalni napori za izvršitev plansko dogovorjenih in s resolucijo gospodarskega razvoja za leto 1981 opredeljenih nalog. Realna ocena sedanjega stanja ne dovoljuje nobenih zastojev v organiziranju proizrodnjejn zagotavljanju materialnih in drugih pogojev dela ter kakršnekoli ležernosti ali neodgovornosti na vseh nivojih, 2. Izrednega pomena je, da se do konca leta 1981 v celoti realizirajo plani izvoza T vseh delovnih organizacijah, zlasti v tistih, ki v izvrševanju plana zaostajajo, ker še vedno niso izkoristili realnih možnosti in objektivnih danosti, medtem ko so nekatere delovne organizacije dosegle zelo dobre rezultate. Odločna usmeritev gospodarstva v izvoz in doseganje kvalitativnih učinkov je primarna naloga organizacij združenega dela v izvrševanju družbenega plana in stabilizacijskega programa. 5. Zbori opredeljujejo svoja stališča in sklepe, sprejete na skupnem zasedanju 24. julija 1981 kot še vedno aktualne in poudarjajo njihovo akcijsko usmeritev za dosledno in odgovorno izvajanje z družbenim planom in resolucijo za leto 1981 dogovorjenih ciljev in nalog. Upoštevajoč te sklepe kot temeljni akcijski dokument, ki zavezuje vse temeljne in druge samoupravne organizacije in skupnosti, dajejo zbori temu dokumentu še poseben poudarek z naslednjimi SKLEPI : 1. VSI TEMELJNI NOSILCI, KI PLAHSKIH PREDVIDEVANJ NISO DOSEGLI ALI SO POSLOVALI Z MOTNJAMI OZIROMA SO NA MEJI RENTABILNOSTI TER DOSEGAJO MANJŠE UČINKE KOT V ENAKEM OBDOBJU LANI, MORAJO SPREJETI POSEBEN PROGRAM UKREPOV ZA ODPRAVO MOTENJ IN ZA REALIZACIJO SPREJETIH PLANOV DO KONCA LETA. 2. VSI TEMELJNI NOSILCI PLANIRANJA MORAJO STORITI VSE ZA DOSLEDNO IZVEDBO Z DRUŽBENIM PLANOM IN RESOLUCIJO ZA LETO 1981 DOGOVORJENIH IN 8PREJETIH NALOG, ZA KAK SO ŠE POSEBEJ ODGOVORNI SAMOUPRAVNI IN VODSTVENI ORGANI. 3. V OKVIRU NOVIH POGOJEV IN NAŠ GLAS 20_________________________________4________________________IN DOK CENTER POROČILO S SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV 28. SEPTEMBRA 1981 IN DODATNE STIMULACIJE IZVOZA JE POTREBNO IZKORISTITI VSE MOŽNOSTI ZA POVEČEVANJE IZVOZA IN VZPOSTAVLJANJE POGOJEV TRAJNE IZVOZNE USMERITVE. 4. ZBORI PONOVNO IZPOSTAVLJAJO NEPOSREDNO ODGOVORNOST ZA TAKOJŠEN PKISTOP IN DOSLEDNO UVELJAVLJANJE SISTEMA NAGRAJEVANJA PO REZULTATIH DELA IN NADALJNJE RAZVIJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V VSEH TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH. SAMOUPRAVNI IN VODSTVENI ORGANI MORAJO ZAGOTOVITI POGOJE IN MOŽNOSTI, DA BODO VSE SAMOUPRAVNE ODLOČITVE IN SKLEPI SPREJETI OB NAJŠIRŠI PODPORI DELOVNIH LJUDI. 5. NA PODROČJU SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE SO VSI PRISTOJNI ORGANI DOLŽNI SKRBETI, DA SE BO RAZPOREDITEV IN UPORABA SREDSTEV GIBALA V OKVIRU DOGOVORJENEGA PORASTA ZA LETO 1981 IN DA BO Z NOTRANJIMI PRERAZPOREDITVAMI ZAGOTOVLJENO IZVAJANJE OSNOVNEGA PROGRAMA IN NALOG. V TA NAMEN ZBORI ZAVEZUJEJO IZVRŠILNE ODBORE SIS, DA PREDLOŽIJO IZVRŠNEMU SVETU NAJKASNEJE DO 15. OKTOBRA 1981 PODROBNEJŠE ANALIZE IN OCENIJO MOŽNOSTI IZVAJANJA LETNIH PROGRAMOV V OKVIRU DOVOLJENIH SREDSTEV ZA LETO 1981. NA PODLAGI TEMELJITE ANALIZE JE TREBA ČIMPREJ ZAČETI S PRIPRAVAMI ZA RACIONALNO ORGANIZACIJO SKUPNIH IN STROKOVNIH SLUŽB SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI. 6. VZPOREDNO Z IZVAJANJEM UKREPOV ZA REALIZACIJO NALOG DRUŽBENEGA PLANA IN RESOLUCIJE ZA LETO 1981 MORAJO VSI TEMELJNI NOSILCI PLANIRANJA Z VSO ODGOVORNOSTJO PRIPRAVLJATI SVOJE PLANE ZA LETO 1982-V SKLADU Z DANIMI IZHODIŠČI EKONOMSKIH POGOJEV IN MOŽNOSTI TER S PREDVIDENO DINAMIKO SOČASNEGA PLANIRANJA- KI MORAJO BITI SPREJETI DO KONCA LETOŠNJEGA LETA. 7. ZBORI PODPIRAJO SKLEPE IZVRŠNEGA SVETA, KI SO SESTAVNI DEL PREDLOŽENEGA POROČILA O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA IN RESOLUCIJE V PRVEM POLLETJU 1981 IN POSEBEJ NALAGAJO IZVRŠNEMU SVETU, DA OPERATIVNO SPREMLJA IN SKRBI ZA IZVRŠEVANJE SKLEPOV ZBOROV OBČINSKE SKU- Zbori sprejemajo poročilo izvršnega sveta o uresničevanju politike in problematiki na področju urbanizma, gradbeništva in komunalne dejavnosti v predloženem besedilu in z dodatno obrazložitvijo. Zbori soglašajo s poudarjenim pomenom urejanja in racionalne rabe prostora ter skrbnega in sistematičnega planiranja prostorskega razvoja kot tudi pristopa k izdelavi ustreznih planskih dokumentov, kot je predlagano v sklepnem delu poročila. Spričo izrednega pomena prostorskega plana za nadaljnji Zbori sprejemajo informacijo o pripravah in pristopu za izdelavo osnutka "Urbaniatične-fa načrta Krškega" ter sogla-ajo s temeljnimi izhodišči in usmeritvami za organizacijo javne obravnave osnutka urbanističnega načrta. Glede na izpostavljene vidike dolgoročnega prostorskega razvoja Krškega zbori apelirajo na vse temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter delovne ljudi in občane, zlas- PŠČINE Z DNE 24. JULIJA IN P8. SEPTEMBRA 1981 TEK V OKVIRU SVOJE PRISTOJNOSTI SPREJEMA U-STREZNE UKREPE. razvoj občine in zaradi zagotavljanja skladnega razvoja v prostoru zbori apelirajo na vse občane in delovne ljudi ter vse temeljne nosilce planiranja, da se maksimalno angažirajo v pripravi temeljnih prostorskih planskih dokumentov. Zbor nalaga izvršnemu svetu, da z ustrezno organizacijo u-pravnih in strokovnih slu?.b in metodologijo dela zagotovi dosledno izvajanje politike občinske skupščine na področju urbanizma, gradbeništva in komunalne dejavnosti. ti v KS Krško, da se aktivno vključujejo v obravnavo in celovite priprave urbanističnega načrta. IZ ZAPISNIKA JE RAZVIDNO, da je v razpravi sodeloval delegat iz KS Dolenja vas, ki je poudaril, da je prepoved gradenj v naselju Spodnji Stari grad povzročila nezadovoljstvo krajanov. Tistim, ki že vrsto let živijo tu, naj bi v posameznih primerih dovolili novogradnje. ZAGOTOVITI SKLADEN PROSTORSKI RAZVOJ IN RACIONALNO RABO PROSTORA V zvezi s "POROČILOM O URESNIČEVANJU POLITIKE IN PROBLEMATIKE NA PODROČJU URBANIZMA, GRADBENIŠTVA IN KOMUTJALNE DEJAVNOSTI (V OBČINI KRŠKO)" ao delegati sprejeli S K L E F : VSI PRIZADETI NAJ SE AKTIVNO VKLJUČIJO V JAVNO OBRAVNAVO OSNUTKA "URBANISTIČNEGA NAČRTA KRŠKEGA" V zvezi z OSNUTKOM "URBANISTIČNEGA NAČRTA KRŠKEGA" so skupščinski zbori sprejeli SKLEP : NAŠ GLAS 20 5 INDOK CENTEN POROČILO S SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV 28. SEPTEMBRA 1981 OSTALI SPREJETI SKLEPI SKUPŠČINSKI ZBORI SO - NAJPOGOSTEJE BREZ RAZPRAVE ŠE NASLEDNJE SKLEPE: SPREJELI "Zbori soglašajo s poročilom Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o uresničevanju nekaterih planiranih nalog na področju kmetijstva in gozdarstva v letu 1981J' "Zbori soglašajo s poročilom o aktivnostih na področju oskrbe in varčevanja z energijo." "Zbori sprejmejo program varstva, urejanja in vzdrževanja grobišč in grobov padlih ali v vojni umrlih borcev občine Krško za obdobje 1981 - 1985." "Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejmeta načrt setve pšenice za proizvodno leto 1981 - 1982 v občini Krško." "Zbori sprejmejo odlok o dopolnitvi odloka o organizaciji Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica." "Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejmeta sklep o izdaji soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Krško." "Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejmeta sklep o izdaji soglasja k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Krško." "Zbori so sprejeli sklep, da se za delegata posavske regije v skupščino sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane SR Slovenije izvoli diplomirani ing. ALBIN JEŠELNIK iz Sevnice." "Zbori so sprejeli sklep, da se za delegata 61. seje zbora občin skupičine SR Slovenije, ki bo JO. septembra 1981, imenuje CIRIL PLUT, podpredsednik skupščine občine Krško." "Zbori so sprejeli sklep, da se za sodnike Temeljnega sodišča Novo mesto za dobo 8 let izvolijo: MIRJANA GAVRILOVTČ, rojena 31. 10. 1953, diplomirana pravnica, METOD ŽUŽEK, rojen 4. 5. 1951, diplomirani pravnik, DUŠAN BRICELJ, rojen 4. 2. 195^, diplomirani pravnik'.1 Delegati zbora krajevnih skupnosti so v zvezi z zadnjo točko, s katero je bil razširjen začasni dnevni red, sprejeli SKLEP: "Zbor sklene samoupravni sporazum o oprostitvi plačila odškodnine za izkoriščeni gramoz v gramoznicah na Krškem polju pri vzdrževanju krajevnih, lokalnih in občinskih cest v občini Krško." VPRAŠANJA DELEGACIJ IN DELEGATOV DELEGACIJA KS PODBOČJE: •Delegacija prosi za pisni odgovor na vprašanje: Ali so računovodska in administrativna dela pri svetih KS dolžni opravljati vodje krajevnih uradov ali bodo zagotovljena sredstva za plačilo tajnika? (KS Podbočje namreč sredstva, ki jih dobi za delovanje delegatskega sistema, porabi za vzdrževanje krajevnih poti, ki jih je več kot 10 km, med njimi celo cesta Gradac - Planina - Nova eela, ki povezuje dvoje republik). IV zvezi z napeljavo telefona je KS Podbočje dobila ustni odgovor, da bo kot pomoč dobila solidarnostna sredstva, tako kot so jih dobila druge KS. Zdaj za del KS Podbočje napeljujejo telefon, vendar izključno s sredstvi interesentov. Zakaj se v tem primeru ne realizira solidarnost? DELEGACIJA KS KRŠKO: SKLEP DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA V ZVEZI S PRIPOMBO K ZAPISNIKU 36. SEJE "Zbor je sprejel sklep, da izvršni svet skupščine v skladu z lokacijsko dokumentacijo postavi NE Krško zahtevo za omejitev hrupa kot trajno rešitev'.' I Ker obstaja nevarnost, da bo zemeljski plaz v Sotelskem izpodkopal eno od stanovanjskih hiš ter zasul krajevno in republiško cesto, je nujno, da pristojni organi takoj ukrepajo. Ker krajevna skupnost nima sredstev za sanacijo plazu, naj bi našli rešitev v financiranju iz sredstev za odpravo posledic elementarnih nesreč. DRAGO KOSALE, DELEGAT DPZ: >Vaščani Stare vasi so me zadolžili, naj povprašam, kaj je z njihovo vlogo za uvedbo avtobusnega postajališča na začetku Stare vasi z brežiške strani. Odgovor: IS bo za rešitev problema zadolžil nekoga iz strokovnih služb. NAŠ GLAS 20 DELEGATSKO GRADIVO IN I)OK CENTER 28. OKTOBER 1981 OB 15. URI: SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV Na dnevnem redu: stabilizacija, delegatski sistem, kmetijstvo, energetika, volitve, uvoz - izvoz, izgube, kadrovske spremembe, investicijska politika ... ¦—¦ .i—¦ ¦ SKLIC 39. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SO KRŠKO V torek. 27. oktobra 1981. ob 15. uri bo v sejni dvorani "A" Skupščine občine Krško 39. seja zbora združenega dela, za katero je predviden naslednji začasni dnevni red: 1. DOLOČITEV DNEVNEGA REDA SEJE ZBORA, 2. ODOBRITEV ZAPISNIKA ZADNJE SEJE ZBORA, 3. OCENA TEKOČIH PROBLEMOV V IZVAJANJU STABILIZACIJE S PREDLOGOM UKREPOV IN NALOG NA TEM PODROČJU V ZVEZI S STALIŠČI PREDSEDSTVA SFRJ: a) OCENA IZVAJANJA NALOG NA PODROČJU EKONOMSKE POLITIKE, b) OCENA DELOVANJA SKUPŠČINSKEGA DELEGATSKEGA SISTEMA, 4. OCENA STANJA IZVAJANJA ZAKONOV IN DRUGIH NALOG RAZVOJA NA PODROČJU KMETIJSTVA V OBČINI KRŠKO, 5. PREDLOG ZAKONA O ENERGETSKEM GOSPODARSTVU, 6. OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOLOČITVI OKOLIŠEV IN ŠTEVILA DELEGATSKIH MEST PO DEJAVNOSTIH IN OKOLIŠIH ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SH SLOVENIJE, 7. URESNIČEVANJE NALOG NA PODROČJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO, 8. POROČILO O IZGUBAH V ZDRUŽENEM DELU, • . . . ¦ 9. PREDLOG KADROVSKIH SPREMEMB V SESTAVI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO, /. .r,'-'rT ,C 1A RAZREŠITEV PREDSTOJNIKOV IN IMENOVANJE h'Ui:XUIONARJEV IN NJIHOVIH NAMESTNIKOV V OBČINSKIH UPRAVNIH OH^UIiH, 11.a) PREDLOG DOGOVORA O DRUŽBENI IN STROKOVNI AKTIVNOSTI NA PODROČJU INVESTICIJ. IN O USTANOVITVI REGIONALNE KOMISIJE ZA OCENO INVESTICIJ V POSAVJU, ¦tj) IMENOVANJE DVEH STALNIH ČLANOV V REGIONALNO KOMISIJO ZA OCENO INVESTICIJ V POSAVJU, 12.PREDLOG PERIODIČNEGA NAČRTA DELA SKUPŠČINSKIH ZBOROV ZA IV. TRIMESEČJE 1981, 13.VOLITVE IN IMENOVANJA, 14.PREDL0G1 IN VPRAŠANJA DELEGACIJ. IZ "OCENE IZVAJANJA SKUPŠČINSKEGA SISTEMA IN DELEGATSKIH ODNOSOV V ZBORIH SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO" Predsedstvo občinske skupščine predlaga: da vse temeljne delegacije in konference delegacij v okviru priprav na oktobrsko sejo skupščinskih zborov temeljito obravnavajo to oceno in na soji zboroy predlagajo ustrezni.: ukrepe oziroma dopolnitve sklepov, ki jih predsedstvo predlaga zborom v sprejem, in hkrati same storijo vse za odpravo posameznih slabosti in pomanjkljivosti; zbori občinske skupščine naj bi v skladu s svojo pristojnostjo - na podlagi objektivne in kritične ocene lastnega dela in pogojev za delo - sprejeli naslednje SKLEPE ¦DA VODJE TEMELJNIH DELEGACIJ IN PREDSEDNIKI KONFERENC DELEGACIJ DOSLEDNO IZVAJAJO «A SEMINARJU V APRILU 19y0 DOGOVORJENE IN Z DOPISOM ŠT, 1-130-4/80 Z DNE '¦?.'?. 1980 POSREDOVANE NALOGE V ZVEZI S PRIPRAVO SEJE DELEGACIJE IN ZA ZBOR SKUPŠČINE; I DA ZBORI ZADOLŽIJO VODSTVENI-: IN SAMOUPRAVNE ORGANE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN KRAJEVNIH SKUPNOSTIH, DA BODO ODSLEJ REDNO VSA POMEMBNEJŠA VPRAŠANJA, KI BODO NA DNEVNEM REDU SKUPŠČINE, PREDHODNO OBRAVNAVALI SAMOUPRAVNI ORGANI SKUPAJ S SVOJO DELEGACIJO IN TUDI SICER ZAGOTOVILI NAJTESNEJŠO POVEZANOST TEMELJNIH DELEGACIJ S SAMOUPRAVNIMI ORGANI TER VODSTVJ IN STROKOVNIMI SLUŽBAMI IN NAŠ GLAS 20 illLOK CJ.1'!m( DELEGATSKO GRADIVO NUDENJE POTREBNE STROKOVNE POMOČI DELEGACIJI IN DELEGATOM; DA ZBORI NALOŽIJO IZVRŠNEMU SVETU NEPOSREDNO SKRB IN ODGOVORNOST ZA PRAVOČASNO PRIPRAVO SEJNEGA GRADIVA IN ŽE V NOVEMBRU DOSEČI, DA BODO PREDLAGATELJI PRIPRAVILI USTREZNE POVZETKE SEJNIH GRADIV GLEDE NA FUNKCIJO IN NAMEN INFORMIRANJA VStH UDELEŽENCEV V PROCESU DELA SKUPŠČINE IN NJENIH DELOVNIH TELES; DA BO SEKRETARIAT OBČINSKE SKUPŠČINE SKHBEL ZA DOSTAVO SEJNEGA GRADIVA VSEM ZAINTERESIRANIM SUBJEKTOM SKUPŠČINSKEGA DELA, ZA DOSLEDNO IZVAJANJE DOLOČIL POSLOVNIKA SKUPŠČINE IN DRUGIH USTREZNIH ORGANIZACIJSKIH IN TEHNIČNIH OPRAVIL IN NALOG; i DA SE V SISTEMU DELA ZBOROV SKUPŠČINE DOSLEDNO UVELJAVI NJIHOVA SAMOSTOJNOST, ZLASTI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, TN ZAGOTOVI POLNA AKTIVNOST DELA DELOVNIH TELES, SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKLICUJEJO PRED SEJAMI OSTALIH ZBOROV IN HITREJE U-VELJAVLJA NJEGOVA PUNKCIJA ZAINTERESIRANEGA IN VSE MANJ ODLOČUJOČEGA ZBORA; DA SE MAKSIMALNO RAZVIJA IN DOSLEDNO URESNIČUJE VLOGA IN FUNKCIJA SKUPŠČINE KOT KONPERKNCt; DELEGACIJ ZA ZBORE REPUBLIŠKE SKUPŠČINE TER V SKLADU S TEM USTVARIJO VSI POGOJI ZA IZVAJANJE TE NALOGE; DA PREDSEDSTVO SKUPŠČIN K PREVZAME ZADOLŽITEV ZA PONOVNO AKTIVIRANJE DELA DELOVNIH TELES SKUPŠČINE TER ZAOSTRI ODGOVORNOST ČLANOV ZA DELO V TEH TELESIH. SKLIC 39. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO KRŠKO V torek, 27. oktobra 1981, ob 15- uri bo v sejni sobi "B" Skupščine občine Krško ,39« seja zbora krajevnih skupnosti, za katero je predviden naslednji začasni dnevni red: 1. DOLOČITEV DNEVNEGA REDA SEJE ZBORA, 2. ODOBRITEV ZAPISNIKA ZADNJE SEJE ZBORA, 3. OCENA TEKOČIH PROBLEMOV V IZVAJANJU STABILIZACIJE S PREDLOGOM UKREPOV IN NALOG NA TEM PODROČJU V ZVEZI S STALIŠČI PREDSEDSTVA SFRJ: a) OCENA IZVAJANJA NALOG NA PODROČJU EKONOMSKE POLITIKE, b) OCENA DELOVANJA SKUPŠČINSKEGA DELEGATSKEGA SISTEMA, 4. OCENA STANJA IZVAJANJA ZAKONOV IN DRUGIH NALOG RAZVOJA NA PODROČJU KMETIJSTVA V OBČINI KRŠKO, 5. OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOLOČITVI OKOLIŠEV IN ŠTEVILA DELBGATSKIH MEST PO DEJAVNOSTIH IN OKOLIŠIH ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE, 6. PREDLOG KADROVSKIH SPREMEMB V SESTAVI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO, 7. PREDLOG ZA RAZREŠITEV PREDSTOJNIKOV IN IMENOVANJE FUNKCIONARJEV IN NJIHOVIH NAMESTNIKOV V OBČINSKIH U-PRAVNIH ORGANOV, 8. PREDLOG PERIODIČNEGA NAČRTA DELA SKUPŠČINSKIH ZBOROV ZA IV. TRIMESEČJE 1981, 9. VOLITVE IN IMENOVANJA, 10.PREDLOGI IN VPRAf NJA DELEGACIJ. SKLIC 38. SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO KRŠKO V torek, 27. oktobra 1981, ob 15. uri bo v sejni sobi "C" Skupščine občine Krško 38. seja družbenopolitičnega zbora, za katero je predviden enak začasni dnevni red kot za sejo zbora krajevnih skupnosti.___________ "NAŠ GLAS" - SKUPNO DELEGATSKO GLASILO OBČINE KRŠKO Izdaja: INDOK center obfiine Krško - Izhaja po potrebi - Naklada: 800 izvodov - Tiska "tiskarna" 80 Krško - Odgovorni urednik: Ivan KASTELIO - Oblikovalec: Niko KEŠE - Naslov uredništva: INDOK center občine Krško, CKŽ 14, 68270 Krško; telefon: (068) 71 711, interna 33 Veseli bomo vsakega vašega prispevka ali informacije 1 NAŠ GLAS 20 INDOK CSNTEK DELEGATSKO GRADIVO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONOV S PODROČJA KMETIJSTVA V PRILOGI VI "POROČEVALCA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE..." z dne 5. oktobra 1981 ,1e ob.1avl.1eno POROČILO O IZVAJANJU ZAKONOV S PODROČJA KMETIJSTVA. Iz poglavja "Povzetek in temeljne u-uKotovitve". ki je dokaj obsežno, ob.1avl.1amo:______________ Zaostrovanje razmer v kmetijstvu v zadnjih letih in naraščajoč pomen zmanjševanja odvisnosti pri oskrbi s hrano zahteva v okviru stabilizacijske politike čim bolj racionalno, učinkovito in dolgoročno družbeno gospodarno izkoriščanje razpoložljivih produkcijskih možnosti za kmetijsko proizvodnjo in proizvodnjo hrane v SR Sloveniji. Le tako bo mogoče uresničiti nalogo, da bo do leta 1985 SR Slovenija pokrila najmanj 83% prehranskih potreb iz lastne kmetijske proizvodnje. Osnova za dosego ciljev kmetijsko zemljiške politike je določitev namena rabe zemljišč v prostorskih delih družbenih planov občin in znotraj tega v razvrstitvi kmetijskih zemljišč na tista, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo, in v druga kmetijska zemljišča. V SR Sloveniji dosegamo premajhno stopnjo intenzivnosti izkoriščanja kmetijskih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo, predvsem tistih, ki niso vključena v družbeno organizirano proizvodnjo. V zvezi s tem bo potrebno: - Občinski upravni organi, pristojni za kmetijstvo in kmetijsko inšpekcijo, naj bi v sodelovanju s kmetijskimi organizacijami združenega dela in kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi izdelali evidenco neobdelanih in neustrezno obdelanih zemljišč ter proti lastnikom oziroma uporabnikom ustrezno ukrepali. Pristojni republiški dejavniki naj bi tudi ugotovili možnost uvedbe posebnega davka na premoženje za neobdelano kmetijsko zemljišče. - Kmetijske organizacije združenega dela naj bi sprejele in izvajale letno setvene načrte in druge ukrepe za povečevanje intenzivnosti rabe kmetijskih zemljišč. - V občinah, kjer ga še niso, naj bi sprejeli samoupravni sporazum o ukrepih za zmanjševanje zaraščanja zemljišč z gozdnim drevjem, kar je še posebej pomembno za oživljanje gospodarskega razvoja na hribovitih območjih. - V občinah je potrebno čimprej pričeti postopek za izdelavo agrokarte. Proces zmanjševanja razdrobljenosti zemljišč in odpravljanje nezakonitega posedovanja zemlje ovira nedosledno izvajanje zakonskih meril za določanje statusa kmeta. Občinski upravni organi, pristojni za kmetijstvo, naj dosledno upoštevajo merila, v ocenjevanje in ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa kmeta pa naj se bolj aktivno vključijo tudi kmetijske zemljiške skupnosti. Razen v nekaj primerih v občinah niso izvajali prilagajanja obsega kmetijskih zemljišč določbam zakona o kmetijskih zemljiščih. Usmerjanje sproščenih zemljišč mora načrtno potekati v družbeno lastnino. Izvajanje postopka uskladitve obsega zemljišč naj bi bilo končano do konca leta 1982 za gozdove, glede hribovskih kmetijskih območij pa bo čas prilagoditve dalj- Na melioriranih in koaasira-nih zemljiščih bo treba bolj dosledno realizirati programe pridelovanja, ki so bili podlaga za izvedbo melioracij in komasacij. Če tega ne bo mogoče Zagotoviti na samoupravni podlagi, bodo to skupščine predpisale z odloki. Proučiti je treba tudi možnost za skrajšanje in poenostavitev administrativnih in upravnih postopkov pri izvajanju komasacij. Sedanja ureditev prometa s kmetijskimi zemljišči je znatno prispevala k povečevanju površine kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini. Vendar še vedno zemljišča, ki bi morala biti trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo, prehajajo v last nekmetov, pa tudi promet s kmetijskimi zemljišči med sorodniki vpliva na drobljenje zemljišč, zato naj bi ustrezno spremenili in dopolnili zakon o kmetijskih zemljiščih. Družbene pravne osebe, ki niso - po zakonu - kmetijske organizacije, naj čimprej o-pravijo prenos zemljišč v kmetijski zemljiški sklad. Kmetijsko zemljiške skupnosti naj svoje delo usmerijo predvsem k izvajanju nalog, ki pomenijo zmanjšanje razdrobljene parcelne in lastninske zemljiške strukture. Intenzivno se naj povežejo tudi s kmetijskimi organizacijami združene-fa dela pri pospeševanju bolj-e obdelave zemljišč, pripravi setvenih načrtov, urejanja, izboljševanja in pridobivanja novih obdelovalnih zemljišč. V občinah, kjer so odloki o zaščitenih kmetijah že sprejeti, naj bi se sprotno prilagajali dejanskemu stanju, pri čemer naj se kriteriji dosledno uporabljajo. Razvojno-programsko usmerjenost zadružnih organizacij je treba bolj kot doslej usmerjati v uveljavljanje neposrednih oblik združevanja dela, sredstev in zemlje (skupni nasadi, poljedelske skupnosti, skupni hlevi) kot podlage za večjo produktivnost dela in večji dohodek združenih kmetov. Z revizijo sistema starostnega zavarovanja kmetov naj bi se v doglednem času izenačile pravice in obveznosti združenih kmetov in delavcev. NADALJEVANJE NA STRANI 1-i NAŠ GLAS 20 9 1KJJ0K CENTER Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije Delegiranje delegatov v ZBOR ZDRUŽENEGA DKLA Skupžčine Socialistične republike Slovenije je urejeno z zakonom, ki je bil sprejet v decembru 1977 skupaj z ostalimi volilnimi zakoni. Po novem naj bi bistveno spremenilo število delegatskih mest na področju gospodarstva ter na prosvetno-kultur-nem in socialno-zdravstvenem področju. Z vključitvijo skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v skupščinski sistem kot četrtih zborov je odpadel razlog, da je 12 delegatskih mest gospodarskega področja zaradi ustrezne zastopanosti potrebno odstopiti prosvetno-kultur-nemu in socialno - zdravstvenemu področju. Upoštevajoč število delovnih ljudi naj bi tem trem področjem od 150 mest v zboru združenega dela pripadlo 121 delegatskih mest, in sicer: - področju gospodarstva 105 (prej 90), - prosvetno-kulturnem področju H (doslej 18), socialno-zdravstvenem področju 8 (doslej 15). Na področju gospodarstva se bo število delegatskih okolišev povečalo z 39 na 57, na ostalih dveh področjih pa zmanjšalo. NAVAJAMO TISTE IZSEKE IZ OSNUTKA DOKUMENTA, KI OMENJAJO NAŠO OBČINO: "Za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela z gospodarskega področja se ozemlje SK Slovenije razdeli na 57 okolišev...: 18. okoliš občine Krško ima eno delegatsko mesto, ... " "Za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela s prosve-tno-kulturneRa področja se o-zomlje SR Slovenije razdeli na b okolišev...: 0. okoliš občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri DELEGATSKO GRADIVO Jelšah, Velenje, Žalec, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Brežice, Krško in Sevnica ima eno delegatsko mesto,..." "Za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela s soci-alno-zdravstvenega področja se ozemlje SR Slovenije razdeli na 6 okolišev...: 5- okoliš občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Žalec, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Brežice, Krško in Sevnica ima dve delegatski mesti,..." V osnutku dokumenta so predvidene še nekatere manjše spremembe oziroma dopolnitve, ki pa direktno ne zadevajo naše občine. INFORMACIJA 0 IZGUBAH V GOSPODARSTVU SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI, CENTRALA V LJUBLJANI, JE IZDELALA INFORMACIJO 0 IZGUBAH V GOSPODARSTVU V SR SLOVENIJI, IZ KATERE POVZEMAMO: Leto 1980 je zaključilo z izgubo 15? OZD s skoraj 24 tisoč zaposlenimi. Njihove izgube so znašale nekaj več kot 1,8 milijarde din. V primerjavi z letom 1979 so bile izgube za 53,3 % višje. Pri večini OZD so znašale izgube do 5 milijonov din, 21 ) ———¦— OZD pa je "pridelalo" kar več kot 1,4 milijarde din izgube. Več kot 1,5 milijarde din izgube je nastalo v industriji in rudarstvu. Delež slovenskih izgub v jugoslovanskem gospodarstvu se iz leta v leto veča. V letu 1980 je bil že kar 9,4 %, kar je vsekakor zaskrbljujoče. Nekatere OZD se stalno pojavljajo na seznamu izgubašev. V dokumentu ni navedena nobena OZD iz občine Krško. Povzemamo še sklepno misel iz dokumenta: Da bi se izgube odpravile 0-ziroma preprečile, je potrebno ugotoviti njihove prave vzroke. Poleg zagotovitve kvalitetnih sredstev za kritje izgub je treba sprejeti tudi druge ukrepe, ki na daljši rok zagotavljajo uspešno poslovanje. S trajnejšo družbeno akcijo je treba vztrajati na odpravi vzrokov izgub s sprejemom novih proizvodnih programov, boljšo organizacijo dela, večjim izkoriščanjem zmogljivosti, selektivno investicijsko politiko in podobno. Organizacijam združenega dela je potrebna večja strokovna pomoč zbornic, družbenopolitičnih skupnosti, tako pri pri pravi kot spremljanju in uresničevanju sanacijskih programov. Posebna pozornost naj velja organizacijam s pretežnim deležem izgub. Zaostriti je potrebno odgovornost za uspešno poslovanje. INFORMACIJA O IZVAJANJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO V LETU 1981 SAMOUPRAVNA lNTER^NA SKUP' C.'.':' ZA EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO SR SLOVENIJE JE ZA SKUPSOiNU SR SLOVENIJE PRIPRAVILA DuKAJ OBSEŽNO INFORMACIJO Z NAVEutv-NIM NASLOVOM. Dokument je take narave, rta ga morajo zainteresirani delegati vsekakor v celoti prebrati, da bodo dobili dobro sliko celotne problematike. NAŠ GLAS 20 10 IN DOK CENTER NADALJEVANJE S 1. STKANI! V dokumentu so navedena odstopanja od planirane proizvodnje v naslednjih OZD:-Metalna - TOZD TGO Senovo, Iskra Kostanjevica, IGM Sava Krško, Lisca - TOZD Senovo, SOP Krško in Kovinarska Krško. Navedene OZD bodo po ocenah tudi ob konc eta dosegle komaj 87,3 "/*> celoletnega plana. Po prvih ocenah tudi drugih OZD bo fizični obseg proizvodnje ob koncu leta dosežen le s 97,7 %, torej 2,3 % manj od predvidevanj na začetku leta. Zunanjetrgovinska menjava (na konvertibilno področje) kaže, da smo v prvih devetih mesecih 1981 dosegli 140,3 L pokritje uvoza z izvozom. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je uvoz zmanjšal za 14 %, izvoz pa povečal za 8,9%. Plan uvoza je bil realiziran s 53,2 %, plan izvoza pa s 60,2 %, realizacija pa naj bi bila v tem obdobju 75 %• V tekočem poslovanju so izredno težke razmere pri zagotovitvi uvoza potrebnih surovin in reprodukcijskega materiala predvsem v Tovarni celuloze in papirja "Djuro Salaj" in v Iskri - TOZD Kostanjevica. 0 tej problematiki bodo delegati podrobneje seznanjeni na seji. Po oceni finančnih pokazateljev bo dohodek v tem obdobju za 40% večji od ustvarjenega v enakem obdobju lani. Zaradi zaostrenih razmer gospodarjenja v zadnjih mesecih in zaradi sprememb pri obračunu amortizacije bo indeks nominalne rasti dohodka v letošnjem letu 135, kar je tudi osnova za valorizacijo programov SIS družbenih dejavnosti na ravni občine. Analize SIS družbenih dejavnosti prikazujejo v globalu nekoliko večje potrebe za valorizacijo sredstev, kot to dovoljuje ocenjena rast dohodka za leto 1981, zato bodo morale SIS zožiti dogovorjene programe, to pa naj bi bilo izhodišče tudi za leto 1982, ko bodo pogoji gospodarjenja še težji. Konec avgusta je bilo v občini zaposlenih 10.552 delavcev, kar je 2,2 % več kot ob koncu decembra 1980. Zaposlenost v gospodarstvu se Je povečala za 3 %, v negospodarstvu pa le za 0,4 %, medtem ko se je v zasebnem sektorju znižala za 9,6 %. Nekoliko drugačno sliko prikazuje poprečje zaposlenih, kjer gre poprečje povečanja v negospodarstvu (4,1% oziroma 36 oseb) predvsem na račun novo organizirane občinske zdravstvene skupnosti in na račun povečanja števila zaposlenih v osnovnih šolah zaradi uvedbe podaljšanega bivanja in celodnevnih šol. Ob koncu avgusta je bilo evidentiranih ?uu brezposelnih oseb ali lu ft več kot v istem mesecu preteklega leta. Brezposelnost se ,je nekoliko bolj povečala pri širokem profilu in profilu tehnik. Dokument opoza dlog zakona o dopolnitvah za zaciji osnovni meljnih organi ga dela in dru družbenih sred bi bil sprejet bra. Učinek ob zacije bo vpli nje dohodkn, k vplivalo na na povečanje izgu ja še na "Pre-premembah in ona o amorti-sredstev te-acij združene-ih uporabnikov tev", ki naj ob koncu okto-ačuna amorti-al na zmanjša-r bi seveda tanek oziroma še tii seje skupščinskih zborov, in sicer: - 16. novembra, - 14. decembra in - 23- decembra. V nadaljnjem delu dokument govori, da nas resnost gospodarskih razmer obvezuje, da k pripravi resolucije za izvajanje srednjeročnega družbenega plana občine v letu 1982 pristopimo kvalitetno, zato je potrebno v vseh sredinah pretehtati, ali so sprejete usmeritve v lastnih srednjeročnih planih realno uresničljive. PERIODIČNI DELOVNI NAČRT ZBOROV SO KRŠKO ZA IV. TRIMESEČJE 1981 Periodični delovni načrt predvideva - poleg oktobrske - NA NOVEMBRSKI SEJI OBRAVNAVALI:------ BODO ZBOR i - OSNUTEK "RESOLUCIJE 1982", - PREDLOG ODLOKA 0 NAJVIŠJIH PRIZNANJIH, ZNAKIH POZORNOSTI IN DRUGIH 0DLIČJ1H V OBČINI KRŠKO, - OCiJJO DELOVANJA KS V SISTEMU SLO IN PREDLOG ODLOKA 0 POOBLASTILIH IN PRISTOJNOSTIH KS NA POukOČJU SLO V VOJNIH RAZMERAH, - OSNUTEK ODLOKA 0 PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1082, - OSNUTEK REPUBLIŠKE "RESOLUCIJE 1982", - GLOBALNO OCENO IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA IN RESOLUCIJE SR SLOVENIJE V LETU 1981, - OSNUTEK ZVEZNE "RESOLUCIJE 1982". NA PRVI DhCEMBHSKI SEJI BODO NA DNEVNEM REDU seJ Zbčrov: - URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA S PREDLOGOM STALIŠČ IN SMutNIC ZA SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST OSNOVNEGA ŠOLSTVA, - OCENA URESNIČEVANJA ZASNOVE IN NALOG NA PODROČJU SLO IN DS S PREDLOGOM PROGRAMSKIH USMERITEV ZA LETO 1982, - POROČILO 0 IZVAJANJU SKLEPOV S SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV 26. 9. 1980 V ZVEZI Z OCENO DELOVANJA IN PROBLEMATIKI. NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA v OBČIMI, - POROČILO 0 IZVAJANJU ZAKONA 0 USMERJENEMi IZOBRAŽEVANJU V ŠOLSKEM LETU 1981 - l'>82, - OSNUTEK ZAKONA 0 UREJANJU PROSTORA. NA DRUGI DECEMBRSKI SEJI BODO NA DNEVNE*! REDU SEJ ZBoRuV: - PREDLOG OBČINSKE "RESOLUCIJE 1982", - POROČILO 0 IZVRŠEVANJU S PREDLOGOM SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA 0 PRORAČUNU Ort-ČINE KRŠKO ZA LETO 1981, - PREDLOG ODLOKA O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB V I. ČETRTLETJU 1982, - PREDLOG ODLOKA u URBANISTIČNEM NAČRTU ZA MESTO KRŠKO, - POROČILO 0 STANJU PROMETNE VARNOSTI S SMERNICAMI, - POROČILO 0 IZVAJANJU ODLOKA 0 IZGRADNJI ZAKLONIŠČ S PREDLOGOM SPREMEMB IN DOPOLNI- NAS GLAS 20 11 CENTER DELEGATSKO GRA DT VO iZV ODLOKA, - PREDLOG ZAKONA O GPRtMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA C DOLOČITVI OKOLIŠEV IN ŠTEVILA DELEGATSKIH MEST PO DEJAVNOSTIH IN OKOLIŠIH ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE. Po potrebi bodo ob sestavljanju posameznih dnevnih redov vključene še nekatere pomembne tekoče naloge. PREDLOG DOGOVORA O DRUŽBENI IN STROKOVNI AKTIVNOSTI NA PODROČJU INVESTICIJ IN O USTANOVITVI REGIONALNE KOMISIJE ZA OCENO INVESTICIJ V POSAVJU Udeleženci dogovora ustanovijo regionalno KOMISIJO ZA 0-CENO INVESTICIJ V PUSAVJL kot svojo stalno organizacijsko obliko za izvajanje skupnih nalog pri ocenjevanju investicij . Glavna in temeljna dejavnost komisije je dajanje mnenj o družbenoekonomski upravičenosti investicijskih zasnov in programov, od katerih je odvisno uresničevanje temeljnih ciljev družbenega plana Sfi Slovenije in dogovora o skupnih temeljih planov ter dogovorov o družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti v regiji. Komisijo sestavljajo predsednik in 12 stalnih članov. V komisijo imenuje jo :- ZZD SO BREŽICE, KRŠKO IN SEVNICA - PO 2 ČLANA, IS SO BKEŽICh, KRŠKO IN SEVNICA - PO 1 ČLANA, MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA POSAVJA - 1 ČLANA, LB - TPB KRŠKO, BEOGRADSKA BANKA - TB LJUBLJANA IN OBMOČNA ZAVAROVALNA SKUPNOST KRŠKO - VSE 1 ČLANA, SDK KRŠKO - 1 ČLANA. Komisija bo zlasti preverjala: - usklajenost investicijskih zasnov in programov s kriteriji za r.;prerainjanje gospodarske strukture po dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije in občin, - realnoft pričakovane učinkovitosti investicije, pri čemer bo izhajala slasti iz presojo podatkov o materialnih virih, predvsem glede predviden« porabo energije, domačih in uvoznih surovin ter opreme, finančnih virov ter strukture financiranja ter podatkov o možnem plasmaju doma in na tujem. Mnenje komisije se obvezno predloži k investicijski dokumentaciji. NADALJEVANJE S 1. STRANI Kadrovske spremembe Pred imenovanj seveda razreše sedanji člani ta, in sicer: FRANC JDVANC, PAVEL KROŠELJ. ZDENKA LIPOVŽ, VINKO PIRC, JO ANTON ŠULC. em novih bodo ni nekateri do-izvršnega sve-FRANC JKN1Č, FRANC KOVAČIČ, NIKO KURENT, VILI MANČEK, ŽE RADEJ IN Na seji zborov bodo razrešeni tudi predstojniki občinskih upravnih organov: ZDENKA LIPOVŽ, JANEZ KULČAR, BLAŽ KOLAR, FuANC JENIČ, JANEZ URŠIČ IN LOJZE UflLK. V skladu z novo organiziranostjo upravnih organov bodo za funkcionarje v občinskih upravnin organih imenovani predvidoma: IGOR DO^ROVKIK za predsednik.-, občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, NIKO ŽIBRET za predsednika občinskega komiteja za družbene deja-V.jO" lx, PAVLA KA, za sekretarko občinskega sekretariate za občo upravo in upravno pravne zadeve, BLAŽ KOLAR za sekretarja občinskepa sekretariata za ljudsko o- brambo, JANEZ Uj;' za sekretarju občinskega sekretariata za no "Ulje zadeve, JANEZ KULČAH za direkto^jii občinske uprave za družbene pnhouke, ŽELJI. NČ1Č za direktorja občinske geodetske uprave. ;cionarj>v v upravnih bodo preuvidoma ime rfovani : ZDENKA LIPOVŽ za namestnico predsednika občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, FRANC za namestnika predsednika občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, JC ŽE Živ :. za namestnik« sekretarke občinek riata za občo upravo in upravnopra-vae zadeve. ¦ 1'otem, ko je ¦aj v ce~ 1 loti natisnjt : i : .i naiu je pripetila ne] in icer v ;'.v- 7.1 ^ sklicem dni; ! . ii i o ra, ki 1 JE SKLICAN ZA PO^E., l'>. URI, in ne za tu ! .Oh '» OH ;; i ali ii:i straneh 6 ozirom , t i iam to na- C l te! NAŠ GLAS 20___________________________________12_____________________________________I "i 1)0K CENTER SINDIKATI VLOGA IN NALOGE SINDIKATOV PRI UVELJAVLJANJU DELAVCEV KOT NOSILCEV SOCIALNE POLITIKE IN ZAGOTAVLJANJA SOCIALNE VARNOSTI Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na svoji 22. seji dne 3. junija 1981 sprejel sklep o sklicu 3. KONFERENCE ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE.________________________________ Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Krško je na svoji 45. seji dne 14. septembra 1981 sprejelo PROGRAM POTEKA PRIPRAV NA 3. KONFERENCO ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE. Na osnovi javne razprave, ki je potekala v osnovnih organizacijah ZSS, izvršnih odborih SIS, organih občinske konference SZDL in v organih občinske organizacije ZSS Krško, je občinski svet ZSS na svoji seji dne 8. oktobra 1981 sprejel naslednja STALIŠČA : i. OSNUTEK DOKUMENTA ZA 3. KONFERENCO ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE SE V VSEBINSKI ZASNOVI SPREJEMA KOT DOKUMENT, KI NAJ VZPODBUDI HITREJŠE IN ORGANIZIRANO OCENJEVANJE IN RAZREŠEVANJE ZAGOTAVLJANJA SOCIALNE VARNOSTI DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV, V ZVEZI S TEM PA OPREDELI VLOGO IN NALOGE SINDIKATOV PRI UVELJAVLJANJU DELAVCEV KOT NOSILCEV SINDIKALNE POLITIKE. II. ODBORU ZA PRIPRAVO 3. KONFERENCE ZSS PREDLAGAMO, DA VNESE V PREDLOG DOKUMENTA 3. KONFERENCE ZSS NASLEDNJE NAŠE PREDLOGE: |A|2.1. Zaposlovanje 1. odstavek : Pri razreševanju zaposlovanja delavcev v primeru stečaja DO je nujno, da sodeluje tudi pristojna občinska skupnost za zaposlovanje in Zveza skupnosti za zaposlovanje. 5. odstavek : Možnost podaljšanega delovne-ga razmerja naj bi bila dana delavcem, ki dosežejo pogoje za upokojitev iz neposredne proizvodnje tistih panog, v katerih že sedaj primanjkuje ustreznih delavcev, ob doseganju poprečnih uspehov in primernem zdravstvenem stanju (rudarstvo). Te delavce je nujno ustrezno stimulirati tudi z višjim odstotkom pokojnine (vsaj 3 "i" namesto dose-daj uveljavljenega 1 % na vsako leto nad 40 let pokojninske dobe), ker za zaposlovanje v teh panogah ni interesa. 7. odatavek : Spodbujali bomo interes v organizacijah združenega dela, da zagotovijo pogoje za zapo- slitev delavcev na začasnem delu v tujini, zlasti strokovno usposobljenih, ob enakih pogojih, kot veljajo za delavce, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje. Dopolnitev: Zaradi nenormalne fluktuacije delavcev je treba pri ponovni zaposlitvi kot obvezen dokument - poleg delovne knjižice - uveljaviti še sklep o prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu. 2.2. Izobraževanje 5. odstavek: Priprava učencev osnovnih šol za vpis v usmerjeno izobraževanje je celovit sistem, ki mora vključevati osnovno šolo, starše, OZD in društva, ki imajo v svojem programu tehnično dejavnost. Pravilna usmeritev v poklic je odvisna od pravočasnega ugotavljanja otrokovih interesov. Dopolnitev: (za 7- odstavkom) Ustvarjati moramo pogoje, da bodo iahko vsi delavci v združenem delu končali osnovno :.o-lo, kar je osnova za njihovo nadaljnje usposabljanje ob delu in iz dela ter tehnološki napredek združenega dela. B - HUMANIZACUA DELA Z VIDIKA ZDRAVSTVENEGA IN INVALIDSKEGA VARSTVA TEK VAR-STVA PRI DELU 2.2. Invalidsko varstvo Predlagamo, da ae to pog1a v j e dopolni: Za hitrejše in organizirano zaposlovanje invalidnih oseb pod normalnimi pogoji naj se ustvarijo zakonske možnosti za oblikovanje posebnih delovnih enot, ki naj bi imele poseben status. Za post r.i status smatramo naslednje: - solidarnostno združevanje sredstev za enakopraven družbenoekonomski položaj delavcev v teh enotah; - delovne enote naj bi imele tudi potrebne strokovne de-lavoe (-psiholog, terapevt itd.); - programi teh zavodov naj bi pokrivali predvsem storit-veno dejavnost (nihanje storilnosti zaposlenih). C - ŽIVLJENJSKE RAZMERE DhLAV-CEV 1.1. Stanovanj Sika problem., tika Pri stanovanjski gradnji je potrebno upoštevati tudi potrebe starostnikov in graditi zanje primerna stanovanja (lahko dostopna, manjša, ogrevana in cenena). 2.2. Otroško varstvo Predlagamo naslednje dopolnitve : 1. V prizadevanjih, da bi občinske skupnosti otroškega varstva postale nosilci celovite politike družbenega varstva otrok, s tem v zvezi tudi zaščite in varstva matere in otroka, predlagamo, da se poglobljeno pristopi k reševanju porodnega varstva neposredne kmetijske proizvajalke. Vzporedno s prizadevanji za povečano potrebo pridobivanja in proizvodnje hrane v naši republiki, je potrebno zagotoviti osnovne socialnovarstvene pravice kmečki ženi in zmanjševati razlike pri zagotavljanju vzgoje in varstva ter izobraževanja med kmečkimi otroki in otroki drugih delavcev. V Zadružni zvezi Dlove^ije je NAS GLAS 20 potrebno poglobljeno pristopiti k izpeljavi referenduma k samoupravnemu sporazumu o izvajanju pravic do porodniškega dopusta. Ker bi zagotavljanje sredstev za porodniški aopust kmečkim ženam iz lastnih virov predstavljalo veliko obremenitev kmetijskih proizvajalcev, predlagamo, da se kot dodaten vir dohodka vključijo tudi solidarnostna sredstva ostale družbene skupnosti (delavcev v združenem delu). 2. Potrebe po organiziranem družbenem varstvu otrok ne morejo izhajati le iz programov izvajalcev na tem področju. Nujno je izhajati iz potreb organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. 3. Sredstva za pokrivanje stroškov vzgoje in varstva bi bilo potrebno zagotoviti čimbolj racionalno - iz naslova socialnega skrbstva, iz naslova družbenodenarne pomoči za otroke - otroški dodatek, ali celo iz sredstev organizacij združenega dela, kjer so starši zaposleni. t. Kazvoj vzgoje in varstva predšolskih otrok mora od sa-u.~,;a začetka temeljiti na zagotavljanju minimalnih standardov in na izenačevanju e-nakih razvojnih možnosti otrok ob vstopu v osnovno šolo. Glede na to usmeritev moramo od samega začetka v programe družbene vzgoje vključiti otroke iz socialno zanemarjenega okolja (socializacija otrok). Na tem področju se bi dalo storiti več predvsem v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, socialnim skrbstvom, zdravstveno službo in društvi prijateljev mladine. r>. V skladu s stabilizacijskimi prizadevanji je potrebno proučiti možnosti zmanjšanja odsotnosti z dela zaradi bolezni otrok. V razpravi je bilo poudarjeno, da bi bilo potrebno pri VVU odpreti oddelke za lažje bolne otroke. Potrebne bi bile nove naložbe v take objekte, ki bi morali zadostiti vsem osnovnim standardom. Potrebno je sodelovanje zdravstvene službe, v takih oddelkih bi morali biti zaposleni zdravstveni delavci. Proučiti je potrebno, kaj je dražje - izostanki z dela zaradi bolezni otrok ali usposobitev takih oddelkov. 6. Pri zagotavljanju materialnih pomoči za otroke je potrebno zagotoviti enotno poli-tiKO zagotavljanja sredstev ____11___ SINDIKATI za otroške dodatke in dohodkovne pogoje kakor tudi viSi-ne otroških dodatkov v Sfi Sloveniji. Neobhodno pa je potrebno doseči suklajev&nje denarnih pomoči v regiji sami. Temeljito je treba proučiti sistem solidarnosti predvsem v občinah, ki imajo zaposleno veliko število delavcev is drugih republik. 2.3. Preskrba občanov Predlagamo naslednje dopolnitve: Vlogo povezovalca med primarnimi proizvajalci hrane in potrošniki naj prevzamejo interesne skupnosti za preskrbo, ki so oblikovane regionalno ali v večjih potrošniških središčih. Bistveni napredek pri oskrbi občanov in delovnih ljudi s prehrambenimi izdelki lahko dosežemo z oblikovanjem SIS za pospeševanje kmetijstva (zakonska ovira za združevanje sredstev). D - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IN SOCIALNA VAKNOST STAREJŠIH OBČANOV TER SOCIALNA VARNOST KMETOV Predlagamo, da iz naslova izpustimo besedo "starejših" in razširimo to področje še za novo poglavje, ki naj govori o socialni varnosti odraslih, teže duševno prizadetih oseb. 1.1. Pokojninsko zavarovanje Predlagamo, da ne ustrezni organi zadolžijo, da obravnavajo možnost uvedbe nove oblike upokojitve, to je "predčasna upokojitev pod posebnimi pogoji". Vzroki za to so: večja možnost zaposlovanja mladih, zmanjšanje števila invalidskih upokojencev itd.. 1. 2. Socialna varnost kmetov Pripomba, opisana v poglavju 2.2. Otroško varstvo, 1. odstavek. Za zagotavljanje večje socialne varnosti kmetov je prišlo v razpravi zopet do pobude, da je ob samoupravnem povezovanju v TOK in podobne oblike potrebna tudi politična organiziranost individualnih kmetijskih proizvajalcev v svoje sindikalne organizacije. Dajemo pobudo, da o tem spregovorimo v okviru priprav na sindikalna kongresa. 2.3. Socialna varnost (starejših občanov IN DOK CENTEK cMBoni Do po 1.1 i te v : V razumevanju širše javnosti je populacija telesno in duševno prizadetih cesto zožena zgolj na telesne invalide. Ii-slimo, da je problematika duševno prizadetih veliko manj znana in tudi v praksi, kljub večjemu številu prizadetih, zaenkrat slabše obravnavana in reševana. Nujno je aktivno obveščanje in r, tem osvei.čanjr najširše javnosti o problematiki duševno prizauetih prj nas, o pravicah in dolžnosti'' družbene skupnosti za uresničitev nekaterih r:alor, ki izhajajo iz potreb duševno prizadetih in dru/.iuMuh tur ekonomskih osnov nate skupnosti. Za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje je bilo pri na: že veliko storjenega, najve-.if-težave pa nastajajo pri uveljavljanju pravic zmerno in teže duševno prizadetih oseb ob njihovi polnoletnosti. Po dosedaj ustaljeni praksi invalidske komisije prizadetega mladostnika proglasijo za pridobitno nesposobnega. .. to razvrstitvijo pa mladortnik nima nobene možnosti za zaposlitev pod normalnimi pogoji. Pristojno sodišče na osnovi odločbe invalidske komisije podaljša staršem roditeljske pravice, s čimer postane mladostnik popolnoma odvisna oseba, za katero so starši dolžni skrbeti do smrti, širši družbeni skupnosti pa je praktična odvzeta nadaljna skrb. Tako stanje povzroča v družini socialne in druge težave. Kljub ustavno deklarirani posebni družbeni pomoči so največkrat odvisni predvsem od staršev, ki se z njimi in oh njih še hitreje starajo, s tem pa postaja njihov položaj v socialnem, medicinskem, čustvenem in ekonomskem smislu vre težji. Posebno velja to za tiste starše, katerin odrasli otroci še niso deležni organizirane družbene skrbi. Izhajajoč iz tega, da so v naši družbi nosilci varstva*invalidov delavci v združenem delu, med njimi tudi starši teže duševno prizadetih, izpostavljamo pri reševanju navedene problematike vlogo in naloge sindikatov: - problemi teže prizadetih odraslih oseb so problemi celotne skupnosti in glede na njihovo odvisnost so bolj kot katerakoli skupina občanov potrebni solidarnosti delovnih ljudi in še bolj v zaostrenih obdobjih; NAŠ GLAS 20 JL SINDIKATI INDOK CENTEH sindikalne organizacije naj bi bile skupno z drugimi dejavniki pobudniki enotne družbene akcije za določitev ustreznega statusa odraslih, zmerno in teže duševno prizadetih. Osnova za pridobitev statusa invalida je strokovna ugotovitev o stopnji zmožnosti za delo bodisi zaradi telesne ali duševne prizadetosti. S polnoletnostjo bi morali pridobiti status invalida vsi tisti odrasli, ki se zaradi prizadetosti ne morejo usposobiti za delo in jim Je potrebno zagotavljati sredstva za življenje. Tisti, ki se usposobijo in zaposlijo, pa bi pridobili pravice kot drugi invalidi zaradi zmanjšane delovne sposobnosti. Iz določenega statusa invalida bi uživali družbeno pomoč v oblikah, ki najbolj ustrezajo naravi in stopnji njihove prizadetosti. Ob urejanju statusa invalida izpostavljamo še posebno neustrezen status varovanca delavnice za delo pod posebnimi pogoji. Vprašujemo se, kaj so ti ljudje - otroci, invalidi, invalidne osebe, delavci, varovanci? Po svojih močeh ustvarjajo presežno vrednost, pa nimajo nikakršnih pravic iz dela in po delu, razen simboličnih nagrad. Predlagamo, da bi začeli akcijo z namenom vzpostavitve evidence tistih zaposlenih, ki imajo v družini teže duševno prizadete otroke, in spremembe samoupravnih aktov tako, da bodo omogočili staršem duševno manj razvitih otrok daljši redni letni dopust. Nadalje pa tudi izredni plačani dopust v primerih, ko imajo ti starši organizirane razne seminarje. Starši prizadetih otrok, ki morajo negovati svojega prizadetega otroka, starega do treh let, imajo pravico do dela s polovičnim delovnim časom. Predlagamo, naj bi prejemali osebni dohodek, kot če bi delali poln delovni čas, da bi se laže odločili in zmogli varstvo svojega prizadetega otroka. (Starši izvajajo habilitacijski postopek). Starši s teže prizadetimi otroki naj bi prejemali zvišani otroški dodatek, ne glede na materialni cenzus družine. Glede na položaj Romov kot etnične skupine v naši družbi smo mnenja, da je to področje tudi potrebno opredeliti v tem poglavju. Predlagamo, da se socializacija Eomov rezrešuje v okviru SHŠ, čeprav živijo Romi samo v Šestini slovenskih občin. Poleg minimalnih sredstev, ki se že združujejo v republiki ca področje otroškega varstva in socialnega skrbstva je nujno združevati sredstva tudi za njihovo izobraževanje, zaposlovanje in reševanje njihovih stanovanjskih in komunalnih zader ter za njihovo zdravstveno prosvetljevanje. Pri zagotavljanju socialne varnosti starejšim občanom moramo izhajati iz že doseženega nivoja, sprejetih smernic in ugotovitev. Upoštevati je potrebno dejanski življenjski položaj občana, odločitve o socialnih pravicah se morajo sprejemati v neposrednem delovnem in življenjskem okolju^, ob doslednem upoštevanju ze opredeljenih stališč Najpomembnejše naloge so: - Kategoriji občanov, ki nimajo pravic iz dela, pa so zaradi starosti, invalidnosti, bolezni ali drugih raslogov brez sredstev za preživljanje, je nujno zagotavljati pomoči v višini minimalnih življenjskih stroškov (dosedanje pomoči za 24- % zaostajajo). Nujna je solidarnost TOZD, K8 in občin. - Starostnikom je potrebno zagotavljati vse pogoje, da leta starosti preživijo na svojem domu in v svojem o-kolju. V ta namen je potrebno organizirati nego na domu, s čimer bi družba starostnike obvarovala osamljenosti, zagotovila bi jim občutek varnosti in sprejetosti. To bi bila tudi cenejša oblika, ki bi o-benem pripomogla k razbremenitvi bolnišničnih in domskih zmogljivosti. Vzpodbujati pa je potrebno tudi sosedsko pomoč (prostovoljno), s katero bi se služba pomoči in nege na domu povezovala. Zaradi naraščanja števila . ostarelih ljudi bi bilo potrebno ustanoviti geriatri-čni dispanzer za zdravljenje obolenj, ki spremljajo staranje, pogostih kroničnih obolenj in samih staro-stnih sprememb. - Ce oskrbnega dne v zavodi: si visoke. Razrešiti je potrebno: 1. vprašanje visoke amortizacije zgradb, ki bremenijo ceno oskrbnega dne, ki jo plača oskrbovanec oziroma skupnost socialnega skrbstva, ki krije stroške bivanja za oskrbovance, ki nimajo sami dovolj sredstev za oskrbnino. 2. 'Tudi v zavodih bi bilo potrebno razviti sistem subvencioniranja za vse tiste oskrbovance, ki bi bili upravičeni po splošno veljavnih kriterijih o pravici io tovrstne pomoči. Z noviff sistemom na področju stanovanjskega gospodarstva bi mora"1! uvrstiti zavode v skupino stanovanj pod posebnimi pogoji in v ta namen zbirati sredstva v stanovanjskih skupnostih. 5. V zavodih je potrebno razmejiti naloge, pravice in odgovornosti, ki jih imata zdravstvena skupnost in skupnost socialnega skrbstva ter opredeliti merila in kriterije za uresničevanje svobodne menjave dela med socialnimi zavodi in zdravstvenimi skupnostmi. E - PRODUKTIVNA IN 3M0THNA IZRABA DELOVNEGA TER PROSTEGA ČASA DELAVCEV Predlagamo, da se to področje razširi % novim poglavjem, ki bo opredeljevalo naloge v zvezi z izkoristkom prostega časa za svoje kulturne potrebe. NADALJEVANJE S STRANI 8 V zdravstvenem varstvu so kmetje izenačeni z delavci glede neposrednih oblik zdravstvenega varstva. Druge oblike (nadomestilo za čas bolezni, izenačitev otroškega dodatka, nadomestilo kmečki materi ob porodu, pravice do porodniškega dopusta) pa bo potrebno postopno izenačevati s pravicami delavcev v združenem delu ob neposrednem prispevku kmetov samih. Za hitrejše izvajanje zakona o preživninskem varstvu naj bi ustrezni dejavniki v občini iz delali skupni program aktivnosti na tem področju. Valorizacija preživnin naj bi se vezala na valorizacijo prejemkov invalidskega in pokojninskega zavarovanja delavcev. NA:V, GLA.S ?0 15 THflfm »hfiTr.F PREJELI SMO "PRIZADETI OTROCI - NAŠA SKUPNA SKRB!" AKCIJSKI PROGRAM OB TEDNU OTROKA 1981 Občinska zveza pri.1atel.1ev mladine Krčko si .je ob letoSnjem TEDNU OTROKA začrtala program, v katerega je vgradila posebno skrb za prizadete otroke._____________________________ • vključevanje teh otrok v pionirske in druge dejavnosti, • nudenje pomoči staršem teh otrok, e mobilizacijo staršev in prijateljev otrok v vseh akcijah in organizacijah, • razvijanje humanih odnosov v okolju, • koordinirano delo družbenih organizacij, ki skrbijo za razvoj motenih otrok, z ostalimi družbenimi organizacijami in društvi, • preventivno dejavnost v skrbi za zdrav podmladek, • permanentno seznanjanje javnosti o ključnih problemih prizadetih otrok. PROGRAMSKA IZHODIŠČA "Otroka je treba v vsakem primeru najprej zavarovati in mu najprej nuditi pomoč!" Iz deklaracije OZN o pravicah otrok Vzporedno s krepitvijo samoupravnega socialističnega sistema in krepitvijo vloge združenega dela postaja družbena skrb za otroke vse bolj integralni del družbenopolitičnega sistema. S koordinirano akcijo vseh organiziranih subjektov in delovnih ljudi bomo vsakemu otroku o-mogočili čim boljše pogoje za vsestransko rast in razvoj. Zveza organizacij za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije je pozvala vse organizirane dejavnike, naj okrepijo svojo vlogo pri izboljšanju družbene skrbi za razvojno motene otroke. Poskrbeti je treba za • zgodnje odkrivanje invalidnosti otrok, e vzgojo invalidnih otrok v predšolski dobi, • vključevanje primernih ob- r lik tovrstne družbene skr— ;. bi v srednjeročne razvojne načrte KS, občine in republike, • vključevanje teh otrok v redno šolanje, le v izjemnih primerih v posebne šole, Teden otroka je priložnost za pripravo konkretnih akcij, ki bodo prispevale k učinkovitejši in kvalitetnejši obravnavi vseh vidikov integralne družbene skrbi za invalidne otroke in mladino, in tako Je tudi OZPM Krško pripravila svoj ' A K C 1 J S K I P V«. — R 0 G R A M J V izvajanje programa se bodo vključila vsa DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE v občini Krško, ki delujejo v naslednjih krajih: Brestanica, koprivnica^ KOSTANJEVICA, KBŠKO - desni breg, KRŠKO - levi breg, ZDOLE, DOLENJA VAS, LESKOVEC, VELIKI PODLOG, DRNOVO, PODBO-ČJE, RAKA, SENOVO, VELIKI TRN. Društva.-prijateljev mladine bodo sestavila KOORDINACIJSKE ODBORE ZA TEDEN OTROKA 1981 in vanj vključile predstavnike vseh dejavnikov, ki jim je skrb za mlada ena od pomembnih nalog (nosilec: DPM, rok: oktober 1981). 2. Vsako DRUŠTVO PRUATELEV MLADINK bo pripravilo svoj AKCIJSKI PROGRAM za delo po programskih izhodiščih za TKUKN OTROKA 1981 (nosilec: DPM, rok: november 1981). Obveščanje krajanov za pravilno razumevanje problemov invalidnih oseb (normalno vključevanje v okolje, ogled ustanov v naši občini, predavanja v šolah za starše, vključevanje staršev v vse akcije). (Nosilec: vsi dejavniki v K.J, rok: stalna naloga). Koordinacijski odbor v Ko napravi evidenco vseh invalidnih otrok. V sodelovarju z VVZ in OS bomo skušali 5irave.č otrok vključiti v načrtno predšolsko in šolsko vzgojo. Načrtno spremljanje in skrb za invalidne osebe na delovnem mestu (varovanje pred alkoholom, nezdravim načinom življenja, posmehovanjem, izkoriščanjem;. Dolžnost članov DPM v KS je, da opozarjajo na nepravilnosti. Posebno skrb v zvezi s to nalogo mora prevzeti sindikat oziroma delavci (nosilec: DPM in druge organizacije v KS, VVZ, šole, TOZb; rok: stalna naloga). 6. Spremljali bomo vključevanje prizadetih otrok v pionirsko in druge dejavnosti. Pomagali bomo poiskati primerne ljudi za mentorje (nosilec: DPM, šole, druge organizacije in društva; rok: stalna naloga). Naloge ostalih dejavnikov: 1. Evidenca vseh razvojno prizadetih otrok pri: - skupnosti otroškega varstva (za predšolske otroke"), - občinski izobraževalni skupnosti (za osnovnošolske NAft P.T.1S ?n 16 TNi^m fifflTiiR otroke, socialnem skrbstvu, zdravstvenem domu, v krajevnih skupnostih pri OŠ, VVZ, DPM ali KK SZDL ali KS, pri društvih za pomoč invalidnim osebam (rok: stalna naloga). Uvedba mobilne specialne predšolske službe: predlagati OIS, SOV in so-cilanemu skrbstvu nastavitev specialnega pedagoga, ki bi obiskoval na domu tiste razvojno prizadete otroke, ki niso vključeni v razvojni oddelek (pri WZ) ne v oddelek za delovno u-sposabljanje. Predlagati socialnemu skrbstvu za pomoč pri plačevanju ustanov in organizaciji prevozov. (Rok: do rešitve problema.) Če bodo na razpolago finančna sredstva, bomo predlagali nastavitev specialnega pedagoga v okviru občinske svetovalne službe OIS za delo z osnovnošolskimi razvojno motenimi otroki, ki so vključeni v redni program osnovne šole. (Rok: do rešitve problema.) Vsi dejavniki v KS so dolžni pomagati pri odkrivanju invalidne mladine. Staršem je treba pomagati, da otroke usmerjajo v ustrezne zavode za ugotavljanje invalidnosti. Seznanjanje staršev z zakonskimi predpisi, ki urejajo status invalidnih otrok (VVZ, šole, zdravstvo, socialno skrbstvo, organizacije, društva, sindikat). (Nosilec: KO; rok: november 1981). Obveščanje krajanov o pravilnem odnosu do invalidnih oseb (DPO, zavodi, organizacije in društva v okviru občine, KS in TOZD). (Rok: naloga je stalna.) Priprava AMBULANTE ZA OGROŽENE OTROKE v okviru zdravstvenega doma (redna kontrola, spremljanje njihovega razvoja, pomoč z ustrezno fizioterapijo). Pri ZD je uvedena korektiv-na gimnastika. Fizioterape-vtka obiskuje nekatere šole in izvaja korektivne vaje z mladino, ki ima motnje v telesnem razvoju in je pod zdravniško kontrolo. Dejavnost bi po možnosti razširili na vse šole. (Nosilec: ZD; rok: stalna naloga). TKS, ZTKO, šole in VVZ morajo v svojo dejavnost vključiti preventivno te-lesnovzgojno dejavnost. (Bok: stalna naloga.) 9. Nosilci nalog iz tega programa morajo izdelati konkretne akcijske programe, ki so sestavni del tega programa (rok: november 81). 10.IND0K center bo glasilo "Naš glas" posvetil tednu otrok« 1981 na temo "Prizadeti otroci - naša skupna skrb". 14. SEJA IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO V sredo. VI. oktobra, je imel Izvršni svet Skupr.čine občino Krško svojo I1*, sejo, za katero je bil predviden naslednji dnevni red : 1. POTkOITKV SKLEPOV 15. IN J. IZREDNE SEJE IZVRTNEGA SVETA, ?. OCENA STANJA IZVAJANJA ZAKONOV IN DRUGIH NALOG RAZVOJA NA PODROČJU KnETUSTVA V OBČINI KRŠKO, 5. PREDLOG ZAKONA 0 ENERGETSKEM GOSPODARSTVU, 4. URESNIČEVANJE NALOG NA PODROČJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO 5. POROČILO 0 AKTUALNIH NALOGAH UPRAV ZA DRUŽBENE PRIHODKE V OKVIRU AKCIJE ZA IZBOLJŠANJE ODMERE, KONTROLE IN IZTERJAVE, 6. PREDLOG DOGOVORA 0 DRUŽBENI IN STROKOVNI AKTIVNOSTI NA PODROČJU INVcSTICIJ IN 0 USTANOVITVI REGIONALNE KOMISIJE ZA OCENO INVESTICIJ V POSAVJU, ?. PROBLEMATIKA IZPEKE IN PRESKRBE S KRUHOM, 8. PROBLEMATIKA PRESKRBE S PLINOM, 9. PREDLOG SA.L.EPA 0 UPORABI SREDSTEV PRORAČUNA UBČINE KRŠKO ZA LETO V);>\ ZA OPREMO UPRAVNIH ORGANOV, 10.MANJŠI ODMIKI OD VELJAVNE URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE, 11.PREDLOGI SKLEPOV 0 USTANOVITVI DELOVNIH TELES IZVRŠNEGA SVETA 114 IMENOVANJE ČLANOV DELOVNIH TELES, 12.PREDLOG SKLEPA O DELEGIRANJU ČLANOV V OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENO PLAili- RANJE IN RAZVOJ, 15.PREDLOG UGOTOVITVENEGA SKLEPA O DELEGIRANJU ČLANOV V Ob- ČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOJ, 14.SKLEP 0 IMENOVANJU KOMISIJE ZA OGLED STANOVANJSKE HIŠE ROZMAN FRANCA, SPODNJA LIBNA 25. KRAJEVNA SKUPNOST KRŠKO IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZZB NOV KRŠKO VABITA DELOVNE LJUDI IN OBČANE, NAJ SE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU UDELEŽIJO KOMEMORATIVNE VEČANOSTI 31. OKTOBRA OB 15. URI PRI OBNOVLJENEM SPOMENIKU PRVIM KRŠKIM BORCEM NA KRŠKEM POKOPALIŠČU, DA SE TAKO ODDOLŽIMO JUNAKOM OB 40-LETNIOI SMRTI.